This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32016D1989
Council Implementing Decision (EU) 2016/1989 of 11 November 2016 setting out a recommendation for prolonging temporary internal border control in exceptional circumstances putting the overall functioning of the Schengen area at risk
Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/1989 z dne 11. novembra 2016 o priporočilu za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja
Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/1989 z dne 11. novembra 2016 o priporočilu za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja
UL L 306, 15.11.2016, p. 13–15
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
15.11.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 306/13 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2016/1989
z dne 11. novembra 2016
o priporočilu za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (1), in zlasti člena 29 Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 12. maja 2016 v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah sprejel Izvedbeni sklep o priporočilu za začasni nadzor na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja. |
(2) |
Priporočilo petim schengenskim državam (Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in Norveški) omogoča ohranitev sorazmernega začasnega nadzora meje za največ šest mesecev od dneva sprejetja izvedbenega sklepa, in sicer za obravnavanje resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, ki jo v teh državah predstavlja kombinacija pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja v Grčiji in sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki vstopajo v Grčijo in se nameravajo gibati v druge schengenske države. |
(3) |
Komisija je 28. septembra 2016 objavila poročilo o izvajanju izvedbenega sklepa. Ugotovila je, da je nadzor na notranjih mejah, ki ga izvajajo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, sorazmeren in v skladu s priporočilom Sveta. Poleg tega se Komisiji na podlagi razpoložljivih informacij in poročil, prejetih od zadevnih držav, v času poročanja ni zdelo potrebno predlagati sprememb izvedbenega sklepa. |
(4) |
Zadevne schengenske države so 18. in 21. oktobra 2016 drugič poročale Komisiji o izvajanju priporočila Sveta. Predložene informacije kažejo podoben trend kot podatki za prvo poročilo (zmanjšanje števila oseb, ki jim je zavrnjen vstop, pa tudi števila prejetih prošenj za azil), kar pomeni postopno stabilizacijo razmer. |
(5) |
Kljub močnemu upadu števila prihodov migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil v Evropsko unijo, pa je v Grčiji in tudi v državah članicah, ki so najbolj prizadete zaradi sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki prihajajo iz Grčije, še vedno veliko migrantov brez urejenega statusa. Na podlagi trendov, ki so bili opaženi v preteklosti, je upravičeno pričakovati, da se bodo te osebe morda neregularno gibale v druge države članice, ko bodo mejne kontrole, ki ovirajo njihovo sekundarno gibanje, odpravljene. |
(6) |
Skupno število prošenj za azil, prejetih od začetka migracijske krize, in prošenj, ki še vedno prihajajo, pomembno vpliva na nacionalne uprave in službe v vseh državah članicah EU, še posebej pa v schengenskih državah, ki jih zadeva izvedbeni sklep. |
(7) |
Nadzora na notranjih mejah ni mogoče obravnavati ločeno od drugih pomembnih dejavnikov. Komisija je v svojem sporočilu „Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt“ (2) opredelila različne politike, ki jih je treba uvesti za vrnitev k popolnoma delujočemu schengenskemu območju. |
(8) |
Časovni načrt vključuje zlasti sprejetje in izvajanje evropske mejne in obalne straže. Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži (3) je začela veljati 6. oktobra 2016, tj. v roku devetih mesecev od predstavitve predloga Komisije, kar kaže na zavezanost vseh sodelujočih akterjev. Pričakuje se, da bosta nabor za hitri odziv, ki zajema tako človeške vire kot tehnično opremo, in nabor za hitro vračanje vzpostavljena in postala operativna do 7. decembra 2016 oziroma 7. januarja 2017. |
(9) |
Drug element iz časovnega načrta „Vrnitev k schengenski ureditvi“ je uspešno izvajanje izjave EU in Turčije. Čeprav izvajanje izjave še naprej daje dobre rezultate, kot je navedeno v tretjem poročilu o napredku (4), je pomembno nadaljnje zagotavljanje trajnostnega delovanja izjave. Poleg tega obstaja stalna potreba po sodelovanju, dogovorjenem v izjavi, ki je bila sprejeta na srečanju voditeljev držav vzdolž zahodnobalkanske poti. |
(10) |
Iz navedenega izhaja, da je pri teh ukrepih kljub stalnemu in pomembnemu napredku na področjih, opredeljenih v časovnem načrtu „Vrnitev k schengenski ureditvi“, ter postopni stabilizaciji razmer še vedno potreben čas, da se bodo v celoti izvajali, zadevni rezultati pa potrdili. |
(11) |
Zato izredne okoliščine, ki pomenijo resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti ter ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja, še vedno obstajajo. |
(12) |
Glede na trenutne nestabilne razmere v Grčiji in preostali pritisk v državah članicah, ki so najbolj prizadete zaradi sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki prihajajo iz Grčije, se zato zdi upravičeno, da se schengenskim državam, ki trenutno izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah kot skrajni ukrep v odziv na resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, in sicer Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in pridruženi državi Norveški, v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah dovoli sorazmerno podaljšanje takega nadzora. |
(13) |
Na podlagi dejanskih trenutno razpoložljivih kazalnikov to podaljšanje ne bi smelo presegati treh mesecev od datuma sprejetja tega izvedbenega sklepa. |
(14) |
Države članice, ki bi se odločile za nadaljevanje izvajanja nadzora na notranjih mejah na podlagi tega izvedbenega sklepa, bi morale o tem uradno obvestiti druge države članice, Evropski parlament in Komisijo. |
(15) |
Preden se odločijo za tak nadzor, bi morale zadevne države članice proučiti, ali bi lahko za učinkovito odpravo ugotovljene grožnje uporabile alternativne ukrepe nadzoru meje. Zadevne države članice bi morale v svojih obvestilih navesti izid tega premisleka in razloge za odločitev za nadzor meje. |
(16) |
Kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta o migracijah z dne 20. oktobra 2016, proces vrnitve k schengenski ureditvi vsebuje prilagoditev začasnega nadzora na notranjih mejah trenutnim potrebam. Nadzor na podlagi tega izvedbenega sklepa bi bilo treba izvajati le, kolikor je to potrebno, intenzivnost nadzora pa omejiti na nujno potreben minimum. Na primer, kadar v določenem obdobju ni velikega pritoka, nadzor na določenih odsekih meje morda sploh ni potreben. Da bi bilo prehajanje zadevnih notranjih meja za širšo javnost čim manj ovirano, se lahko izvaja le ciljno usmerjen nadzor na podlagi analize tveganja in obveščevalnih podatkov. Poleg tega bi bilo treba nujnost tega nadzora na zadevnih odsekih meje redno proučevati in ocenjevati v sodelovanju z vsemi zadevnimi državami članicami, in sicer s ciljem njegovega postopnega zmanjšanja. |
(17) |
Ob koncu vsakega meseca izvajanja tega izvedbenega sklepa bi bilo treba Komisiji poslati popolno poročilo o rezultatih opravljenih kontrol, skupaj z oceno nadaljnje potrebe po takih kontrolah, kadar je to ustrezno. To poročilo bi moralo vključevati skupno število kontroliranih oseb, skupno število zavrnitev vstopa po kontrolah, skupno število odločb o vrnitvi, izdanih po kontrolah, in skupno število prošenj za azil, prejetih na notranjih mejah, kjer se kontrole izvajajo. |
(18) |
Svet je seznanjen s tem, da je Komisija napovedala, da bo pozorno spremljala izvajanje tega izvedbenega sklepa – |
PRIPOROČA:
1. |
Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška naj podaljšajo sorazmerni začasni nadzor meje za obdobje največ treh mesecev z začetkom na dan sprejetja tega izvedbenega sklepa na naslednjih notranjih mejah:
|
2. |
Zadevne države članice bi morale pred podaljšanjem takšnega nadzora izmenjati mnenja z ustreznimi državami članicami za zagotovitev, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren. Poleg tega bi morale zadevne države članice v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah zagotoviti, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le kot skrajni ukrep, kadar z alternativnimi ukrepi ni mogoče doseči enakega učinka, in le na tistih delih notranje meje, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren. Zadevne države članice bi morale o tem uradno obvestiti druge države članice, Evropski parlament in Komisijo. |
3. |
Nadzor meje bi moral na podlagi analize tveganja in obveščevalnih podatkov ostati ciljno usmerjen ter po obsegu, pogostosti, lokaciji in času omejen na to, kar je nujno potrebno za odziv na resno grožnjo ter za zaščito javnega reda in notranje varnosti. Država članica, ki izvaja nadzor na notranjih mejah na podlagi tega izvedbenega sklepa, bi morala vsak teden preverjati nujnost, pogostost, lokacijo in čas nadzora, intenzivnost nadzora prilagajati stopnji obravnavane grožnje, ga prenehati izvajati, kadar koli je to primerno, in vsak mesec poročati Komisiji. |
V Bruslju, 11. novembra 2016
Za Svet
Predsednik
P. ŽIGA
(1) UL L 77, 23.3.2016, str. 1.
(2) COM(2016) 120 final.
(3) UL L 251, 16.9.2016, str. 1.
(4) Tretje poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije (COM(2016) 634).