OSNUTEK

SKLEP št. …/… SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA V SKLADU S SPORAZUMOM MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO ARMENIJO O POENOSTAVITVI IZDAJANJA VIZUMOV

z dne …

glede sprejetja skupnih smernic za izvajanje navedenega Sporazuma

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti člena 12 Sporazuma,

ob upoštevanju, da je Sporazum začel veljati 1. januarja 2014 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP

Člen 1

Skupne smernice za izvajanje Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov so določene v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 289, 31.10.2013, str. 2.

PRILOGA

SKUPNE SMERNICE ZA IZVAJANJE SPORAZUMA MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO ARMENIJO O POENOSTAVITVI IZDAJANJA VIZUMOV

Namen Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je začel veljati 1. januarja 2014, je poenostaviti postopke za izdajanje vizumov za načrtovano bivanje državljanom Armenije za največ 90 dni v obdobju 180 dni, in sicer na podlagi vzajemnosti.

Sporazum na podlagi vzajemnosti določa pravno zavezujoče pravice in obveznosti, da se poenostavijo postopki za izdajanje vizumov državljanom Armenije.

Namen teh smernic, ki jih bo sprejel skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 12 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor), je zagotoviti, da diplomatska in konzularna predstavništva držav članic Unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) usklajeno izvajajo Sporazum. Te smernice niso del Sporazuma in zato niso pravno zavezujoče. Vendar je zelo priporočljivo, da jih diplomatsko in konzularno osebje pri izvajanju Sporazuma dosledno upošteva.

Te smernice se bodo v okviru skupnega odbora posodabljale glede na izkušnje, pridobljene z izvajanjem Sporazuma.

Za zagotovitev trajnega in usklajenega izvajanja Sporazuma ter v skladu s poslovnikom skupnega odbora sta se pogodbenici za obravnavo nujnih zadev dogovorili o vzpostavitvi neuradnih stikov izven uradnih sestankov skupnega odbora. Podrobna poročila o teh zadevah in neuradnih stikih bodo predložena na naslednjem sestanku skupnega odbora.

I.   SPLOŠNA VPRAŠANJA

1.1   Namen in področje uporabe

Člen 1(1) Sporazuma določa:

Sporazum velja za vse državljane Armenije, ki zaprosijo za vizum za kratkoročno bivanje, ne glede na državo, v kateri prebivajo.

Sporazum ne velja za osebe brez državljanstva, ki imajo dovoljenje za prebivanje, ki ga izda Armenija. Za to kategorijo oseb veljajo pravila vizumskega pravnega reda Unije.

Od 10. januarja 2013 so vsi državljani Unije in državljani pridruženih schengenskih držav izvzeti iz vizumske obveznosti, kadar potujejo v Armenijo za obdobje do 90 dni ali so v tranzitu preko ozemlja Armenije.

Člen 1(2) Sporazuma določa:

1.2   Področje uporabe Sporazuma

Člen 2 Sporazuma določa:

Sporazum, brez poseganja v člen 10 Sporazuma ne vpliva na veljavna pravila o vizumskih obveznostih in izvzetjih iz teh obveznosti. Člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 (1) državam članicam na primer omogoča, da med ostalimi kategorijami oseb iz vizumske obveznosti izvzamejo člane civilnega letalskega in ladijskega osebja.

V tem okviru bi bilo treba dodati, da morajo v skladu s členom 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (2) vse schengenske države članice priznati vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, ki jih izda katera koli od njih, kot veljavne listine za kratkoročno bivanje na svojih ozemljih. Vse schengenske države članice sprejemajo dovoljenja za prebivanje, vizume D in vizume za kratkoročno bivanje pridruženih schengenskih držav za vstop in kratkoročno bivanje ter obratno.

Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu:Vizumski zakonik) se uporablja za vsa vprašanja, ki jih Sporazum ne zajema, kot so določitev schengenske države članice pristojne za obravnavo prošnje za izdajo vizuma, obrazložitev zavrnitve izdaje vizuma, pravica do pritožbe zoper negativno odločitev in splošna pravila o osebnem razgovoru s prosilcem za vizum ter zagotavljanje vseh ustreznih informacij v zvezi s prošnjo za izdajo vizuma. Nadalje se schengenska pravila (to je zavrnitev vstopa na ozemlje, dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje itd.) in nacionalno pravo (to je priznanje potnih listin, ukrepi izgona itd.) še naprej uporabljajo tudi za zadeve, ki jih Sporazum ne zajema.

Tudi če so pogoji iz Sporazuma izpolnjeni, prosilec za vizum na primer predloži dokumentarna dokazila o namenu potovanja za kategorije iz člena 4, se izdaja vizuma še vedno lahko zavrne, če pogoji iz člena 6 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: Zakonik o schengenskih mejah) niso izpolnjeni, tj. oseba nima veljavne potne listine, v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) je bil razpisan ukrep, oseba predstavlja grožnjo javnemu redu, notranji varnosti itd.

Druge možnosti iz Vizumskega zakonika, ki omogočajo prožnost pri izdajanju vizumov, se uporabljajo še naprej. Vizumi za večkratni vstop za daljše obdobje veljavnosti – do petih let – se lahko na primer poleg kategorij oseb iz člena 5 Sporazuma izdajo tudi drugim kategorijam oseb, če so izpolnjeni pogoji iz člena 24 Vizumskega zakonika. V enakem smislu se bodo še naprej uporabljale določbe člena 16(5) in (6) Vizumskega zakonika, ki omogočajo oprostitev ali zmanjšanje vizumske takse.

1.3   Vrste vizumov, ki spadajo na področje uporabe Sporazuma

V točki (d) člena 3 Sporazuma je „vizum“ opredeljen kot „dovoljenje, ki ga izda država članica za tranzit čez ozemlje držav članic ali načrtovano bivanje, ki ni daljše od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, na ozemlju držav članic“.

Poenostavitve, ki jih določa Sporazum, veljajo za enotne vizume, in za vizume z omejeno ozemeljsko veljavnostjo.

1.4   Izračun trajanja bivanja, dovoljenega z vizumom

Z Uredbo (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je bil na novo opredeljen pojem kratkoročnega bivanja. Trenutna opredelitev kratkoročnega bivanja se glasi: „ki ni daljše od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, kar zajema vsak dan bivanja v zadnjem 180-dnevnem obdobju“. Ta opredelitev je začela veljati 18. oktobra 2013 in je vključena v Zakoniku o schengenskih mejah.

Za dan vstopa se bo pri izračunu uporabil prvi dan bivanja na ozemlju držav članic, za dan izstopa pa zadnji dan bivanja na ozemlju držav članic. Pojem „kateri koli“ se nanaša na „gibljivo“ 180-dnevno referenčno obdobje, ki upošteva vsak dan bivanja v obdobju zadnjih 180 dni, da se preveri, ali je zahteva v zvezi z 90 dnevi v 180-dnevnem obdobju še vedno izpolnjena. To pomeni, da odsotnost na ozemlju držav članic v neprekinjenem obdobju 90 dni omogoča novo bivanje do 90 dni.

Kalkulator za kratkoročno bivanje, ki se lahko uporabi za izračun obdobja dovoljenega bivanja v skladu z novimi pravili, je na voljo na spletu na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and-visas/border-crossing/index_en.htm.

Primer izračuna bivanja na podlagi sedanje opredelitve:

Oseba z vizumom za večkratni vstop za obdobje 1 leta (od 18. aprila 2014 do 18. aprila 2015) prvič vstopi 19. aprila 2014 in ostane tri dni. Ta oseba nato ponovno vstopi 18. junija 2014 in ostane 86 dni. Kakšno je stanje na posamezne datume? Kdaj bo ta oseba imela možnost, da znova vstopi?

11. septembra 2014: v zadnjih 180 dneh (od 16. marca 2014 do 11. septembra 2014) je oseba v državi bivala tri dni (od 19. do 21. aprila 2014) plus 86 dni (od 18. junija 2014 do 11. septembra 2014) = 89 dni = dovoljeno obdobje ni bilo prekoračeno. Oseba lahko v državi ostane še največ en dan.

16. oktobra 2014: oseba lahko vstopi in ostane dodatne tri dni. 16. oktobra 2014 postane bivanje na dan 19. aprila 2014 brezpredmetno (ne spada več v obdobje 180 dni); 17. oktobra 2014 postane bivanje na dan 20. aprila 2014 brezpredmetno (ne spada več v obdobje 180 dni itd.).

15. decembra 2014: oseba lahko vstopi in ostane dodatnih 86 dni (15. decembra 2014 postane bivanje na dan 18. junija 2014 brezpredmetno (ne spada več v obdobje 180 dni); 16. decembra 2014 postane bivanje na dan 19. junija 2014 brezpredmetno itd.).

1.5   Stanje v zvezi z državami članicami, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti, državami članicami, ki ne sodelujejo pri skupni vizumski politiki Unije, in pridruženimi državami

Države članice, ki so se Unije pridružile leta 2004 (Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija), 2007 (Bolgarija in Romunija) in 2013 (Hrvaška), Sporazum zavezuje od začetka njegove veljavnosti.

Bolgarija, Ciper, Hrvaška in Romunija še ne izvajajo schengenskega pravnega reda v celoti. Te države bodo še naprej izdajale nacionalne vizume z veljavnostjo, omejeno na njihovo nacionalno ozemlje. Ko bodo navedene države članice začele izvajati schengenski pravni red v celoti, bodo uporabljale Sporazum v celoti.

Nacionalno pravo se še naprej uporablja za vsa vprašanja, ki jih Sporazum ne zajema, do datuma polnega izvajanja schengenskega pravnega reda s strani navedenih držav članic. Od tega datuma se bodo schengenska pravila/ in/ali nacionalno pravo uporabljali za zadeve, ki niso zajete s Sporazumom.

Bolgarija, Ciper, Hrvaška in Romunija lahko priznajo dovoljenja za prebivanje, vizume D in vizume za kratkoročno bivanje, ki so jih izdale vse schengenske države članice in pridružene države za kratkoročna bivanja na njihovem ozemlju (6).

Sporazum se ne uporablja za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo, vendar vsebuje skupne izjave, da bi bilo zaželeno, da bi te države članice sklenile dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov z Armenijo.

Čeprav so Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica pridružene schengenske države, jih Sporazum ne zavezuje. Vendar Sporazum vsebuje skupno izjavo, da bi bilo zaželeno, da bi te pridružene schengenske države brez odlašanja sklenile dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje z Armenijo.

1.6   Sporazum in dvostranski sporazumi

Člen 13 Sporazuma določa:

Z datumom začetka veljavnosti Sporazuma so se prenehale uporabljati določbe iz veljavnih dvostranskih sporazumov med državami članicami in Armenijo o vprašanjih, obravnavanih v Sporazumu. V skladu s pravom Unije morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za odpravo neskladnosti med njihovimi dvostranskimi sporazumi in Sporazumom.

Če je država članica sklenila dvostranski sporazum ali dogovor z Armenijo o vprašanjih, ki jih Sporazum ne zajema, se tak sporazum ali dogovor uporablja še naprej tudi po začetku veljavnosti Sporazuma.

II.   POSEBNE DOLOČBE

2.1   Pravila, ki se uporabljajo za vse prosilce za vizum

Opozoriti je treba, da se spodaj navedene poenostavitve glede vizumske takse, trajanja postopkov za obravnavo prošenj za izdajo vizuma, odhoda v primeru izgubljenih ali ukradenih listin in podaljšanja vizuma v izrednih okoliščinah uporabljajo za vse armenske prosilce za vizum in imetnike vizumov, vključno s turisti.

2.1.1   Takse za obravnavanje prošenj za izdajo vizuma

Člen 6(1) Sporazuma določa:

V skladu s členom 6(1) Sporazuma taksa za obravnavanje prošnje za izdajo vizuma znaša 35 EUR. Ta taksa se uporablja za vse armenske prosilce za vizum (vključno s turisti) in zadeva vizume za kratkoročno bivanje, ne glede na število vstopov.

Člen 6(2) Sporazuma določa (opomba: kakršni koli izvedbeni dogovori so odvisni od kategorije):

Prosilci za vizum iz te kategorije morajo za oprostitev plačila takse predložiti dokazilo o statusu upokojenca, to je upokojensko knjižico ali potrdilo o prejemanju pokojnine. Oprostitev plačila ni upravičena v primerih, kadar je namen potovanja opravljanje plačanega dela.

Prosilci za vizum iz te kategorije morajo za oprostitev plačila takse predložiti dokazila, ki potrjujejo njihovo starost.

Kot člani regionalnih vlad se obravnavajo člani teritorialne uprave, tj. guvernerji regij („marzpet“) in njihovi namestniki ter župan mesta Erevan in njegov namestnik. Prosilci za vizum iz te kategorije morajo za oprostitev plačila takse predložiti dokazila armenskih organov, ki potrjujejo njihovo funkcijo.

Za oprostitev plačila takse bi bilo treba predložiti dokazila, da oba prosilca za vizum sodita v to kategorijo. V primeru invalidnosti morajo prosilci za vizum predložiti zdravniško potrdilo o invalidnosti. V primerih, kadar je invalidnost prosilcev za vizumočitna (slepe osebe, osebe z manjkajočimi udi), je sprejemljivo vizualno priznanje na konzularnem predstavništvu.

V utemeljenih primerih lahko prošnjo za izdajo vizuma vloži zastopnik ali skrbnik invalidne osebe.

„(e)	bližnji sorodniki – zakonec, otroci (vključno s posvojenimi), starši (vključno s skrbniki), stari starši in vnuki – državljanov Armenije, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ali državljanov Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so;

(f)	člani uradnih delegacij, vključno s stalnimi člani teh delegacij, ki v skladu z uradnim povabilom, naslovljenim na Armenijo, sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(g)	učenci, dijaki, študenti, podiplomski študenti in spremljajoči učitelji, ki potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, vključno s programi izmenjav in drugimi šolskimi dejavnostmi;

(h)	novinarji in osebje tehnične ekipe, ki jim pomaga pri delu;“.

Prosilci za vizum iz te kategorije morajo za oprostitev plačila takse predložiti dokazilo, da so člani strokovnih novinarskih ali medijskih organizacij.

Navijači se ne bodo obravnavali kot spremljevalno osebje.

Prosilci za vizum iz te kategorije morajo za oprostitev plačila takse predložiti dokazilo, da so člani organizacij civilne družbe ali neprofitnih organizacij.

„(k)	udeleženci znanstvenih, akademskih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav;

(l)	osebe, ki so predložile dokazila o nujnosti svojega potovanja iz humanitarnih razlogov, vključno zaradi prejema nujnega zdravljenja, in oseba, ki takšno osebo spremlja, ali zaradi udeležbe na pogrebu bližnjega sorodnika ali zaradi obiska bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan.“.

Zgoraj omenjene kategorije oseb so oproščene plačila takse. Poleg tega so v skladu s členom 16(4) Vizumskega zakonika plačila takse oproščene tudi naslednje kategorije oseb:

—	raziskovalci iz tretjih držav, ki v Evropsko unijo potujejo zaradi opravljanja znanstvenih raziskav, kakor je opredeljeno v Priporočilu št. 2005/761/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7);

—	predstavniki neprofitnih organizacij, stari 25 let ali mlajši, ki se udeležujejo seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije.

Člen 16(6) Vizumskega zakonika določa:

Člen 16(7) Vizumskega zakonika določa, da se vizumska taksa zaračuna v eurih, v nacionalni valuti tretje države ali v valuti, ki se navadno uporablja v tretji državi, kjer je prošnja oddana, in ni vračljiva, razen kadar prošnja ni dopustna ali kadar konzulat ni pristojen.

V izogib odstopanjem, ki bi lahko vodila k trgovanju z vizumi, bi morala diplomatska in konzularna predstavništva držav članic v Armeniji za vse armenske prosilce za vizum zagotoviti podobne vizumske takse, kadar se te zaračunajo v tuji valuti.

Armenski prosilci za vizum v skladu s členom 16(8) Vizumskega zakonika prejmejo potrdilo o plačani vizumski taksi.

Člen 6(3) Sporazuma določa:

Kar zadeva podrobnosti sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev, člen 43 Vizumskega zakonika določa podrobne informacije v zvezi z njihovimi nalogami.

2.1.2   Trajanje postopkov obravnavanja prošenj za izdajo vizuma

Člen 7 Sporazuma določa:

Odločitev o prošnji za izdajo vizuma se načeloma sprejme v 10 koledarskih dneh od datuma vložitve prošnje za izdajo vizuma, ki je dopustna.

To obdobje se lahko v posameznih primerih podaljša na 30 koledarskih dni, zlasti kadar je treba prošnjo dodatno pregledati ali v primeru zastopanja, ko se opravi posvetovanje z organi zastopane države članice.

Vsi ti roki začnejo teči šele takrat, ko je prošnja za izdajo vizuma popolna, to je od datuma prejema prošnje za izdajo vizuma in dokazil.

Pri diplomatskih in konzularnih predstavništvih držav članic, ki uporabljajo sistem naročanja, se obdobje pred naročenim obiskom načeloma ne šteje v obdobje obravnave prošnje. V zvezi s tem vprašanjem in drugimi praktičnimi navodili za vložitev prošnje za izdajo vizuma se uporabljajo splošna pravila iz člena 9 Vizumskega zakonika.

Kot določa člen 7(4) Sporazuma, če se za vložitev prošnje zahteva osebna zglasitev, mora „pristojni organ prosilcem to praviloma omogočiti v roku dveh tednov, odkar so ti za to zaprosili.“.

„V utemeljenih nujnih primerih“ (kadar prosilec zaradi okoliščin, ki jih ni mogel predvideti, prošnje za izdajo vizuma ni mogel vložiti prej) „lahko konzulat prosilcem dovoli, da oddajo vlogo, ne da bi se naročili, ali pa so na obisk naročeni takoj.“.

Pri naročanju na obisk bi bilo treba upoštevati morebitne nujne primere, na katere se sklicuje prosilec za vizum. Odločitev o krajšem času za sprejetje odločitve o prošnji za izdajo vizuma iz člena 7(3) Sporazuma sprejme konzularni uradnik.

2.1.3   Podaljšanje vizuma v izrednih okoliščinah

Člen 9 Sporazuma določa:

Kar zadeva možnost podaljšanja veljavnosti vizuma iz utemeljenih osebnih razlogov, ko imetnik vizuma ozemlja države članice ne more zapustiti do datuma, navedenega na vizumski nalepki, se uporabljajo določbe člena 33 Vizumskega zakonika, če so v skladu s Sporazumom. Vendar se v skladu s Sporazumom v primeru višje sile ali humanitarnih razlogov vizum podaljša brezplačno.

2.2   Pravila, ki se uporabljajo za nekatere kategorije prosilcev za vizum

2.2.1   Dokumentarna dokazila o namenu potovanja

Za kategorije oseb, navedene v členu 4(1) Sporazuma, se zahtevajo samo navedena dokumentarna dokazila o namenu potovanja. Kot je določeno v členu 4(3) Sporazuma, ni potrebna nobena druga utemeljitev, vabilo ali potrditev glede namena potovanja. Vendar pa to ne pomeni opustitve zahteve glede osebne zglasitve za vložitev prošnje za izdajo vizuma in predložitve dokazil o, na primer, sredstvih za preživljanje.

Če v posameznih primerih obstajajo dvomi o verodostojnosti dokumenta, ki dokazuje namen potovanja, lahko veleposlaništvo in/ali konzulat v skladu s členom 21(8) Vizumskega zakonika prosilca za vizum povabi na dodaten podroben razgovor, kjer je tega prosilca mogoče zaslišati o dejanskem namenu obiska ali njegovi nameri glede vrnitve. V takšnih posameznih primerih lahko dodatne dokumente predloži prosilec za vizum oziroma jih izjemoma zahteva konzularni uradnik. Skupni odbor bo pozorno spremljal to vprašanje.

Za kategorije oseb, ki niso navedene v členu 4(1) Sporazuma (na primer turisti), se še naprej uporabljajo splošna pravila glede dokumentacije, ki dokazuje namen potovanja. Enako velja za dokumente, ki zadevajo soglasje staršev za potovanja otrok, mlajših od 18 let.

Za vprašanja, ki jih Sporazum ne zajema, kot so priznanje potnih listin ter dokazila o zadostnih sredstvih za vrnitev in preživljanje, se uporabljajo schengenska pravila in nacionalno pravo.

Načeloma se izvirnik dokumenta, ki se zahteva v skladu s členom 4(1) Sporazuma, predloži skupaj s prošnjo za izdajo vizuma. Vendar lahko konzulat prošnjo za izdajo vizuma začne obravnavati na podlagi telefaksa ali kopije dokumenta. Kljub temu lahko konzulat pri prvi prošnji zahteva izvirnik dokumenta, poleg tega pa ga zahteva v posameznih primerih, ko obstajajo dvomi.

Člen 4(1) Sporazuma določa:

Točka (a) člena 4(1) Sporazuma ureja položaj armenskih bližnjih sorodnikov, ki potujejo v države članice, da bi obiskali državljane Armenije, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ali državljane Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so.

Pristojni organ mora potrditi verodostojnost podpisa osebe, ki vabi, v skladu z nacionalno zakonodajo države prebivališča. Povabilo bi morali potrditi pristojni organi. V primeru diplomatov, tehničnega in administrativnega osebja in drugih uradnikov, ki jih vlada Republike Armenije napoti v države članice, mora biti verodostojnost podpisa potrjena z dopisom ali verbalno noto vodje diplomatskega ali konzularnega predstavništva.

Ime prosilca za vizo mora biti navedeno v dopisu, ki ga izda pristojni organ in potrjuje, da je oseba del delegacije in potuje na ozemlje druge pogodbenice z namenom sodelovanja na uradnem srečanju. Ni pa nujno, da je ime prosilca za vizo navedeno v uradnem vabilu k sodelovanju na srečanju, čeprav je to lahko potrebno v primeru, ko je uradno vabilo naslovljeno na posamezno osebo.

Ta določba se uporablja za člane uradnih delegacij ne glede na to, katero vrsto potnega lista imajo.

Študentska izkaznica se kot dokazilo o namenu potovanja sprejme le, če jo je izdala univerza, visoka šola ali šola, ki vabi in v kateri bo potekal študij ali strokovno izobraževanje.

Predložiti je treba dokument zdravstvene ustanove, ki potrjuje tri elemente (nujnost zdravstvene oskrbe v tej ustanovi, nujnost spremstva in dokazilo o zadostnih finančnih sredstvih za plačilo zdravljenja, npr. potrdilo o vnaprejšnjem plačilu).

Ta kategorija ne zajema samostojnih novinarjev in njihovih pomočnikov.

Predložiti je treba potrdilo ali dokument, ki dokazuje, da je prosilec za vizo kvalificiran novinar ali oseba, ki mu pomaga pri opravljanju tega dela, in izvirnik dokumenta, ki ga izda delodajalec navedene osebe in navaja, da je namen potovanja opravljanje novinarskega dela ali pomoč pri tem delu.

V Armeniji so številne strokovne organizacije, ki zastopajo interese novinarjev ali oseb, ki jim pomagajo pri opravljanju dela, in ki lahko izdajo potrdila, ki dokazujejo, da je oseba kvalificiran novinar ali oseba, ki mu pomaga pri opravljanju dela na določenem področju. Za oceno strokovnega statusa teh organizacij lahko konzulati obiščejo spletišče www.e-register.am. Konzulati lahko sprejmejo tudi potrdilo, ki ga izda delodajalec prosilca za vizum.

Seznam spremljevalnega osebja pri mednarodnih športnih prireditvah bo omejen na tiste, ki športnike spremljajo po poklicni dolžnosti: trenerje, maserje, menedžerje, zdravstveno osebje in vodje športnih klubov. Navijači se ne bodo obravnavali kot spremljevalno osebje.

Za preveritev obstoja poslovne organizacije lahko konzulati obiščejo spletišče www.e-register.am.

„(h)	za predstavnike svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah: — pisna prošnja organizacije, ki vabi, ki potrjuje, da zadevna oseba sodeluje na prireditvi;.

(i)

za predstavnike organizacij civilne družbe in osebe, ki jih vabijo neprofitne organizacije armenske skupnosti, registrirane v državah članicah, kadar potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav ali panarmenskih in skupnostnih podpornih programov: — pisna prošnja, ki jo izda organizacija, ki vabi, potrditev, da oseba zastopa organizacijo civilne družbe ali sodeluje v panarmenskih ali skupnostnih podpornih dejavnostih, in potrdilo ustreznega registra o ustanovitvi take organizacije, ki ga izda državni organ v skladu z nacionalno zakonodajo.“.

Predložiti je treba dokument organizacije civilne družbe, ki potrjuje, da prosilec za vizo zastopa to organizacijo.

Pristojni armenski državni organ, ki izda potrdilo o ustanovitvi organizacije civilne družbe, je ministrstvo za pravosodje.

Register, v katerem se registrirajo potrdila o ustanovitvi organizacij civilne družbe, je državni register pravnih oseb. Ministrstvo za pravosodje upravlja elektronsko podatkovno zbirko nevladnih organizacij, ki je na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje: https://www.e-register.am/.

Posameznih članov organizacij civilne družbe Sporazum ne zajema.

Armensko nacionalno združenje prevoznikov, pristojno za zagotavljanje pisnih prošenj poklicnim prevoznikom, je Združenje mednarodnih cestnih prevoznikov Armenije (AIRCA).

Vodja uprave/župan mesta ali drugega kraja, ki je pristojen za izdajo pisne prošnje, je vodja uprave/župan mesta, ki vabi, ali drugega kraja, kjer bo potekala dejavnost sodelovanja. Ta kategorija zajema le uradne dejavnosti sodelovanja.

Sporazum ne določa, ali bi morali zgoraj navedeni uradni dokument izdati organi države, v kateri se pokopališče nahaja, ali organi države, v kateri prebiva oseba, ki želi obiskati to pokopališče. Moralo bi veljati, da lahko tak uradni dokument izdajo pristojni organi katere koli od teh držav.

Predložiti je treba zgoraj navedeni uradni dokument, ki potrjuje obstoj in ohranitev groba ter družinsko ali drugo razmerje med prosilcem za vizo in pokopanim.

Sporazum ne uvaja novih pravil o odgovornosti za fizične ali pravne osebe, ki izdajajo pisne prošnje. V primeru izdaje lažnih pisnih prošenj se uporablja pravo Unije in/ali nacionalno pravo.

2.2.2   Izdajanje vizumov za večkratni vstop

Če mora prosilec za vizum pogosto potovati na ozemlje držav članic, se lahko vizumi za kratkoročno bivanje izdajo za več obiskov, pod pogojem, da ti obiski skupaj niso daljši od 90 dni v obdobju 180 dni.

Člen 5 Sporazuma določa:

Ob upoštevanju poklicnega statusa teh kategorij oseb ali njihovega družinskega razmerja z državljanom Armenije, ki zakonito prebiva na ozemlju držav članic, ali z državljanom Unije, ki prebiva v državi članici, katere državljanstvo ima ta oseba, je upravičeno, da se jim odobri vizum za večkratni vstop, z veljavnostjo pet let ali je omejen na njihov mandat ali njihovo zakonito prebivanje, če sta krajša od petih let.

Osebe iz točke (a) člena 5(1) Sporazuma morajo predložiti dokazilo o zakonitem prebivanju osebe, ki vabi.

Za osebe iz točke (b) člena 5(1) Sporazuma bi bilo treba predložiti potrdilo o poklicnem statusu in trajanju njihovega mandata.

Ta določba se ne uporablja za osebe iz točke (b) člena 5(1) Sporazuma, če so s Sporazumom izvzete iz vizumske obveznosti, tj. če imajo diplomatski potni list.

Osebe iz točke (c) člena 5(1) Sporazuma morajo predložiti dokazilo o svojem stalnem statusu uradnega člana delegacije in potrebi, da redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav.

Kadar sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, bo veljavnost vizuma za večkratni vstop omejena na navedeno obdobje.

Vizumi za večkratni vstop, z veljavnostjo enega leta, se načeloma izdajo zgoraj navedenim kategorijam prosilcev za vizum, če je prosilec za vizum v prejšnjem letu (12 mesecev) pridobil najmanj en vizum in ga je uporabljal v skladu z zakoni, ki urejajo vstop in bivanje na ozemlju obiskane države članice (na primer oseba obdobja ni prekoračila), ter če obstajajo razlogi, da zaprosi za izdajo vizuma za večkratni vstop.

Če izdaja vizuma, veljavnega za eno leto, ni upravičena, če na primer program izmenjave traja manj kot eno leto ali če osebi ni treba potovati v celem letu, se veljavnost vizuma določi na manj kot eno leto, če so izpolnjene druge zahteve za izdajo vizuma.

Vizumi za večkratni vstop z veljavnostjo od dveh do petih let se izdajo kategorijam prosilcev za vizum iz člena 5(2) Sporazuma, če so v prejšnjih dveh letih (24 mesecev) vizuma za večkratni vstop z veljavnostjo enega leta uporabljale v skladu z zakoni, ki urejajo vstop na ozemlja obiskanih držav članic in bivanje v njih, ter če so razlogi za prošnjo za izdajo vizuma za večkratni vstop še vedno veljavni. Opozoriti je treba, da se vizum z veljavnostjo od dveh do petih let izda le, če sta bila prosilcu za vizum v prejšnjih dveh letih (24 mesecev) izdana dva vizuma z veljavnostjo najmanj enega leta ter če je ta oseba vizuma uporabljala v skladu z zakoni, ki urejajo vstop na ozemlja obiskanih držav članic in bivanje v njih. Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic na podlagi presoje vsake prošnje za izdajo vizuma odločijo o obdobju veljavnosti teh vizumov, to je od dveh do petih let.

Vizuma za večkratni vstop ni treba izdati, če prosilec predhodno izdanega vizuma ni uporabljal.

2.2.3   Imetniki diplomatskih potnih listov

Člen 10 Sporazuma določa:

Sporazum ne zajema postopkov za napotitev diplomatov v države članice. Uporablja se običajni akreditacijski postopek.

III.   SODELOVANJE NA PODROČJU POTNIH LISTIN

V skupni izjavi, priloženi Sporazumu, pogodbenici soglašata, da bi moral skupni odbor oceniti učinek ravni varnosti zadevnih potnih listin na delovanje Sporazuma. Zato sta se pogodbenici dogovorili, da se bosta redno obveščali o ukrepih, sprejetih za preprečevanje pridobivanja več potnih listin pod različnimi imeni, o razvoju tehničnih vidikov varnosti potnih listin in o postopku preverjanja identitete ob izdaji potnih listin.

IV.   STATISTIČNI PODATKI

Da se skupnemu odboru omogoči učinkovito spremljanje izvajanje Sporazuma, morajo diplomatska in konzularna predstavništva držav članic vsakih šest mesecev Komisiji predložiti statistične podatke. Kadar je to mogoče, bi morali biti ti statistični podatki razčlenjeni po mesecih in vključevati:

—	število posameznih vrst vizumov, izdanih različnim kategorijam oseb, ki jih zajema Sporazum;

—	število zavrnitev izdaje vizuma različnim kategorijam oseb, ki jih zajema Sporazum;

—	število izdanih vizumov za večkratni vstop;

—	obdobje veljavnosti izdanih vizumov za večkratni vstop;

—	število vizumov, brezplačno izdanih različnim kategorijam oseb, ki jih zajema Sporazum.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(3)  Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

(4)  Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, uredb Sveta (ES) št. 1683/95 in (ES) št. 539/2001 ter uredb (ES) št. 767/2008 in (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 182, 29.6.2013, str. 1).

(6)  Sklep št. 565/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o uvedbi poenostavljenega režima nadzora oseb na zunanjih mejah, ki temelji na tem, da Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija enostransko priznajo nekatere listine kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom za tranzit čez svoje ozemlje ali predvideno bivanje na svojem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, ter o razveljavitvi odločb št. 895/2006/ES in št. 582/2008/ES (UL L 157, 27.5.2014, str. 23).

(7)  Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 za olajšanje izdaje enotnih vizumov, ki jih države članice izdajajo za kratkoročno bivanje raziskovalcem iz tretjih držav, ki potujejo znotraj Skupnosti z namenom izvajanja znanstvenih raziskav (UL L 289, 3.11.2005, str. 23).