25.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/13

(1)

Komisija je 20. septembra 2011 sprejela sklep (v nadaljnjem besedilu: sklep iz leta 2011) (2) o odobritvi več ukrepov državne pomoči v korist banke HSH Nordbank AG (v nadaljnjem besedilu: banka HSH ali banka). Banka HSH je nemška zvezna banka, katere večinska lastnika sta dve nemški zvezni deželi (v nadaljnjem besedilu: zvezni deželi ali javna lastnika), zvezna dežela Schleswig-Holstein (v nadaljnjem besedilu: zvezna dežela Schleswig-Holstein) in svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg (v nadaljnjem besedilu: mesto Hamburg). Ukrepi so vključevali jamstvo za drugo izgubo (v nadaljnjem besedilu: jamstvo) v nominalnem znesku 10 milijard EUR, ki ga je zagotovila javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR (v nadaljnjem besedilu: Finanzfonds ali ponudnik jamstva). Komisija je s prejšnjo odločbo o reševanju iz leta 2009 začasno že odobrila jamstvo.

(2)

9. marca, 18. junija in 6. septembra 2011 se je banka HSH s ponudnikom jamstva dogovorila, da prekliče dele jamstva za drugo izgubo ter zgornjo mejo jamstva s tem omeji na 7 milijard EUR. Posledično je načrt prestrukturiranja, na katerem je temeljil sklep iz leta 2011, predvideval, da bo banka HSH plačala provizijo za jamstvo samo za jamstvo v višini 7 milijard EUR (3).

(3)

22. maja 2013 je Nemčija obvestila Komisijo o nameri zveznih dežel Schleswig-Holstein in Hamburg za ponovno povečanje zgornje meje jamstva s 7 milijard EUR nazaj na 10 milijard EUR. Skupaj z obvestilom je Nemčija predložila tudi posodobljen srednjeročni poslovni načrt banke HSH za obdobje od 2013 do 2015.

(4)

Z dopisom z dne 21. junija 2013 (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je Komisija obvestila Nemčijo, da meni, da je ponovno povečanje zgornje meje jamstva za 3 milijarde EUR nova pomoč, ki jo je začasno odobrila, in da se je odločila, da začne postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v zvezi s to pomočjo.

(5)

Sklep komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (4). Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(6)

Nemčija je predložila pripombe na sklep o začetku postopka z dopisom z dne 30. septembra 2013. Komisija od zainteresiranih strani ni prejela pripomb.

(7)

Z dopisom z dne 20. decembra 2013 je Nemčija predložila prvi načrt prestrukturiranja skupaj z zavezo o njegovi posodobitvi po predložitvi zaključnega računa banke HSH za leto 2013 ter zavezo, da bo temeljil na bolj konzervativnih predpostavkah. Nemčija je predložila posodobljen načrt prestrukturiranja dne 28. aprila 2014 in, po nadaljnjih sestankih in korespondenci, ponovno posodobila ta načrt ter ga predložila 17. aprila 2015.

(8)

V dopisovanju med nemškimi organi in službami Komisije je ostalo nejasno, ali bodo ti načrti pomirili dvome, izražene v sklepu o začetku postopka v zvezi z obnovo uspešnosti poslovanja banke HSH. Nemški organi so zato v letu 2015 Komisiji predlagali druge možnosti, vendar pri teh zamislih niso vztrajali.

(9)

19. oktobra 2015 so predstavniki javnih lastnikov, Nemčije in Komisije dosegli dogovor o glavnem orisu prijave. Ukrepi v glavnem obsegajo razdelitev banke v holding in operativno hčerinsko družbo, pri čemer slednja nadaljuje s tekočim delovanjem banke. Hčerinska družba naj bi bila v nadaljevanju prodana, če pa bi bila prodaja neuspešna, naj bi prenehala z novimi poslovnimi dejavnostmi in upravljala sredstva z namenom ukinitve.

(10)

21. marca 2016 je Nemčija ponovno povečanje jamstva iz leta 2013 ponovno priglasila kot pomoč pri prodaji ali postopni ukinitvi banke HSH vključno z ustreznimi zavezami (5).

(11)

Banka HSH je zasebna delniška družba, ustanovljena leta 2003 kot rezultat združitve bivših bank Hamburgische Landesbank in Landesbank Schleswig-Holstein. Hamburg in Schleswig-Holstein imata v lasti večinske deleže delnic banke HSH. Skupaj imata v lasti 85,38 % delnic banke, neposredno ali preko skladov ustanove Finanzfonds, ustanovljene v skladu z javnim pravom in pod nadzorom zveznih dežel Hamburg in Schleswig-Holstein (6). Zveza hranilnic iz Schleswig-Holsteina ima v lasti 5,31 % in skupina devetih skrbniških skladov, ki jim svetuje investicijska družba J. C. Flowers, ima v lasti 9,31 % delnic. Iz zgodovinskih razlogov ima banka HSH dva sedeža, v Hamburgu in v Kielu.

(12)

S skupnim premoženjem v vrednosti 105 milijard EUR na dan 30. septembra 2015 je banka HSH peta največja od sedmih nemških skupin deželnih bank. Banka deluje predvsem na severnih in mestnih območjih Nemčije in se osredotoča na poslovanje s podjetji, nepremičnine in osebno bančništvo. Poslovanje s poslovnimi strankami, ki poteka tako doma kot mednarodno, poleg energetskih in infrastrukturnih projektov zadeva večinoma ladijski promet.

(13)

Leta 2009 je javnopravna ustanova Finanzfonds v banko vložila 3 milijarde EUR kapitala in ji hkrati zagotovila 10 milijard EUR jamstva za drugo izgubo z začetkom veljavnosti 1. aprila 2009. Poleg tega je nemški sklad za stabilizacijo finančnega trga (SoFFin) banki HSH zagotovil jamstva za novo izdajo dolžniških vrednostnih papirjev za do 17 milijard EUR. Ti ukrepi pomoči so bili odobreni s sklepom iz leta 2011 na podlagi načrta prestrukturiranja in z njim povezanih zavez ter pogojev v povezavi s plačilom in delitvijo bremena.

(14)

Načrt prestrukturiranja, vključno z zavezami Nemčije, je bil sestavljen iz zmanjšanja izpostavljenosti banke do poslovanja s sektorjem ladijskega prometa in diverzifikacije znotraj lastnega poslovnega modela. Od banke je zahteval zmanjševanje tveganj v bilanci stanja z omejitvijo izpostavljenosti cikličnim dejavnostim, kot je ladijski promet in financiranje zrakoplovov, ponovno uravnoteženje spleta dejavnosti s povečanjem osredotočenosti na regionalno poslovanje s podjetji in nepremičnine ter stabiliziranje financiranja z zmanjšanjem odvisnosti od medbačnih posojil, vključno s tistimi v USD.

(15)

V letu 2011 je bila na pobudo banke HSH zgornja meja jamstva za drugo izgubo postopoma zmanjšana z 10 milijard EUR na 7 milijard EUR (vsakič, marca, junija in septembra 2011, za 1 milijardo EUR). Zmanjšanje je znižalo provizije, ki jih je banka HSH morala plačati javnopravni ustanovi Finanzfonds, ter je bilo del načrta prestrukturiranja, ki je služil kot temelj za sklep iz leta 2011.

(16)

Čeprav je načrt prestrukturiranja iz leta 2011 predvideval, da si bodo cene čarterjev opomogle, so se v letu po sklepu iz leta 2011 cene čarterjev, zlasti za ladje za prevoz zabojnikov, znižale za približno eno tretjino, podobno pa je doletelo tudi tržno vrednost ladij. Čeprav je banka HSH precej zmanjšala svojo izpostavljenost ladijskemu prometu, je portfelj posojil za ladijski promet ostal ključen poslovni segment. Zato je takšen razvoj močno vplival na banko HSH in je bil skupaj z menjalnim tečajem EUR/USD glavni dejavnik verjetnosti neplačila pri ladijskem portfelju banke HSH in, posledično, zahtevanih rezervacij za izgube pri posojilih.

(17)

Posledično so nadzorni organi od banke v letu 2013 zahtevali, da zgornjo mejo jamstva poveča za 3 milijarde EUR, na izhodiščno raven 10 milijard EUR. Ko je Komisija junija 2013 začasno odobrila ponovno povečanje kot novi ukrep pomoči, je na podlagi poslovnega načrta, predloženega z obvestilom o ponovnem povečanju, izrazila dvome glede obnove dolgoročne uspešnosti poslovanja banke HSH in se spraševala, ali mora banka HSH za dosego tega cilja prilagoditi svojo poslovno strategijo in premisliti o alternativnih dejanjih (7).

(18)

Po sklepu o začetku postopka je banka HSH izjemno slabo izvajala načrt prestrukturiranja, ki je bil osnova za odobritev pomoči za prestrukturiranje s sklepom iz leta 2011, poleg tega pa je slabo izvajala tudi različne posodobljene vmesne načrte, ki so jih predložile službe Komisije.

(19)

Ta ukrep vključuje ponovno povečanje zgornje meje jamstva za drugo izgubo, kot je opisano v uvodni izjavi 17. Jamstvo za drugo izgubo pomeni, da je garant odgovoren samo za povračilo izgub iz portfelja z zagotovljenim jamstvom, ki presežejo tranšo prve izgube v višini 3,2 milijarde EUR, ki jo nosi banka HSH. Z zgornjo mejo jamstva, ponovno omejeno na 10 milijard EUR, jamstvo posledično nadomesti izgube iz portfelja z zagotovljenim jamstvom med 3,2 in 13,2 milijardami EUR (8).

(20)

Začetna knjigovodska vrednost portfelja z zagotovljenim jamstvom je znašala približno 185 milijard EUR, kar je predstavljalo približno 75 % skupne bilančne vsote v letu 2009. Večina zajamčenih sredstev so bila posojila strank (na začetku 115 milijard EUR) pa tudi vrednostni papirji s stalnim donosom (na začetku 27 milijard EUR), posojila v obveznicah (na začetku 15 milijard EUR), zajamčena plačila (na začetku 5 milijard EUR) in listinjeni vrednostni papirji (na začetku 9 milijard EUR) (9).

(21)

Ob koncu leta 2015 je v okviru jamstva ostalo neporavnanih le približno 50 milijard EUR terjatev v premoženju, merjeno kot izpostavljenost ob neplačilu (v nadaljnjem besedilu: EAD) (10). Preostala sredstva so skoraj izključno posojila strankam, v glavnem v ladijskem prometu, v poslovnem segmentu in prometu z nepremičninami.

(22)

Do gotovinski plačil iz jamstva pride, ko so zajamčena sredstva končno poravnana v izgubo banke in po celotni porabi tranše prve izgube v višini 3,2 milijarde EUR. Trenutno je bilo iz jamstva poravnanih samo 1,6 milijarde EUR izgube. Še več, jamstvo zagotavlja tudi pozitivni računovodski učinek s kompenzacijo rezervacij za izgube pri posojilih iz portfelja z zagotovljenim jamstvom, kar omogoča banki in nadzornim organom izračun in nadzor nad „navideznim“ črpanjem jamstva, tj. pričakovana gotovinska plačila iz jamstva. Med obstojem jamstva je utež tveganja zajamčenih sredstev kot predmet diskrecijske pravice nadzornih organov močno zmanjšana.

(23)

Za plačilo učinkov jamstva banka HSH plačuje osnovno letno premijo v višini 4 % ter dodatno premijo v višini 3,85 %.

(24)

Osnovna letna premija v višini 4 % je sestavljena iz dveh delov: 2,20 % za plačilo in 1,80 % za vračila neupravičeno prejetih sredstev, ter je izračunana glede na najvišji neporavnani znesek. Dejstvo, da banka uporablja jamstvo ne znižuje osnove za izračun jamstvene premije. Osnovno letno premijo mora banka HSH plačati dokler ni jamstvo v celoti počrpano ali preklicano, tako da ni več na voljo. Po trenutnih ocenah portfelj ne bo ukinjen pred koncem leta 2025.

(25)

Dodatno letno premijo v višini 3,85 % mora banka HSH plačati med leti 2009 in 2019 – razen če je jamstvo v celoti počrpano ali preklicano pred letom 2019 – na dejanski znesek izgube, poravnane iz jamstva. Dejanski dolgovani znesek te premije bo zato znan šele, ko bo jamstvo v celoti poravnano, bodisi počrpano bodisi preklicano. Dodatna premija je nadalje odvisna od naloga za plačilo dolgov (v nadaljnjem besedilu: nalog Besserungsschein), ki varuje kapitalski delež banke. Če delež navadnega lastniškega kapitala pade pod minimalni delež v višini 10 % deleža temeljnega kapitala (v nadaljevanju: delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala) bodo plačila zamaknjena najpozneje do [2030–2040] (*1). Ponudnik jamstva se ima v primeru uspešne prodaje banke pravico odreči dodatni premiji.

(26)

21. marca 2016 je Nemčija priglasila naslednja ukrepa:

(27)

Razdelitev in prenos do 6,2 milijarde sredstev EAD sta podrobno opisana v ustreznih zavezah, ki so del kataloga (v nadaljnjem besedilu: katalog zavez), ki ga je Nemčija predložila s priglasitvijo z dne 21. marca 2016 in je priloga temu sklepu (glej Prilogo I) (11).

(28)

V skladu z ukrepom 1 iz leta 2016 bo OpCo ohranil vsa operativna sredstva in obveznosti banke HSH, vključno z zajamčenimi sredstvi, jamstvom in bančno licenco. OpCo bo plačal 2,20 % za nepočrpani del jamstva kot provizijo za ohranitev koristi jamstva (12). Vse druge obveznosti iz pogodbe o jamstvu bo nosil HoldCo, tj. 2,20 % osnovne premije kot plačilo za počrpani del jamstva, 1,80 % osnovne premije, predvideno za vračilo neupravičeno prejetih sredstev v skladu s sklepom iz leta 2011, in 3,85 % dodatne premije, vključno z nalogom Besserungsschein (13).

(29)

HoldCo bo izključno finančni holding brez operativnega poslovanja. Premoženje HoldCo bo sestavljeno iz najmanj 90 % delnic OpCo in nekaj omejene likvidnosti, ki jo zagotavlja OpCo (14) za pokritje operativnih stroškov in plačilo provizije za jamstvo. Obveznosti HoldCo bodo predstavljale plačilo provizij za jamstvo, ki jih je prevzel ob razdelitvi. Da bi kar najbolj zmanjšali tveganje za insolventnost HoldCo bo med HoldCo in ponudnikom jamstva za te obveznosti sklenjena pogodba o podrejenosti. V skladu s to pogodbo se vsa plačila, ki jih HoldCo ne more poravnati, lahko prenesejo na naslednji datum plačila z 10-odstotno obrestno mero.

(30)

Spremljevalni ukrep določa, da bo OpCo zveznim deželam po tržnih cenah lahko prodala portfelj do 6,2 milijarde EUR sredstev EAD. Takšen prenos je mogoče opraviti v različnih tranšah (15). Pred prodajo sredstev je Komisija izvedla neodvisno preverjanje tržne cene na osnovi neodvisnega vrednotenja premoženja. Če do prenosa pride po koncu avgusta 2016, bo potrebna nadaljnja ocena tržne vrednosti s strani Komisije (16).

(31)

Poleg zavez, ki se nanašajo na razdelitev HoldCo in OpCo in razdelitev plačil provizij za jamstvo, opisanih v oddelku 2.2.2, je Nemčija predložila nadaljnje zaveze. Nanašajo se na, prvič, zavezo, da bodo deleže HoldCo v OpCo prodali v odprtem, nediskriminatornem, konkurenčnem in preglednem ponudbenem postopku, najpozneje do 28. februarja 2018 (17). Za pravočasno uvedbo te privatizacije bodo nemški organi Komisiji pred začetkom prodajnega postopka predložili načrt z ustreznimi mejniki (18). Če bo prodajni postopek uspešno zaključen s pozitivno ponudbeno ceno brez pomoči (ob ohranitvi jamstva), bo Komisija obveščena o nameri za nakup, da bo lahko ocenila uspešnost poslovanja nove pravne osebe. Prodaja ne bo izvedena pred sprejetjem odobritvenega sklepa Komisije (19). Po uspešni prodaji bo banka spremenila svoje ime (20).

(32)

Če prodajni postopek ne bo uspešno zaključen v roku, tj. se ne bo zaključil s pozitivno ponudbeno ceno brez pomoči (ob ohranitvi jamstva), ali če bo Komisija sklenila, da integracija OpCo z novo pravno osebo ne vodi do dolgoročno uspešnega poslovnega modela, se je Nemčija zavezala, da bo OpCo urejeno prenehal z novim poslovanjem in svoja sredstva upravljal samo s ciljem prenehanja v skladu s predpisi (21). V obdobju do roka prodaje so se nemški organi zavezali, da bo HoldCo upravljal OpCo s ciljem ohranjanja uspešnosti poslovanja, konkurenčnosti in primernosti za prodajo (22). S tem ciljem bodo izvedeni nadaljnji ukrepi za znižanje stroškov OpCo (administrativni stroški ne bodo presegli [570–590] milijonov EUR v letu 2016 in [520–550] milijonov EUR v letu 2017), za krepitev kapitalske osnove (npr. s prostovoljnim upravljanjem obveznosti z odobritvijo Komisije), za izvedbo preudarnega upravljanja tveganj in neizplačilo dividend ali drugih plačil pri instrumentih, kot so hibridni kapitalski instrumenti, ki so odvisni od dobičkonosnosti (23).

(33)

Letna bilančna vsota OpCo ne bo presegla [100–110] milijard EUR v letu 2016 in [90–100] milijard EUR v letu 2017 (24). Kar zadeva financiranje ladij bo OpCo nadalje zmanjšala te dejavnosti in novo poslovanje na tem področju zmanjšala na [1–2] milijardi EUR (25). Poleg tega je Nemčija zavezana nadaljevanju spoštovanja nekaterih zavez, ki so dodatek sklepu iz leta 2011, kot je ta, da se OpCo ne bo lotevala financiranja zrakoplovov (26), ne bo sodelovala pri zunanji rasti z nakupi nadzornih deležev v drugih družbah (27), ne bo izvajala namenskega trgovanja za lastni račun (28) in ne bo oglaševala odobritve državne pomoči ali posledičnih prednosti v primerjavi s konkurenco (29).

(34)

Nenazadnje se je Nemčija zavezala, da bo OpCo delovala v skladu z določenimi likvidnostnimi merili uspešnosti (30) in omejitvami, ki se nanašajo na plačila zaposlenim v OpCo in članom njenih odborov ter drugih organov. Skupna plačila vsem posameznikom ne bodo presegla petnajstkratnika povprečne plače v Nemčiji ali desetkratnika povprečne plače v banki HSH Nordbank (pred razdelitvijo) (31).

(35)

Kot je bilo omenjeno v uvodnih izjavah 2 in 15, je bila zgornja meja jamstva v letu 2011 zmanjšana na 7 milijard EUR, vendar jo je bilo treba junija 2013 zaradi poslabšanja stanja na trgu ladijskega prometa od leta 2011 ponovno povečati na začetno raven 10 milijard EUR (glej uvodni izjavi 16 in 17).

(36)

Nemčija je ponovno povišanje priglasila. Zavzela je stališče, da jamstvo predstavlja pomoč, vendar je izrazila dvom o tem, da bi se lahko ponovna vzpostavitev zgornje meje 10 milijard EUR obravnavala kot nova pomoč, saj je bil natanko takšen zgornji prag odobren s sklepom iz leta 2011 (32). Trdila je, da tudi če bo Komisija ponovno povečanje obravnavala kot novo pomoč, je bila ta že spoznana za združljivo s sklepom iz leta 2011 (33).

(37)

Vendar je Komisija v sklepu o začetku postopka odločila, da je ponovno povečanje nova pomoč. Prvič, povečanje jamstva je odobrila javnopravna ustanova Finanzfonds, ki je v lasti mesta Hamburg in zvezne dežele Schleswig-Holstein, torej izvira iz državnih virov in podpira mednarodno dejavno banko ter zato vpliva na konkurenco v bančnem sektorju in ima vpliv na trg znotraj Unije (34). Ker jamstvo pod takšnimi pogoji ne bi bilo zagotovljeno zasebnemu vlagatelju, je banki HSH zagotovilo prednost, ki pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU (35).

(38)

Drugič, čeprav je Nemčija zavzela stališče, da ponovno povečanje ne more biti obravnavano kot nova pomoč, ker je bila zgornja meja jamstva 10 milijard EUR že odobrena s sklepom iz leta 2011, je Komisija v sklepu o začetku postopka pojasnila, da je preklic jamstva zavezujoč ter da mora biti kakršna koli ponovna uvedba obravnavana kot nova pogodba med garantom in prejemnikom jamstva na osnovi nove ekonomske ocene in dejavnikov tveganja, ki so se v tem času morda spremenili. Ker povečanje zneska zgornje meje jamstva ni bilo določeno v pogojih jamstva, odobrenega s sklepom iz leta 2011, je zahtevalo spremembo prejšnjih pogojev. Posledično je Komisija odločila, da je bilo povečanje odobritev novega jamstva (36).

(39)

V zvezi z začasno združljivostjo pomoči je Komisija svojo oceno v sklepu o začetku postopka utemeljila s členom 107(3)(b) PDEU, po katerem je državna pomoč lahko obravnavana kot združljiva z notranjim trgom, kadar je njen namen „odprava resne motnje v gospodarstvu države članice“. V luči še vedno negotovega položaja finančnih trgov je Komisija priznala, da bi propad banke HSH lahko neposredno vplival na finančne trge in torej celotno nemško gospodarstvo (37). Kar zadeva načela, ki se uporabljajo za državno pomoč finančnim institucijam, se je Komisija sklicevala na točko 15 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 (38), pri čemer so bila ta načela v času sklepa o začetku postopka podrobneje razčlenjena v Sporočilu o dokapitalizaciji (39) in Sporočilih o podaljšanju iz let 2010 in 2011 (40).

(40)

Kot omenjeno je Nemčija v letu 2013 trdila, da tudi če Komisija povečanje zgornje meje jamstva obravnava kot novo pomoč, je ta s sklepom iz leta 2011 že bila sprejeta kot združljiva, zato je Komisija zavezana tej oceni in ne more sprejeti drugačnega zaključka (41).

(41)

Komisija je v sklepu o začetku postopka pojasnila, da kljub temu da je v sklepu iz leta 2011 resnično odločila, da je zgornja meja 10 milijard EUR združljiva z notranjim trgom, je ta ocena temeljila na njeni oceni jamstva, kakor ga je Nemčija priglasila 30. aprila 2009, in upoštevala takraten gospodarski položaj ter finančne projekcije, ki jih je banka HSH predstavila kot osnovo za preučitev v tem sklepu. Takratni načrt prestrukturiranja je predvideval, da bo banka HSH plačala provizije za le 7 milijard EUR jamstva (42).

(42)

Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla tudi, da so bili dejavniki, ki so bili pomembni za oceno združljivosti nove pomoči, pomembni tudi za prejšnjo oceno, vendar jih je bilo treba preučiti v trenutni obliki. Ob upoštevanju navedenega je bilo zlasti pri oceni uspešnosti poslovanja banke HSH za odločitev o združljivosti pomoči treba upoštevati prevladujoči gospodarski položaj (43).

(43)

V tem okviru je Komisija ugotovila, da se je gospodarski položaj v sektorju ladijskega prometa, ki je ključna dejavnost banke HSH in torej že v sklepu iz leta 2011 prepoznan kot težava za uspešnost poslovanja banke, v vmesnem času še poslabšal. Kriza v ladijskem prometu se je izkazala za daljšo in globljo od pričakovanj, vplivala je na kreditno sposobnost financiranja ladij nasploh in povečala tveganju prilagojeno aktivo banke HSH (44).

(44)

Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da bo povečanje jamstva povzročilo plačilo višjih provizij za jamstvo v višini približno 1 milijarde EUR, ti dodatni stroški pa bi močno vplivali na prihodnjo dobičkonosnost banke HSH (45).

(45)

Kljub temu, da so provizije za dodatno jamstvo bile del poslovnega načrta, predloženega s priglasitvijo ponovnega povečanja jamstva leta 2013, je Komisija izrazila dvom o zanesljivosti domnev, na katerih temelji poslovni načrt ter dodala, da manjka posodobljen scenarij izjemnih situacij. Ker banka HSH ni dosegla osnovnih finančnih napovedi iz načrta prestrukturiranja iz leta 2011 in ni razvila novih poslovnih dejavnosti do pričakovanega obsega, se je Komisija spraševala, ali je treba prilagoditi poslovno strategijo in ali je treba sprejeti druge ukrepe, s katerimi bi se obnovila dolgoročna uspešnost poslovanja banke (46).

(46)

Zato je Komisija izrazila dvome, da bo banka HSH dosegla uspešnost poslovanja, kot je bilo predvideno v sklepu iz leta 2011, in prosila za nadaljnje informacije za potrditev domnev iz poslovnega načrta ter predloženih obetov za trge ladijskega prometa in dokaze, da provizije za dodatno jamstvo ne bodo presegle finančnih zmožnosti banke tudi pri scenariju izjemnih situacij (47).

(47)

Vendar Komisija v sklepu o začetku postopka ni izrazila dvomov v povezavi z delitvijo bremena ali ukrepi v zvezi s konkurenco, odobrenih s sklepom iz leta 2011, in navedla, da ker je nova pomoč ostala znotraj meja ukrepa, odobrenega v letu 2011, so ti ukrepi v tej fazi še primerni (48). V luči potrebe po povečanju jamstva in dejstva, da je bilo plačilo primerno, je Komisija zaključila, da je bila pomoč začasno združljiva z notranjim trgom (49).

(48)

Nemčija je v svojih pripombah na sklep o začetku postopka (50) ponovila, prvič, začetno stališče, da ponovno povečanje jamstva ni nov ukrep pomoči, ker ni preseglo zgornje meje 10 milijard EUR, ki je bila odobrena v sklepu iz leta 2011. Tega stališča niso spremenila dejstva, da ima zmanjšanje zavezujoč učinek ali da pogodba o jamstvu ni vključevala ponovnega povečanja, zaradi česar ga je bilo treba obravnavati kot novo pogodbo. Po mnenju Nemčije je odločilen gospodarski učinek ponovnega povečanja na položaj zveznih dežel kot garantov, njun položaj pa se zaradi ponovnega povečanja ni spremenil, zlasti ker se verjetnost uporabe tranše ponovno povečanega jamstva ni močno povečala. Še več, ponovno povečanje je bilo v veliki meri skladno z začetnim skupnim jamstvom, ki ga je Komisije že analizirala v okviru sklepa iz leta 2011, ne samo na temelju osnovnega, ampak tudi najslabšega scenarija (51).

(49)

Drugič, Nemčija je potrdila svoje predhodno mnenje, da je ponovno povečanje, tudi če se opredeli kot nova pomoč, krito z razlogi za odobritev iz leta 2011, saj je Komisija v sklepu o začetku postopka, ko je navedla, da v tisti fazi niso obstajali nobeni dvomi, zapisala, da so delitev bremena in ukrepi glede konkurence, ki so bili obravnavani kot primerni in zadostni pri sklepu iz leta 2011, še vedno ustrezni v primeru nove pomoči, ki ostaja znotraj meja ukrepov, odobrenih s sklepom iz leta 2011 (52). Po mnenju Nemčije Komisijo zavezujejo razlogi, ki jih je navedla pri odobritvi pomoči v sklepu iz leta 2011.

(50)

Tretjič, Nemčija je izpostavila, da ponovno povečanje zgornje meje jamstva podpira namen obnove dolgoročne uspešnosti poslovanja banke HSH in je v skladu s cilji načrta prestrukturiranja, odobrenega leta 2011. V tem okviru je Nemčija navedla, da ni razlogov za dvom v dolgoročno uspešnost poslovanja banke in vzdržnost njenega poslovnega modela. Trdila je, da odstopanja od poslovnega načrta, do katerih je prišlo v vmesnem času, ne upravičujejo drugačnih zaključkov. Zamik dveh do treh let pri delnem preklicu jamstev bo zagotovil vzdržnejši in manj tvegan poslovni model glede na krizo v ladijskem prometu, ki še zmeraj traja, in v skladu z zahtevami nadzornih organov. Plačila višjih provizij, ki jih mora banka plačati zaradi ponovnega povečanja jamstva, bodo zanjo vzdržna, če bo imela zadostno kapitalsko osnovo in glede na druge ukrepe, ki so del načrta prestrukturiranja, odobrenega s sklepom iz leta 2011.

(51)

Končno je Nemčija navedla, da so potrebo po ponovnem povečanju jamstva povzročili zunanji dejavniki, kot so nadaljevanje finančne krize, vedno večje regulativne zahteve za finančne institucije in spremembe računovodskega standarda International Financial Accounting Standards (v nadaljnjem besedilu: IFRS) za izračun kapitalskih kvot.

(52)

Po predložitvi teh pripomb je Nemčija nadaljevala s tesnim sodelovanjem s Komisijo in posredovala več posodobljenih načrtov prestrukturiranja. Prvi je bil poslan decembra 2013, aprila 2014 je bil posredovan revidiran načrt prestrukturiranja s preudarnejšimi domnevami, aprila 2015 pa je bil poslan znova posodobljen poslovni načrt. Ker ti načrti niso pomirili dvomov Komisije, da lahko povrnejo uspešnost poslovanja banke HSH, je Nemčija poiskala druge rešitve. Posledica teh naporov je bil glavni oris ukrepov iz leta 2016, ki jih je Nemčija oktobra 2015 uskladila s Komisijo.

(53)

21. marca 2016 je Nemčija ponovno priglasila ponovno povečanje jamstva v letu 2013 kot državno pomoč za prodajo ali, če prodaja ne uspe, prenehanje banke HSH.

(54)

Kar zadeva ukrep iz leta 2013, tj. ponovno povečanje jamstva s 7 milijard EUR na 10 milijard EUR, kar je bilo začasno odobreno s sklepom o začetku postopka, je Komisija že odločila, da ukrep pomeni državno pomoč (53). Čeprav je Nemčija v svojih pripombah na sklep o začetku postopka (glej uvodno izjavo 49) zavzela stališče, da ponovno povečanje ni pomenilo nove pomoči, in če jo bi, bi bila krita z razlogi za odobritev iz leta 2011, tega stališča ni podrobneje razdelala ali predložila dokazov, ki bi ga podprli. Končno je s ponovno priglasitvijo ponovnega povečanja „kot državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU“ (54), ki bo uporabljena za prodajo ali prenehanje banke HSH, Nemčija potrdila oceno Komisije. Posledično Komisija v trenutnem sklepu potrjuje svojo ugotovitev iz sklepa o začetku postopka o obstoju državne pomoči v tem ukrepu iz razlogov iz tega sklepa in brez ponovne ocene.

(55)

Komisija mora kljub temu oceniti, ali ukrepi iz leta 2016 vsebujejo državno pomoč (55).

(56)

Končno mora Komisija oceniti, ali je zadevne ukrepe pomoči, ukrep iz leta 2013 in ukrepe iz leta 2016 (če vsebujejo pomoč), mogoče obravnavati kot združljive z notranjim trgom.

(57)

Komisija ugotavlja, da po mnenju nemških organov v okviru ukrepov iz leta 2016 ne bo odobrena nobena dodatna državna pomoč.

(58)

V skladu s členom 107(1) PDEU državna pomoč pomeni „vsak[o] pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršn[o] koli vrst[o] pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem […], kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“ Ukrep v smislu navedene določbe pomeni državno pomoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ukrep je mogoče pripisati državi in se financira z državnimi sredstvi; (b) prejemniku mora zagotavljati prednost; (c) ta prednost mora biti selektivna; in (d) ukrep mora izkrivljati konkurenco ali pomeniti nevarnost izkrivljanja konkurence ter potencialno vplivati na trgovino med državami članicami.

(59)

Kar zadeva državna sredstva ukrep št. 1 iz leta 2016 vsebuje tako klavzulo o podrejenosti kot mehanizem za delno odložitev obveznosti provizije za jamstvo, ki jo ima podjetje do lastnikov iz javnega sektorja. Ti določbi sta bili vključeni, da bi kar najbolj zmanjšali tveganje za insolventnost HoldCo. Nanašata se na obveznosti, ki jih je treba plačati lastnikom iz javnega sektorja kot plačilo in, če ukrep št. 1 iz leta 2016 zagotavlja prednost banki HSH, lahko ti elementi pomenijo izgubo javnih sredstev.

(60)

Komisija torej meni, da dva ukrepa iz leta 2016 vključujeta državna sredstva; ukrep št. 1 iz leta 2016 preko pogodbe o podrejenosti in mehanizma za delni odlog plačila provizij za jamstvo v skladu s sklepom iz leta 2011, in ukrep št. 2 iz leta 2016 preko denarja, ki sta ga OpCo plačali zvezni deželi v zameno za prenesena sredstva.

(61)

Ukrep št. 2 iz leta 2016, nakup sredstev s strani zveznih dežel, je ukrep države. Ukrep št. 1 iz leta 2016, spremembo strukture plačila provizije, gre pripisati lastnikom iz javnega sektorja javnopravne ustanove Finanzfonds in torej državi. Odgovornost se kaže z dejstvom, da je sprememba del večjega paketa ukrepov, pri pripravi katerih so bile dejavno vključene zvezne dežele.

(62)

Ukrepi iz leta 2016 so izključno v korist banke HSH. Torej so selektivni. Imajo potencial, da izkrivijo konkurenco s tem, da preprečujejo običajno delovanje tržnih sil. Vplivajo na trgovino med državami članicami, če upoštevamo liberalizirano naravo finančnih storitev v Uniji.

(63)

Da bi določila naravo pomoči v ukrepih iz leta 2016, mora Komisija oceniti vprašanje, ali je banki HSH z ukrepi iz leta 2016 podeljena dodatna prednost poleg tiste, ki jo je pridobila že z ukrepi iz leta 2013.

(64)

Preden lahko oceni dodatno prednost v ukrepih iz leta 2016, se mora Komisija sklicevati na delovanje jamstva, da bo lahko ocenila vpliv, ki ga bo imela uvedba ukrepov iz leta 2016 v predlagani obliki na delovanje jamstva.

(65)

Jamstvo za drugo izgubo, kot je bilo odobreno s sklepom iz leta 2011, je v obliki sintetičnega listinjenja. To pomeni, da je celoten portfelj jamstva umetno razdeljen v tri tranše:

(66)

Obstoj jamstva ima dve glavni skupini učinkov: učinki na računovodstvo v skladu z IFRS in učinki na kapitalske zahteve v skladu z regulativnimi in bonitetnimi pravili nadzornih organov.

(67)

Na prvi stopnji jamstvo kompenzira skupne izgube portfelja z zagotovljenim jamstvom nad 3,2 milijarde EUR in pod 13,2 milijarde EUR (56).

(68)

Dokler so zajamčena sredstva še vedno v bilanci stanja, se bodo oslabitve in rezervacije na ta sredstva v skladu z IFRS izravnale s kompenzacijo v enakem znesku. Šele ko so sredstva dokončno poravnana in izginejo iz bilance stanja ter se izkristalizirajo izgube, se zahtevki za terjatve iz jamstva dejansko poravnajo v denarju.

(69)

Te različne vrste zahtevkov za terjatve iz jamstva vodijo do različnih ukrepov pri uporabi jamstva:

(70)

Obstajata dva dela provizij, ki jih je treba plačati za jamstvo: osnovna premija v višini 4,00 % (v nadaljnjem besedilu: osnovna premija) in dodatna premija v višini 3,85 % (v nadaljnjem besedilu: dodatna premija). Osnova izračuna za osnovno premijo temelji na skupnem znesku neporavnanega jamstva, tj. 10 milijard EUR. Osnova izračuna za dodatno premijo je celotni počrpani znesek, ki še ne more biti znan (57).

(71)

V skladu z IFRS so plačane provizije za neporavnano jamstvo tolmačene kot zavarovalne premije in se beležijo kot preprosti strošek pri izkazu poslovnega izida.

(72)

Ko postane verjetno, da bo jamstvo počrpano ali če je dejansko počrpani znesek večji od nič, postanejo plačila provizij na tej strani jamstva predvidljiva. V skladu z IFRS so takšni stroški podobni obveznostim (prejeta je bila korist, vendar jo je treba povrniti) in za poplačilo je treba oblikovati rezervacije. V skladu z IFRS je ustrezne ravni za oblikovanje rezervacij treba povečati, če se poveča ocenjeni celotni počrpani znesek. Zato vsako dodatno črpanje jamstva vodi v povečanje ocenjene celotne počrpane vrednosti in do ustrezno višjega plačila provizije v prihodnosti ter dvig zahtevanih provizij.

(73)

Dodatna premija je podvržena mehanizmu odloga, nalogu Besserungsschein, ki začne učinkovati pri ravni konsolidiranega kapitala banke HSH (HoldCo + OpCo) v višini 10 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Mehanizem za odlog omogoča odlog celotnih plačil za obdobje do enega leta [2030–2040]. Poleg tega mehanizem za odlog vključuje rezervacije za prihodnja plačila, ki so že vključena v nalog Besserungsschein. To pomeni, da se lahko takšne rezervacije uporabijo kot blažilec pri izgubah, če bi te vodile do zmanjšanja deleža navadnega lastniškega temeljnega kapitala pod 10 % (58).

(74)

Drugič, glede na nadzorniško formulo iz sporazuma Basel II (v nadaljnjem besedilu: nadzorniška formula), ki se uporablja pri strukturah sintetičnega listninjena, kot so jamstva za drugo izgubo, obstoj jamstva zmanjša utež tveganja za nadrejeno tranšo pri izračunu tveganju prilagojene aktive na 20 % (v nadaljnjem besedilu: TPA) (59).

(75)

Glede na regulativna pravila in ob upoštevanju diskrecijske pravice nadzornih organov pri njihovi uporabi, morata biti upoštevani dve omejitvi, da bi jamstvo ohranilo ta učinek. Prva omejitev je odvisna od izračuna bonitete pričakovanih izgub (po osnovnem scenariju), druga omejitev pa od nepričakovanih izgub (dodatne izgube po najslabšem scenariju) v preostanku portfelja pod jamstvom. Ravni pričakovanih in nepričakovanih izgub v preostanku portfelja mora do neke mere pokriti nepočrpani znesek jamstva. Če sta preseženi ena ali obe omejitvi, je torej odvisno od razpoložljivega nepočrpanega zneska jamstva, na katerega močno vpliva znesek poravnanih izgub.

(76)

Če je prva omejitev presežena, bo imela uporaba nadzorniške formule za rezultat dvig ravni TPA zaradi nadrejene tranše, takšen dvig pa bo sorazmeren z obsegom primanjkljaja kritja z najnižje ravni 20 %. Če je presežena druga omejitev, nadzorniška formula ne bo več uporabna. V tem primeru se bodo ravni TPA nadrejene tranše takoj zvišale z najnižjih 20 % na raven, ki bi se uporabljala, če ne bi bilo jamstva (v nadaljnjem besedilu: učinek naglega padca).

(77)

V skladu z obvestilom bo banka HSH razdeljena na HoldCo in OpCo. Provizije za jamstvo v skladu s plačilom, kot je bilo odobreno s sklepom iz leta 2011, ostanejo nespremenjene. Njihovo plačilo bo razdeljeno na naslednji način:

(78)

Razdelitev na OpCo in HoldCo kaže, da se bo računovodski učinek povračila za jamstvo še naprej povečeval na ravni OpCo, vse zahteve glede rezervacij IFRS, ki izhajajo iz obravnavanja plačila provizij za počrpani del jamstva, bodo zdaj prešle na HoldCo. Komisija kljub temu poudarja, da na konsolidirani ravni banke (HoldCo + OpCo) ni spremembe v strukturi jamstva ali njegovih učinkih, zato razdelitev sama po sebi ne zagotavlja dodatne prednosti za banko HSH.

(79)

V skladu z zavezami, ki jih je predložila Nemčija, HoldCo sama ne bo poslovala in bo zato brez tokov prihodkov razen prihodkov iz lastniških deležev v OpCo. HoldCo bo kljub temu prejela 260 milijonov EUR likvidnosti od OpCo, 50 milijonov EUR za operativne stroške v obdobju prodaje in 210 milijonov EUR za plačila provizij za jamstvo, ko te zapadejo.

(80)

Z razdelitvijo obveznosti, kot je opisana zgoraj, Komisija poudarja, da bo znesek zapadlih provizij v postopku prodaje, ki jih mora plačati HoldCo konec leta 2016 in 2017, odvisen od:

(81)

V povezavi z delom provizije št. 1 znaša skupna raven neporavnanega jamstva trenutno 10 milijard EUR, vključno z ukrepom iz leta 2013. Ta raven se ne more še bolj povečati, ker je 10 milijard EUR fiksna zgornja meja. Ni verjetno, da bi se med postopkom prodaje ta raven znižala.

(82)

Ker raven 10 milijard EUR služi kot osnova za izračun dela provizije št. 1 v višini1,80 %, Komisija meni, da bo letna obveznost plačila provizije v skladu z delom provizije št. 1 180 milijonov EUR.

(83)

V povezavi z delom provizije št. 2 Komisija opozarja, da se bo glede na nedavne razpoložljive ocene znesek poravnanih izgub iz zajamčenega portfelja zvišal na približno [3,2–5,0] milijarde EUR v letu 2016, kar je [0–1,8] milijarde EUR več, kot znaša tranša prve izgube, tj. 3,2 milijarde EUR.

(84)

Ta znesek se bo še povečal za znesek izgub, ki jih je HSH prevzela z ukrepom št. 2 iz leta 2016, tj. prenosom do 6,2 milijarde EUR EAD zajamčenih sredstev na javne lastnike. V skladu z zavezami bo prenesena vrednost sredstev določena v skladu s seznamom, priloženim priglasitvi, ki ustreza rezultatom ocene tržne cene s strani strokovnjakov Komisije.

(85)

Komisija opozarja, da je cilj banke v skladu z zavezami prenesti samo 5 milijard EUR EAD zajamčenih sredstev do konca junija 2016. Do datuma prenosa ostane jamstvo pretežno nepočrpano, povezana plačila provizij pa bo zato opravljal OpCo.

(86)

Na osnovi seznama vrednosti ob prenosu (glej Prilogo II k trenutnemu sklepu) in odvisno od načina optimizacije črpanja jamstva, bodo morebitne dodatne izgube, poravnane v okviru jamstva, pri prenosu portfelja v vrednosti 5 milijard EUR EAD, izbranega s seznama [8–10] milijard EUR EAD razpoložljivih sredstev, verjetno znašale od [1–4] milijard EUR do [1–4] milijard EUR.

(87)

Zatorej Komisija meni, da bo obveznost plačila provizij v povezavi z delom provizije št. 2 za šest mesecev v letu 2016 verjetno ustrezala vrednosti med [25–35] milijoni EUR in [25–35] milijoni EUR.

(88)

V povezavi z delom provizije št. 3 je Komisija opozorila, da je plačilo 3,85 % odvisno od naloga Besserungsshein, ki začne učinkovati pri konsolidiranih ravneh kapitala za banko HSH (HoldCo + OpCo) v višini 10 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala. V skladu z zadnjimi razpoložljivimi številkami je banka HSH že na spodnji meji 10 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala, pri čemer ostaja približno [700–800] EUR milijonov oblikovanih rezervacij v okviru naloga Besserungsshein.

(89)

Dodatne izgube med [1–4] milijardami EUR in [1–4] milijardami EUR pri prenosu 5 milijard EUR EAD zajamčenih sredstev z banke na zvezne dežele bodo vodile do povišanja pričakovanega skupnega počrpanega zneska jamstva in, posledično, do nadaljnjih zahtev za oblikovanje rezervacij v skladu z IFRS za dele provizij št. 2 in 3.

(90)

Glede na oceno Komisije bo potreba po dodatnem oblikovanju rezervacij v skladu z IFRS za del provizije št. 2 verjetno ustrezala približno [700–900] milijonov EUR in [700–900] milijonov EUR.

(91)

Glede na program prestrukturiranja, ki ga je posredovala banka, tega dodatnega oblikovanja rezervacij verjetno ne bo financirala preko neto dohodka banke in bo zato verjetno na konsolidirani ravni vodilo do zahtevkov do naloga Besserungsschein za približno enak znesek. Vendar je vsako nadomestilo iz naloga Besserungsschein omejeno z zneskom preostalega blažilca, tj. [700–800] milijonov EUR. Dodaten strošek od [700–900] milijonov EUR do [700–900] milijonov EUR bi torej povzročil, da bi delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala na konsolidirani ravni padel pod 10 %.

(92)

Oblikovanje rezervacij za del provizije št. 3 je krito z nalogom Besserungsschein (glej uvodno izjavo 73). Glede na to, da bi bil po oblikovanju rezervacij za del provizije št. 2 celoten blažilec za rezervacije v nalogu Besserungsschein izkoriščen in bi delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala že padel pod 10 %, bi moralo biti zamaknjeno tudi dodatno oblikovanje rezervacij za del provizije št. 3.

(93)

Vsak prenos sredstev v obdobju prodaje, ki bi bil večji od 5 milijard EUR, kot je dovoljeno v zavezah, ki jih je predložila Nemčija, bi vodil v nadaljnje izgube. Takšne izgube bodo samo še zmanjšale delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala na konsolidirani ravni ter nadalje zmanjšale verjetnost, da se bo delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala zvišal nad 10 %. Samo v tem primeru bi bila zahtevana plačila ali oblikovanje rezervacij za del provizije št. 3.

(94)

Komisija torej meni, da je verjetno, da v postopku prodaje ne bodo potrebna plačila ali oblikovanje rezervacij za del provizije št. 3. Komisija nadalje opozarja, da se imajo zvezne dežele po pogodbi o jamstvu pravico odpovedati obveznosti plačila dodatne premije v višini 3,85 % (60).

(95)

Zato glede na predložene informacije, vključno z dejstvom, da bo ukrep št. 2 iz leta 2016, prenos sredstev, uveden ob koncu junija 2016, Komisija ugotavlja, da bodo obveznosti plačila provizije HoldCo za leto 2016 znašale med [205–210] milijonov EUR in [210–220] milijonov EUR. Komisija pozdravlja dejstvo, da je razpon v grobem primerljiv z 210 milijoni EUR likvidnosti, ki jo HoldCo zagotavlja OpCo.

(96)

Poleg tega 2,20 % provizij na nepočrpani znesek jamstva plača OpCo brez dodatnega mehanizma za odlog, ki bi pokrival zlasti celotni znesek za plačilo v prvih šestih mesecih leta 2016, pred uvedbo ukrepa št. 2 iz leta 2016.

(97)

Zato glede na razpoložljive informacije plačila provizije za jamstvo, ki jih bodo za leto 2016 prejele zvezne dežele po uvedbi ukrepov iz leta 2016, po vsej verjetnosti ne bodo nižja od [385–400] milijonov EUR ([175–190] milijonov OpCo + 210 milijonov EUR HoldCo). To kaže na znesek, ki ni večji od [0–15] milijonov plačil provizij v letu 2016, ki so lahko odložena do naslednjega datuma plačila. Vsak takšen odlog bo obračunan po 10-odstotni letni obrestni meri.

(98)

Komisija ugotavlja, da bo raven plačil provizij, zapadlih v letu 2017, na ravni HoldCo morda višje glede na možnosti prenosa nadaljnjih sredstev v okviru jamstva na lastnike iz javnega sektorja in dejstvo, da bo HoldCo moral plačevati 2,20-odstotno premijo na jamstvo skozi celo leto.

(99)

Kot je že bilo poudarjeno HoldCo ne bo imel prihodkov, zato se zdi verjetno, da če se prodaja OpCo zgodi po plačilu provizij za leto 2017, HoldCo ne bo mogel poravnati teh obveznosti za plačilo provizije za leto 2017, ko bodo zapadle. V takšnem primeru bodo glede na zaveze, ki jih je zagotovila Nemčija, plačila provizij odložena do naslednjega datuma plačila, dodana pa jim bo letna 10-odstotna obrestna mera.

(100)

Komisija opozarja, da je glede na zaveze, ki jih je predložila Nemčija, končni datum za prodajo banke HSH 28. februar 2018 ter da bo premoženjska korist, ki jo bo imel HoldCo od uspešne prodaje, v prvi vrsti porabljena za plačilo obveznosti plačila provizij, ki izhajajo iz jamstva.

(101)

Vse obveznosti plačil, ki jih ne bo mogoče poravnati do konca leta 2017, bodo prenesene samo, če OpCo do tega datuma še ne bo prodan. Tudi v takšnem primeru odlog ne bo daljši od dveh mesecev, dokler OpCo ne bo prodan ali ne bo omogočeno prenehanje v skladu s predpisi. Takšen morebiten odlog bo zaračunan po 10-odstotni letni obrestni meri.

(102)

Komisija v zaključku ugotavlja, da obstaja verjetnost, da plačila provizij v višini 400 milijonov EUR, ki bodo po trenutni pogodbi o jamstvu zapadla konec leta 2016 (1,80 % + 2,20 % od 10 milijard EUR neplačanega jamstva) ne bodo v celoti plačana, čeprav ni verjetno, da bo odloženih več kot [0–15] milijonov EUR. Medtem ko bodo plačila, zapadla v letu 2017, morala biti v celoti odložena, bo takšen odlog omejen na največ dva meseca zaradi roka prodaje, ki je 28. februar 2018.

(103)

V skladu z zavezami bo pri odlogih zaračunana 10-odstotna letna obrestna mera. Z najbolj likvidnimi podrejenimi obveznicami banke HSH (61) se je trgovalo z letnimi donosi med 7,5 % in 8 % ob začetku sklenitve pogodbe, o kateri je bil dogovor dosežen oktobra 2015, trenutno pa se z njimi trguje z donosom 10,6 %. Ti dve izdaji bosta zapadli med prodajnim postopkom v februarju 2017, pri čemer je treba poplačati še nominalni neporavnani znesek v višini 928 milijonov EUR. Ti izdaji predstavljata indikacijo tržne cene tveganja za kapitalu podobno izpostavljenost do banke HSH in torej konservativno oceno tega, kolikšna bi bila tržna raven plačila za morebiten odlog provizije.

(104)

Ob upoštevanju trgovalnega obsega donosov na te podrejene izdaje banke HSH in dejstva, da bo vsak odlog v letu 2016 verjetno omejen na največ [0–15] milijonov EUR, Komisija meni, da je plačilo 10 % na letni ravni za tveganje plačila v vrednosti [0–15] milijonov EUR, odloženega za eno leto, v skladu s tržnimi pogoji.

(105)

V povezavi z morebitnim odlogom zaradi zapadlih obveznosti v letu 2017 Komisija najprej ugotavlja, da bi do tega prišlo samo, če se prodaja ne bi zgodila pred koncem leta 2017. Drugič, medtem ko bo znesek morebitnega odloga verjetno primerljiv z neporavnanim zneskom vsake od dveh podrejenih izdaj, bo takšen odlog omejen na največ dva meseca glede na končni rok za prodajo, kar bo močno omejilo tveganje, prevzeto z odlogom stroškov. Glede na močno krajšo zapadlost vseh odlogov, ki se nanašajo na leto 2017 v primerjavi z zapadlostjo podrejenih izdaj in ustrezno nižjega tveganja, Komisija meni, da je plačilo 10 % na letni ravni v skladu s tržnimi pogoji.

(106)

Skupno je torej Komisija sklenila, da ker je morebiten odlog dela pritokov provizije za jamstvo, ki ga je treba plačati lastnikom iz javnega sektorja, (a) verjetno zelo majhen, če bo do njega v letu 2016 sploh prišlo, (b) časovno omejen (če bo do njega sploh prišlo, kar je odvisno od dejanskega datuma prodaje) za provizije, zapadle v letu 2017, in (c) v vsakem primeru plačan z obrestno mero v skladu s tržnimi pogoji, ne predstavlja dodatne prednosti za banko HSH, ki bi izhajala iz izvedbe ukrepa št. 1 iz leta 2016 kot rezultat tveganj iz točk (a) in (b).

(107)

V skladu z zavezami, ki jih je predložila Nemčija, bo banka HSH prenesla portfelj v vrednosti do 6,2 milijarde EUR EAD zajamčenih sredstev, ki so trenutno pod jamstvom zveznih dežel. Do prenosa lahko pride v več tranšah med postopkom prodaje v letih 2016 in 2017.

(108)

Da bi določili portfelj za prenos, sta Nemčija in banka določili [8–10] milijard EUR EAD zajamčenih sredstev iz jamstva kot primernih za prenos na lastnike iz javnega sektorja. Komisija ugotavlja, da so praktično vsa ta sredstva slaba posojila, vsa so iz sektorja ladijskega prometa, ki je bil eden ključnih razlogov za težave banke (62).

(109)

Ker trenutno za ta sredstva na trgu ni na voljo kupca, Komisija meni, da takšen prenos lastnikom iz javnega sektorja ustreza ukrepu za oslabljena sredstva. V skladu s prvim načelom in kot je Komisija opozorila v nedavnem sklepu o slabih posojilih v Italiji in na Madžarskem (63), je takšen prenos sredstev lahko obravnavan kot brez državne pomoči samo, če se transakcija zgodi po tržnih pogojih.

(110)

Komisija je zlasti pojasnila, da zaradi narave portfelja in odsotnosti kupca na trgu svojo oceno utemeljuje na načelih izračuna tržne vrednosti, določenih v Sporočilu o oslabljenih sredstvih (64). Zato glavni cilj vrednotenja ni izračun poštene vrednosti, ampak izračun tržne vrednosti, ki bo, če bo uporabljena kot cena prenosa pri transakciji z javnimi organi, omogočala Komisiji zaključek, da transakcija po tej ceni ne zagotavlja prednosti banki in torej izključuje prisotnost državne pomoči. Vrednotenje mora torej biti zlasti preudarno in konservativno.

(111)

Komisija je zaposlila neodvisne strokovnjake za vrednotenje, ki jih bodo pomagali pri določanju tržne vrednosti teh sredstev.

(112)

Po prvi zahtevi po podatkih, ki so jih zahtevali Komisija in njeni strokovnjaki sredi decembra 2015, je banka informacije posredovala 18. januarja 2016. Med 20. januarjem in 19. marcem 2016 je bilo vzpostavljenih več stikov, sestankov, razprav in dostav podatkov.

(113)

Portfelj sestavlja približno […] posojil, zavarovanih z […] ladjami in nekaterimi drugimi sredstvi. Da bi se izognili težavam z navzkrižnim zavarovanjem, je banka zagotovila t. i. raven oblikovanja, ki je najnižja raven pri kateri je mogoče zavarovanje s premoženjem prepoznati kot zavarovanje s premoženjem za natančno eno linijo. V portfelju je […] linij.

(114)

V skladu s preudarnimi in načeli konzervativnega vrednotenja in na osnovi podatkov, ki jih je zagotovila banka, so strokovnjaki Komisije pripravili več predpostavk. Na primer, če strokovnjaki Komisije niso imeli na voljo podatkov, kot pri zavarovanju s premoženjem, ki niso ladje, so bila ta zavarovanja s premoženjem konservativno ovrednotena z ničlo in izključena iz izračuna. Poleg tega so bili ob odsotnosti podatkov o natančnem vrstnem redu različnih zahtevkov kreditorjev do toka denarja, ki so rezultat zavarovanj s premoženjem, vsi zahtevki glede zavarovanj z ladjami, ki niso izhajali iz zahtevkov iz jamstva, obravnavani kot nadrejeni in so bili odšteti od vrednosti zavarovanja s premoženjem. Končno v zvezi z nedavno prestrukturiranimi posojili banke niso bile upoštevane nobene koristi.

(115)

Strokovnjaki Komisije so uporabili model diskontiranega denarnega toka. Vsi denarni tokovi iz poslovanja so bili določeni v skladu z razpoložljivimi tržnimi podatki, kot so obstoječe pogodbe s področja ladijskega prometa. Likvidacijske vrednosti za ladje so bile diskontirane z nedavnih vrednotenj ocenjevalcev, da se upoštevajo stroški prodaje in čas za prodajo in se popravi statistično ugotovljive pristranskosti pri ocenah določenega ocenjevalca. Ekonomska življenjska doba ladij je bila prilagojena navzdol v skladu z ugotovljivimi podatki. Vsi denarni tokovi so bili primerjani s tržnimi merili tretjih ponudnikov ter z njimi omejeni. Stopnje rasti denarnih tokov in likvidacijske vrednosti so bile izračunane iz teh tržnih meril, ampak omejene na petletno obdobje.

(116)

Zaključni datum, dogovorjen z banko, je bil 31. december 2015, vendar je bila večina podatkov, ki jih je banka posredovala, z dne 30. septembra 2015. Strokovnjaki Komisije so zato od vrednotenja odšteli vse denarne tokove iz četrtega četrtletja leta 2015 v skladu z razpoložljivimi projekcijami.

(117)

Glede na vrednotenje strokovnjakov Komisije je ta sklenila, da tržna vrednost celotnega portfelja [8–10] milijard EUR EAD znaša [33,4–56,8] % EAD. Nabor portfeljev v vrednosti 6,2 milijarde EUR EAD, ki jih je mogoče izbrati iz teh sredstev, ima tržno vrednost med 33,4 % in 56,8 %. Vrednotenje je bilo Nemčiji in banki na voljo z oblikovanjem po vrsticah.

(118)

Glede na zaveze bodo banka in lastniki iz javnega sektorja uporabili to vrednotenje po vrsticah, ki je dodano priglasitvi in trenutnemu sklepu (Priloga II), za določitev ustrezne vrednosti prenosa za zadevni portfelj. Velikost celotnega izbranega portfelja, vključno z vsemi tranšami, ne sme biti večja od 6,2 milijarde EUR EAD. V skladu z zavezami bo vsak prenos po 31. avgustu 2016 zahteval ponovno vrednotenje izbranih sredstev s strani Komisije, da bi bilo zagotovljeno, da se tržna vrednost prilagaja in upošteva razvoj sredstev in trga.

(119)

Končno Komisija poudarja, da bo prodaja posojil zveznim deželam po teh ravneh ustvarila dodatne izgube banke, ki jih bo ta morala absorbirati z dobičkom in izgubo in pokriti s kapitalskim položajem banke. Komisija nadalje opozarja, da bi to lahko imelo negativen učinek na delovanje jamstva, opisanega v uvodnih izjavah 75 in 76, ter bilo lahko bilo predmet diskrecijske pravice nadzornih organov. Vsi ti učinki bi lahko nadalje poslabšali kapitalski položaj banke. Komisija poudarja, da banka pod nobenimi pogoji ne bo dobila nadaljnje kapitalske pomoči.

(120)

Na osnovi zavez, kot so bile ocenjene, je Komisija zadovoljna, da bo ukrep št. 2 iz leta 2016 o prenosu sredstev na lastnike iz javnega sektorja, uveden po tržni vrednosti in posledično ne bo predstavljal prednosti. Posledične izgube bo absorbiral trenuten kapitalski položaj banke brez nadaljnje pomoči.

(121)

Na osnovi predhodne ocene je Komisija sklenila, da ukrepi iz leta 2016 ne vsebujejo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(122)

Kot je ocenila Komisija v predhodnem oddelku, ukrepi iz leta 2016 ne vsebujejo državne pomoči.

(123)

Ukrep iz leta 2013 je Komisija v sklepu o začetku postopka razglasila za začasno združljivega, vendar je začela formalni postopek preiskave zaradi dvomov o združljivosti ukrepov, zlasti „dvomov o tem, da se bo banka HSH vrnila k uspešnemu poslovanju, kot je bilo predvideno v sklepu o prestrukturiranju iz leta 2011 na osnovi novega poslovnega načrta“ (65).

(124)

Ker je bil ukrep iz leta 2013 priglašen in razglašen za začasno združljivega preden je začelo veljati Sporočilo o bančništvu iz leta 2013 (66), Komisija svojo oceno ukrepa iz leta 2013 še vedno utemeljuje na členu 107(3)(b) PDEU, kot je pojasnjeno v Sporočilu o podaljšanju iz leta 2011 ter v skladu s splošnimi načeli, ki se uporabljajo za državno pomoč, odobreno finančnim institucijam iz Sporočila o bančništvu iz leta 2008, ki so bila podrobneje razčlenjena v Sporočilu o dokapitalizaciji in Sporočilu o prestrukturiranju (67) ter naknadno spremenjena s Sporočili o podaljšanju iz leta 2010 in 2011.

(125)

Zaradi svojih dvomov o uspešnosti poslovanja je v sklepu o začetku postopka Komisija zlasti opozorila na tri dejavnike (glej oddelek 2.4 za celovitejši pregled):

(126)

Kot je bilo omenjeno v oddelku 1, je Nemčija Komisiji poslala več načrtov prestrukturiranja, ki jih je predložila banka. Vendar:

(127)

Zato dvomov Komisije, ki jih je izrazila v sklepu o začetku postopka, ti načrti za prestrukturiranje ne morejo pomiriti.

(128)

Komisija ugotavlja, da je Nemčija ponovno priglasila ukrep iz leta 2013 kot državno pomoč, ki bo uporabljena za prenehanje banke HSH Nordbank v skladu s predpisi bodisi preko prodaje brez pomoči bodisi zaustavitve novih dejavnosti in prenehanja. Zaradi tega novega namena pomoči Komisija meni, da prejetih načrtov prestrukturiranja ni treba podrobneje oceniti, in dejstvo, da njeni dvomi o uspešnosti poslovanja banke niso bili pomirjeni, ne igra pomembne vloge.

(129)

Namesto tega bo Komisija ocenila združljivost pomoči v skladu z oddelkom 2 Sporočila o prestrukturiranju in zlasti pododdelkom „Uspešnost poslovanja banke s pomočjo njene prodaje“ ter oddelkom 5 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 (68)„Pomoč za nadzorovano ukinitev finančnih institucij“.

(130)

Glede na oddelek 2 Sporočila o prestrukturiranju lahko prodaja banke v reševanju drugi finančni instituciji pripomore k obnovi dolgoročne uspešnosti poslovanja, če je kupec poslovno uspešen in sposoben absorbiranja prenosa banke v reševanju. Kupec mora Komisiji dokazati, da bo integrirana pravna oseba poslovala uspešno.

(131)

V skladu z oddelkom 5 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 mora biti pomoč za nadzorovano likvidacijo finančnih institucij ocenjena smiselno, zlasti v skladu z oddelkom 3 navedenega sporočila.

Te zahteve so enakovredne zahtevam iz oddelka 2 Sporočila o prestrukturiranju v primeru uspešne prodaje.

(132)

Glede na to, da je prenehanje banke v skladu s predpisi lahko izvedeno s prodajo OpCo, morajo biti izpolnjena določena merila, določena v točki 49 Sporočila o bančništvu iz leta 2008, tj. „za zagotovitev, da se pomoč ne zagotovi kupcem finančnih institucij oziroma njihovih delov ali prodanim subjektom, je pomembno, da …

Te zahteve so enakovredne zahtevam iz oddelka 2 Sporočila o prestrukturiranju v primeru uspešne prodaje.

(133)

Glede na točko 50 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 bo treba za vsako novo pomoč bodisi kupcu bodisi prodani pravni osebi v skladu z zgornjimi merili opraviti ločeno oceno.

(134)

Kar zadeva omejitev pomoči na najmanjšo možno in prispevek zasebnega sektorja, se Komisija sklicuje na svojo oceno v uvodni izjavi 57 Sklepa o začetku postopka, v kateri je ugotovila, da je povečanje jamstva druge izgube, čeprav pomeni novo pomoč, ostalo znotraj meja, ki so bile najprej odobrene v sklepu iz leta 2011. Komisija je torej zaključila, da je plačilo, odobreno s sklepom iz leta 2011, še primerno za novi ukrep.

(135)

Ker je ukrep začasno združljiv, je Komisija nadalje obravnavala obstoj enkratnega plačila 275 milijonov EUR banke ponudniku jamstva in dejstvo, da so dodatne 3 milijarde EUR jamstva lahko obravnavane kot nadrejene obstoječemu jamstvu v višini 7 milijard EUR. Ta dva dodatna sestavna dela sta omogočila Komisiji ugotovitev, da plačilo ustrezno upošteva večje tveganja ponudnika jamstva.

(136)

Komisija ohranja to oceno in hkrati poudarja, da je bil večji del strukture plačil jamstva že uveden, da bi zagotovil zadostno vračanje neupravičeno prejetih sredstev zneska pomoči. Z zagotavljanjem učinkovitega vračanja teh zneskov ponudniku jamstva, novi dogovor še naprej zagotavlja, da je pomoč, ki jo je med krizo prejela banka HSH, omejena na najmanjšo možno.

(137)

Ukrepi za delitev bremena so bili uvedeni, kot je bilo predvideno s Sklepom iz leta 2011; Komisija ponovno potrjuje svojo oceno iz sklepa o začetku postopka, da ne dvomi v to, da so ti ukrepi še vedno primerni za združljivost ukrepa iz leta 2013.

(138)

Na tej osnovi Komisija zaključuje, da je pomoč omejena na najmanjšo možno ter vsebuje zadosten lasten prispevek.

(139)

Kar zadeva izkrivljanje konkurence, Komisija upošteva, da zagotovljena pomoč služi kot zagotovilo, da bo banka HSH na koncu izginila s trga kot samostojna pravna oseba bodisi (a) preko prodaje drugi pravni osebi ali (b) preko ukinitve novih dejavnosti, ko bo tržni delež, ki ga ima banka HSH, ponudila na voljo drugim sodelujočim na trgu.

(140)

Komisija meni, da bodo poslovne zaveze, ki jih je ponudila Nemčija, v času postopka prodaje omogočile, da bodo izpolnjeni pogoji o kar najmanjšem izkrivljanju konkurence, kot zahteva oddelek 3 Sporočila o bančništvu iz leta 2008:

(141)

Komisija upošteva dejstvo, da se Nemčija obvezuje, da bo ime banke HSH Nordbanka po uspešni prodaji izginilo, kot tudi dejstvo, da je prodaja banke HSH po delih ali svežnjih sredstev različnim strankam posebej dovoljena, kot je zapisano v zavezah.

(142)

V primeru, da postopek prodaje ne uspe, ker (a) ni bilo dražiteljev, (b) so bili samo dražitelji, ki ne izpolnjujejo meril iz zavez ali (c) najvišja ponudba pomeni negativno ceno ali (d) je ocena Komisije o uspešnosti poslovanja skupne pravne osebe negativna, se Nemčija in banka HSH zavezujeta, da bo banka zaustavila nove dejavnosti in upravljala svoja sredstva z namenom njihovega prenehanja (69).

(143)

Na tej podlagi Komisija meni, da po postopku prodaje ter po in neodvisno od njenega zaključka, zaveze Nemčije zagotavljajo, da bo preprečeno vsakršno neupravičeno izkrivljanje konkurence.

(144)

Kot je bilo podrobno ocenjeno v oddelku 4.1, bodo ukrepi iz leta 2016 razdelili banko HSH na holding HoldCo in operativno podružnico OpCo, slednja pa bo bodisi prodana do 28. februarja 2018 bodisi bo zaustavila svoje poslovanje. Ti ukrepi ne vključujejo nove pomoči.

(145)

V skladu z oddelkom 2 Sporočila o prestrukturiranju in oddelka 5 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 obstajajo zahteve za sprejemljivost postopka prodaje, da bo (a) s prodajo banke dosežena uspešnost poslovanja in (b) prispevala k odsotnosti pomoči kupcu.

(146)

V povezavi z vprašanjem pomoči kupcu Komisija pozitivno pozdravlja nemške zaveze za prodajo OpCo preko odprtega, preglednega in konkurenčnega postopka javnega naročila za prodajo ter po pozitivni ceni do 28. februarja 2018. Nemčija bo Komisiji po začetku postopka prodaje predložila časovnico z mejniki za spremljanje. Nemčija je že vključila zadnje možne datume za večje mejnike pri zavezah.

(147)

V povezavi z vprašanjem, ali bo rezultat postopka prodaje poslovno uspešna pravna oseba, Komisija pozdravlja naslednji dve nemški zavezi – dražilci, ki sodelujejo v postopku prodaje (a) morajo izkazati potrebne finančne vire in relevantno znanje in izkušnje za vodenje OpCo kot poslovno uspešnega in aktivnega konkurenta in (b) biti neodvisni od javnega sektorja. Zvezne banke in hranilnice v javni lasti (če so povezane z drugimi dražilci) lahko sodelujejo v postopku javnega naročila.

(148)

Komisija prav tako pozdravlja številne zaveze, s katerimi si Nemčija želi izboljšati stanje poslovanja OpCo, in sicer uvedbo nadaljnjih ukrepov za prestrukturiranje v obliki znižanja stroškov (na [570–590] milijonov EUR 2016 in [520–550] milijonov v 2017), izboljšanja likvidnosti in upravljanju tveganja banke ter splošne zaveze za upravljanje sredstev banke in obveznosti na trajnostni način za kar največje možnosti uspešne prodaje po najvišji možni ceni v okviru danih omejitev.

(149)

Komisija poudarja, da bo po prejemu končne cene v postopku prodaje potreben dodaten sklep Komisije. Takšen sklep bo ocenil (a) ali bo skupna pravna oseba resnično poslovno uspešna ali ne, (b) ali je končna cena dejansko pozitivna, in ali uvedba postopka prodaje ne vključuje pomoči bodisi kupcu bodisi prodani pravni osebi (70). Komisija pozdravlja zavezo Nemčije, da predloži zadnjo ponudbo v oceno in odobritev Komisije.

(150)

V povezavi z zahtevano oceno uspešnosti poslovanja Komisija opozarja, da bo zgolj sprememba lastništva, ki ne vključuje tudi spremembe poslovnega modela, npr. preko prve javne ponudbe, naletela na iste dvome kar zadeva uspešnost poslovanja, kot jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka in posledično ne bodo odpravljeni, kot je bilo ocenjeno v tem sklepu v oddelku 4.1.2.

(151)

Na osnovi teh zavez in prej omenjenih pomislekov Komisija zaključuje, da so zahteve iz točke 49 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 ter točk 17 in 18 Sporočila o prestrukturiranju, izpolnjene.

(152)

Končno Komisija pozdravlja zavezo Nemčije, da bo celoten nabor zavez skrbno spremljal usposobljen in neodvisen fiduciar za spremljanje.

(153)

Na osnovi predloženih zavez in predhodne ocene je Komisija sklenila, da se ukrep iz leta 2013 po ponovni priglasitvi kot pomoč za prenehanje banke HSH v skladu s predpisi lahko šteje za združljivega s pravili notranjega trga –