10.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/13

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 172/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz fero-silicija, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije („dokončni protidampinški ukrepi“).

(2)

Ukrepi so bili uvedeni v obliki dajatve ad valorem v višini 31,2 % na uvoz iz LRK, z izjemo družb Erdos Xijin Kuangye Co. (15,6 %) in Lanzhou Good Land Ferroalloy Factory Co. (29,0 %), v višini 18,0 % na uvoz iz Egipta, z izjemo družbe The Egyptian Ferroalloys Co. (15,4 %), v višini 33,9 % na uvoz iz Kazahstana, v višini 5,4 % na uvoz iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter v višini 22,7 % na uvoz iz Rusije, z izjemo družbe Bratsk Ferroalloy Plant (17,8 %).

(3)

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1297/2009 (3) je razveljavila protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 172/2008 na uvoz fero-silicija s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

(4)

Evropska komisija („Komisija“) je 30. novembra 2009 prejela zahtevek za delni vmesni pregled („vmesni pregled“) v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki ga je vložil proizvajalec izvoznik iz Rusije, in sicer družba Joint Stock Company Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant in njena povezana družba Joint Stock Company Kuznetsk Ferroalloy Works (v nadaljnjem besedilu skupaj „ruska skupina“). Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 60/2012 (4) zaključil delni vmesni pregled na podlagi nezadostnih dokazov glede trajnosti spremenjenih okoliščin. Ruska skupina predvsem ni dokazala, da je bilo gibanje cen trajne narave. Zato stopnja dampinga, določena za rusko skupino v prvotni preiskavi, ni bila spremenjena. Iz istih razlogov je bila zavrnjena ponudba v obliki zavez, ki jo je predložila ruska skupina.

(5)

Komisija je 28. novembra 2012 po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložila organizacija Euroalliages („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje fero-silicija v Uniji.

(6)

Zahtevek se je nanašal na naslednji državi: LRK in Rusijo.

(7)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(8)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 28. februarja 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6) („obvestilo o začetku“) napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2012 („obravnavano obdobje“).

(10)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v LRK in Rusiji, nepovezane uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike držav izvoznic. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(11)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(12)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in nepovezanih uvoznikov v Uniji, ki so bili vključeni v preiskavo, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(13)

Glede na to, da je le en proizvajalec izvoznik v LRK predložil informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in izrazil pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s Komisijo, je bilo odločeno, da se vzorčenje za proizvajalce izvoznike v LRK ne uporabi. Po prejetju vprašalnika se je proizvajalec izvoznik odločil, da ne bo več sodeloval. Zato se šteje, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v LRK.

(14)

Kar zadeva Rusijo, so bili vsi znani ruski proizvajalci pozvani k sodelovanju v preiskavi, in sicer družbe Bratsk Ferroalloy Plant, Serov Ferroalloy Plant, NLMK ter ruska skupina. Samo ena ruska skupina je sodelovala s Komisijo pri tej preiskavi v zvezi s pregledom.

(15)

Kar zadeva nepovezane uvoznike, ni bil prejet noben odgovor na vprašalnik. Zato se šteje, da v preiskavi ni sodeloval noben nepovezan uvoznik v Uniji.

(16)

Odgovore na vprašalnike je poslalo šest od sedmih znanih proizvajalcev fero-silicija iz Unije. Ob upoštevanju razmeroma omejenega števila proizvajalcev Unije vzorčenje v preiskavi v zvezi s pregledom ni bilo predvideno.

(17)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Zadevni izdelek je fero-silicij, trenutno uvrščen pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz LRK in Rusije.

(19)

Fero-silicij se proizvaja v elektroobločnih pečeh z redukcijo kremena s pomočjo izdelkov, ki vsebujejo ogljik. Ta proces je energetsko intenziven. Fero-silicij se prodaja v obliki grudic, zrn ali prahu in obstaja v različnih kakovostih glede na vsebnost silicija in nečistoč (npr. aluminija). Fero-silicij z vsebnostjo silicija 70 % in več se obravnava kot izdelek z visoko stopnjo čistosti. Vsebnost silicija več kot 55 % in manj kot 70 % pomeni, da ima izdelek srednjo stopnjo čistosti, ter vsebnost silicija manj kot 55 % pomeni, da ima izdelek nizko stopnjo čistosti. Zadevni izdelek se uporablja predvsem kot dezoksidant in zlitinski element v železarski in jeklarski industriji.

(20)

Ugotovljeno je bilo, da imata fero-silicij, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter fero-silicij, proizveden in prodajan na Norveškem („primerljiva država“), saj je LRK država z netržnim gospodarstvom in ni bila preiskovana med to preiskavo, in v Rusiji, dejansko enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot fero-silicij, ki se proizvaja v LRK in Rusiji ter prodaja za izvoz v Unijo. Zato se ta izdelka obravnavata kot podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(21)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz zadevnih držav zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(22)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13 zgoraj, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v LRK torej splošna analiza, vključno z izračunom dampinga, temelji na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(23)

Zato je bila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga ocenjena z uporabo zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, v povezavi z drugimi viri informacij, kot so trgovinske statistike o uvozu in izvozu (Eurostat in kitajski podatki o izvozu) in druge informacije na voljo javnosti.

(24)

Odsotnost sodelovanja je vplivala na primerjavo normalne vrednosti z izvozno ceno različnih vrst izdelka. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 30 spodaj, se je zdelo primerno določiti normalno vrednost in izvozno ceno na svetovni ravni, in sicer na podlagi enega samega izdelka, v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(25)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe, je bila uporabljena enaka metodologija kot za določitev dampinga v prvotni preiskavi, kadar je bilo ugotovljeno, da se okoliščine niso spremenile.

(26)

V obvestilu o začetku je Komisija povabila vse zainteresirane stranke, da predložijo pripombe o njenem predlogu, da bi se Norveška uporabila kot tretja država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK. Norveška je bila kot primerljiva država uporabljena tudi pri prvotni preiskavi. Ker ni bilo pripomb strank glede tega vidika, je bilo sklenjeno, da se Norveška ponovno izbere kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti v zvezi z LRK v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(27)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev na Norveškem neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza iz LRK v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v primerljivi državi reprezentativna.

(28)

Proučeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP.

(29)

Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v OPP.

(30)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24 zgoraj, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi. Izvozna cena je zato temeljila na razpoložljivih dejstvih skladno s členom 18 osnovne uredbe.

(31)

Obseg in uvozne cene so bili najprej pridobljeni iz podatkovne zbirke Eurostata o uvozu za tri oznake KN, navedene v uvodni izjavi 18 zgoraj, in sicer z razlikovanjem kakovosti. Glede na to, da se je zdelo primerno, da se izvozna cena določi na podlagi povprečnih vrednosti, so bili podatki, pridobljeni v zvezi z oznakama KN 7202 29 10 in 7202 29 90, prilagojeni glede na vsebnost silicija iz oznake KN 7202 21 00. Ta metoda je bila predlagana v zahtevku za pregled za oceno celotnega obsega uvoza na podlagi kakovosti „FeSi 75“. Obseg in uvozne cene teh treh oznak KN so bili združeni in tehtani z upoštevanjem enega povprečja.

(32)

Nazadnje je bila ta povprečna uvozna cena na ravni CIF prilagojena tako, da so se odšteli zlasti stroški prevoza in je bila dosežena vrednost cene franko tovarna. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila prodajna cena tako določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo in so zabeležene v statističnih podatkih urada Eurostat.

(33)

Opravljena je bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno na osnovi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale tudi razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. Uvedene so bile zlasti prilagoditve, ki so odražale carinske izvozne davke, in sicer zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled.

(34)

Na podlagi zgoraj navedenega je stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene franko meja Unije pred plačilom dajatve, znašala 165 %.

(35)

Vendar je treba opozoriti, da se je skupni obseg uvoza zadevnega izdelka v Unijo drastično zmanjšal po uvedbi prvotnih ukrepov in da je bila zgoraj navedena stopnja dampinga določena na podlagi omejenega obsega uvoza (tj. manj kot 2 500 ton v OPP).

(36)

Zato je bilo zaradi popolnosti analize proučeno tudi gibanje cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov na tri najpomembnejše trge zunaj Unije, tj. Japonska, Južna Koreja in Združene države Amerike („ZDA“).

(37)

V ta namen so bili za določitev cen kitajskega izvoza na Japonsko, v Južno Korejo in v ZDA uporabljeni kitajski izvozni podatki. Primerjava z zgoraj določeno normalno vrednostjo je prav tako pokazala obstoj dampinga, ki se je gibal med 86 % in 92 %, odvisno od namembne države.

(38)

LRK je daleč največja država proizvajalka fero-silicija na svetu. Proizvodna zmogljivost je bila ocenjena na 10–11 milijonov ton na leto v OPP. Zato je industrija LRK predvidoma obratovala s 50 % svoje proizvodne zmogljivosti. To pomeni, da trenutna dodatna neizkoriščena zmogljivost znaša približno 5,5 milijona ton na leto, kar pomeni skoraj sedemkrat toliko, kot znaša celotna potrošnja Unije. Kljub tem presežnim zmogljivostim in na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, je videti, da se zmogljivost v LRK še vedno povečuje, saj se trenutno gradijo večje in učinkovitejše peči.

(39)

Nobenih dokazov ni, ki bi kazali na to, da bi se v primeru uporabe neizkoriščene zmogljivosti kitajskih proizvajalcev stopnja potrošnje na kitajskem domačem trgu ali na trgih tretjih držav zelo povečala, s čimer bi se lahko povečana proizvodnja absorbirala.

(40)

Po uvedbi dokončnih ukrepov februarja 2008 se je uvoz iz LRK stalno zmanjševal in je postal zanemarljiv, saj predstavlja manj kot 1 % potrošnje Unije v OPP. Po najvišji ravni uvoza približno 330 400 ton leta 2007 se je uvoz znižal na manj kot 2 500 ton v letu 2012. Vendar glede na ugotovljene ravni cen trg EU za fero-silicij ostaja privlačen za kitajski izvoz.

(41)

Kot je navedeno zgoraj, ima LRK pomembno presežno proizvodno zmogljivost, kar kaže na močno spodbudo, da bi našli druge trge, ki bi ta presežek proizvodne zmogljivosti absorbirali. Toda zaradi več izvoznih omejitev, ki jih je uvedla kitajska vlada (tj. 25-odstotno izvozno dajatev, 17-odstotni nevračljiv DDV in izvozna dovoljenja) se je skupni kitajski izvoz zmanjšal, in sicer z najvišje ravni 1,5 milijona ton v letu 2007 na zgolj 0,4 milijona ton v letu 2009. Kljub temu je bilo od leta 2010 opaženo ponovno povečanje skupnega izvoza, obseg izvoza pa se je povečal na 0,8 milijona ton in naj bi po ocenah znašal 0,7 milijona ton v letu 2013. Najnovejši podatki kažejo, da se izvoz ohranja na tej ravni, njegov obseg pa znaša več kot celotna potrošnja Unije.

(42)

Kljub navedenim izvoznim omejitvam so kitajski proizvajalci izvažali precejšnjo količino fero-silicija na svetovne trge, za katere ni uvoznih omejitev (tj. Japonska, Južna Koreja in ZDA).

(43)

Na prvi pogled se lahko zdi azijski trg alternativna možnost za absorpcijo dela kitajske presežne proizvodnje. Toda glede na informacije, ki jih je predložil vložnik, lahko zaradi nedavnih dogodkov na tem trgu ta trg postane manj privlačen za kitajski izvoz.

(44)

Na azijski trg bo namreč resno vplival zagon proizvodnje v dveh novih projektih za fero-silicij v Maleziji (obrata Pertama Ferroalloys in Sarawak Ferroalloys). Ocenjuje se, da se bo letna proizvodnja fero-silicija v Maleziji povečala za 420 000 ton od leta 2014 in se bo prodajala v sosednjih državah v jugovzhodni Aziji, zlasti na Japonsko, ki potrebuje 600 000 ton fero-silicija na leto. Količina, proizvedena v malezijskih proizvodnih obratih, bo negativno vplivala na kitajski izvoz v jugovzhodno Azijo. Poleg tega so japonski proizvajalci jekla in južnokorejske jeklarne že sklenili sporazume za letni nakup znatnih količin fero-silicija novih malezijskih proizvajalcev, zaradi česar bo kitajski izvoz težje vstopil na trg.

(45)

V pripombah na razkritje je proizvajalec izvoznik zatrdil, da je bila malezijska proizvodnja precenjena. Po preverjanju se je zdelo, da je ta pripomba umestna, zato je bila malezijska proizvodnja popravljena na približno 370 000 ton.

(46)

Pričakuje se torej, da bo dodatna malezijska proizvodnja povečala konkurenco na tem že zasičenem trgu, na katerem imata LRK in Rusija zdaj pomemben tržni delež.

(47)

Manjša prisotnost kitajskih izdelkov na trgu Unije v OPP je v glavnem posledica izvoznih omejitev, ki jih je uvedla kitajska vlada in so navedene v uvodni izjavi 41.

(48)

Cene na trgu EU bi lahko tudi pritegnile in absorbirale presežne zmogljivosti kitajskih proizvajalcev. Dejansko je bila povprečna tržna cena v Uniji leta 2012 vsaj tako visoka kot izvozne cene kitajskih proizvajalcev v njihove glavne namembne države (Japonska, Južna Koreja in ZDA), kar ponovno poudarja privlačnost trga Unije, kadar se pri prodaji drugam pojavijo težave.

(49)

Zato se lahko sklepa, da evropski trg, ki je eden največjih svetovnih trgov, ostaja privlačen za kitajske izvoznike.

(50)

Na podlagi razpoložljivih neizkoriščenih zmogljivosti v LRK in razmeroma privlačne ravni cen na trgu Unije lahko sklepamo, da obstaja tveganje povečanja kitajskega izvoza zadevnega izdelka, če bi bili veljavni ukrepi odpravljeni.

(51)

Glede na trenutno in potencialno neizkoriščeno zmogljivost v LRK ter glede na to, da je trg Unije eden največjih trgov na svetu, in glede na pričakovan pritisk na kitajski izvoz v jugovzhodni Aziji je mogoče skleniti, da bodo izvozniki v LRK v primeru odprave protidampinških ukrepov verjetno povečali svoj izvoz v Unijo po dampinških cenah.

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je v preiskavi sodelovala le ena skupina proizvajalcev. Toda bilo je ugotovljeno, da ruska skupina predstavlja znaten delež celotne ruske proizvodnje, tj. približno 78 % celotne ruske proizvodnje fero-silicija in večino uvoza fero-silicija s poreklom iz Rusije v Unijo. Zato se je štelo, da je treba za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga uporabiti informacije, ki jih je predložila ruska skupina, skupaj z drugimi viri, kot so zahtevek za pregled in razpoložljivi statistični podatki o uvozu (Eurostat).

(53)

Za izračun stopnje dampinga se družbe, ki so del ruske skupine JSC CHEMK in JSC KF, štejejo za povezane v smislu člena 143 carinskega zakonika (7), kakor v prvotni preiskavi. Zato je bila za celotno skupino izračunana enotna stopnja dampinga po naslednji metodologiji. Obseg dampinga je bil izračunan za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika pred določitvijo tehtane povprečne stopnje dampinga za skupino kot celoto. Treba je opozoriti, da je bila ta metodologija drugačna od metodologije, ki se je uporabila v prvotni preiskavi, ko je bil damping izračunan z združitvijo vseh podatkov o proizvodnji in prodaji proizvajalcev. Ta drugačna metodologija je bila uporabljena v zaključenem vmesnem pregledu. Spremenjene okoliščine, ki so upravičevale to spremembo metodologije, so bile pogojene s spremembo podjetniške strukture skupine, ki omogoča opredelitev posameznega proizvajalca v skupini glede na prodajo in proizvodnjo.

(54)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev izvoznikov neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi z njihovim celotnim obsegom izvozne prodaje v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo.

(55)

Prav tako je bilo proučeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Ta proučitev je bila opravljena za vrste izdelka, ki jih je proizvajalec izvoznik prodajal na domačem trgu in za katere je bilo ugotovljeno, da so neposredno primerljive z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celoten obseg navedene vrste izdelka proizvajalca izvoznika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(56)

Proučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo vrst izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP.

(57)

Za vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(58)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje te vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste izdelka v OPP.

(59)

Kadar ni bilo domače prodaje posebne vrste izdelka in kadar domača prodaja posameznih vrst izdelka ni bila zadostna, se je normalna vrednost izračunala v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(60)

Pri izračunu normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v običajnem poteku trgovine ali na razpoložljivih podatkih.

(61)

V OPP je izvoz ruske skupine v Unijo potekal prek njene povezane družbe RFAI („povezani uvoznik“), ki je opravljala vse uvozne funkcije, povezane z blagom za sprostitev v prosti promet Unije, tj. funkcije povezanega uvoznika.

(62)

Izvozna cena je bila zato v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cen, po katerih so bili uvoženi izdelki najprej nadalje prodani neodvisnemu kupcu, ta pa je bila prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter na podlagi ustrezne stopnje za PSA-stroške in dobiček. V ta namen je bil uporabljen dejanski odstotek PSA-stroškov, ker pa ni novih informacij neodvisnih uvoznikov glede nastalega dobička, je bila uporabljena enaka stopnja dobička kakor tista, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi, torej 6 %.

(63)

Ruska skupina je trdila, da je treba družbo RFAI obravnavati kot del enega samega gospodarskega subjekta, saj oba nadzirajo in upravljajo iste osebe, družbi pa delujeta kot en sam gospodarski subjekt. Posledično se pri določitvi izvoznih cen ne bi smeli odšteti PSA-stroški in dobiček družbe RFAI.

(64)

To, ali je bila povezava med rusko skupino in družbo RFAI v obliki enega samega gospodarskega subjekta ali ne, v okviru prilagoditev pri izračunu izvozne cene na podlagi člena 2(9) ni pomembno.

(65)

Ker se je torej izvozna prodaja ruske skupine izvajala prek povezane družbe (družbe RFAI), je bilo treba izvozno ceno prilagoditi tako, da se je odštela razumna stopnja za PSA-stroške in dobiček, kakor je izrecno določeno v členu 2(9) osnovne uredbe. Na podlagi tega je treba trditev zavrniti.

(66)

Proizvajalec izvoznik je ponovil svojo trditev glede obstoja enega samega gospodarskega subjekta ter da to preprečuje prilagoditve za PSA-stroške in dobiček v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Prav tako je trdil, da bi morala, četudi bi bile prilagoditve utemeljene, izračunana izvozna cena vključevati le stroške, povezane z uvozom družbe RFAI, brez vseh PSA-stroškov, povezanih z izvozom enega samega gospodarskega subjekta. Nazadnje je navedel, da se ne strinja z ugotovitvijo glede neobstoja enega samega gospodarskega subjekta v tem primeru.

(67)

Obstoj enega samega gospodarskega subjekta pri izračunu izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe ni pomemben. Dokler so izpolnjeni pogoji, določeni v členih 2(1) in 2(9) osnovne uredbe, stopnja nadzora ali povezanosti ni pomembna za oceno zakonitosti prilagoditev v skladu s členom 2(9) (8). Člen 2(9) osnovne uredbe določa, da mora Komisija v nekaterih primerih izračunati izvozno ceno ter to izračunano izvozno ceno prilagoditi z nekaterimi parametri, tudi kadar se za stran „zdi, da je povezana“. Besedilo člena 2(9) osnovne uredbe je jasno v smislu, da „se delajo prilagoditve“ (podčrtala Komisija). Komisija je preverila, ali družba RFAI opravlja vse funkcije, ki jih običajno opravlja povezan uvoznik v Uniji. Dejansko je družba RFAI tesno povezana z mednarodnimi dejavnostmi skupine (pomoč strankam, logistika in urnik dostav, nabava investicijskega blaga in ključnih surovin itd.). S tem je bil izpolnjen zahtevani pogoj za prilagoditev v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, kar utemeljuje izvedene prilagoditve. Zato se sklepa, da so bile izvedene prilagoditve potrebne na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe.

(68)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da iz sodbe v zadevi Nikopolsky/Interpipe (9) izhaja, da če izvoznik in zadevni povezani trgovec sestavljata en sam gospodarski subjekt, prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe ni dovoljena. Ta trditev je neutemeljena. Dejansko se ta sodba nanaša na prilagoditev, izvedeno v skladu s členom 2(10)(i) za nominalne provizije, ki jih je prejel trgovec, katerega funkcije so podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Ta sodna praksa je zato v tem primeru nepomembna, glede na to, da švicarska družba RFAI opravlja vse funkcije, ki jih običajno opravlja povezan uvoznik. Obstoj enega samega gospodarskega subjekta nima enakega vpliva na prilagoditve na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe kot v povezavi z zahtevanimi prilagoditvami na podlagi člena 2(9) navedene uredbe. Poleg tega ni nobene diskrecijske pravice glede tega, ali se lahko zahteva prilagoditev za razumno stopnjo PSA-stroškov in dobička. Takšna prilagoditev se izvede v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, če sta strani povezani.

(69)

V zvezi z obsegom prilagoditve trditve glede delnih odbitkov PSA-stroškov in dobička ni mogoče sprejeti, ker ni ustreznih dokazov, ki naj bi jih predložil proizvajalec izvoznik. Prilagoditve v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe so tiste, ki so potrebne za izračun izvozne cene v najpogostejših primerih povezave. Če naj bi se skupni PSA-stroški in dobiček le delno prilagodili, bi morale takšne spremembe temeljiti na dokazih, ki jih predloži proizvajalec izvoznik v zvezi s stroški, zlasti, da se ugotovi, ali ti stroški predstavljajo posebne stroške, nastale v zvezi s katero koli dejavnostjo, ki ni neposredno povezana z uvozom zadevnega izdelka med trenutkom uvoza in nadaljnjo prodajo.

(70)

Ruska skupina je trdila tudi, da se ne sme odšteti protidampinška dajatev pri izračunu izvozne cene v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe, saj je dajatev ustrezno razvidna iz cen pri nadaljnji prodaji in nadaljnjih prodajnih cen v Uniji.

(71)

S preiskavo je bilo podrobneje ugotovljeno, da iz cen pri nadaljnji prodaji zadevnega izdelka v Uniji ni bila razvidna dajatev, plačana za 99 % sporočenih transakcij. Zato se lahko sklene, da protidampinška dajatev ni bila ustrezno razvidna iz cen ruske skupine pri nadaljnji prodaji. Zato ta trditev ruske skupine ni mogla biti sprejeta in znesek protidampinških dajatev je bil odštet pri izračunu izvoznih cen v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(72)

Opravljena je bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno na osnovi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen.

(73)

Izvedene so bile prilagoditve za stroške prevoza, stroške zavarovanja, stroške terminalov in manipulativne stroške, stroške kredita ter provizije, kadar je bilo to primerno in upravičeno v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(74)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno vsake vrste izdelka na podlagi franko tovarna za vsakega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki so del ruske skupine.

(75)

Zadevni proizvajalec izvoznik je navedel več trditev v zvezi z izračunom stopnje dampinga.

(76)

Prvič, v zvezi s prilagoditvijo stroškov kvarcita, ki ga ena proizvodna družba iz skupine kupuje od druge proizvodne družbe iz skupine, je oporekal dodatni 5-odstotni stopnji dobička na revidirano nakupno ceno. To je utemeljil s tem, da sta obe družbi članici enega samega gospodarskega subjekta.

(77)

Čeprav utemeljitev glede enega samega gospodarskega subjekta ni pomembna v okviru prilagoditve stroškov za kvarcit, se priznava, da se transakcije med povezanimi stranmi lahko izvršijo brez nastanka dobička. Ker se kvarcit zunanjim stranem ne prodaja, obstoja dobička prav tako ni bilo mogoče dokazati. Posledično je bila stopnja povečanja dobička za prilagojene stroške kvarcita izpuščena in določitev dampinga je bila ustrezno popravljena.

(78)

Druga trditev se je nanašala na dejstvo, da je Komisija uporabila priporočila organa za reševanje sporov STO iz spora o lososu z Norveško. V navedeni zadevi je bilo priporočeno, da se v primeru, da domača prodaja določene vrste izdelka ni bila reprezentativna, PSA-stroški in dobiček, ustvarjen s transakcijo, kljub temu uporabijo za izračun normalne vrednosti. Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da uporaba nove metodologije v pregledu zaradi izteka ukrepov ni dovoljena, saj tega ne dopušča nobena bistvena sprememba okoliščin.

(79)

Komisija je pojasnila metodologijo iz zadeve o lososu v zaslišanju s proizvajalcem izvoznikom, ki je še naprej menil, da priporočilo pritožbenega organa pomeni kršitev členov 2(4) in 2(6) osnovne uredbe. Kljub temu je dolžnost Komisije, da te odločbe izvaja v okviru svojih obveznosti do STO. Ta metodologija vpliva na vse zadeve in ne le na preiskave, sprožene na podlagi člena 5 osnovne uredbe.

(80)

Na podlagi tretje trditve naj bi Komisija popravila izračune v primerih, ko je stroške enega proizvajalca izvoznika v skupini primerjala z določeno prodajo drugega proizvajalca izvoznika.

(81)

Komisija nadalje potrjuje, da je bil za določitev stopnje dampinga promet prilagojen z enakimi popravki kot proizvodni stroški, npr. s stroški prevoza, zavarovanja in manipulativnimi stroški, za ugotavljanje v okviru preizkusa dobičkonosnosti ter stroški pakiranja.

(82)

V svoji četrti trditvi proizvajalec izvoznik navaja, da je bila veljavna protidampinška dajatev neustrezno odšteta od izvozne cene. Da bi to utemeljil, trdi, da so bile izvozne prodajne cene za več kot 100 % višje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot v obdobju prvotne preiskave, kar domnevno dokazuje, da so bile protidampinške dajatve vključene v izvozne cene. Poleg tega naj nekatere uvozne dajatve in protidampinške dajatve ne bi smele biti odštete, ker so bile domnevno plačane vnaprej in so se nanašale na prihodnje obdobje. Nazadnje naj Komisija prav tako ne bi smela upoštevati stroškov za urad na Japonskem ter švicarskih zveznih in kantonskih davkov na dohodek.

(83)

Dokazi, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, niso prepričljivi, saj ne dokazujejo, da je bila protidampinška dajatev ustrezno razvidna iz izvoznih cen v tem primeru in za ta proizvod. Tako maloprodajne cene kot proizvodni stroški so se močno povečali od prvotne preiskave. Zato povečanja izvoznih cen ni mogoče z gotovostjo pripisati domnevnemu odrazu dajatve. Da bi Komisija ponazorila, zakaj predloženi dokazi ne zadostujejo, je primerjala izvozne cene s stroški blaga, ki vključujejo protidampinške dajatve, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, iz česar je sledilo, da cena 99 % izvoznih transakcij ni dovolj visoka, da bi pokrila protidampinške dajatve. Poleg tega, tudi če se dajatev ne odbije, to ne bi zadostovalo za odpravo ugotovitev glede znatnega dampinga in prav tako ne bi vplivalo na sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga. Zato to ne bi vplivalo na izid te preiskave zaradi izteka ukrepov.

(84)

Komisija je ugotovila, da vnaprejšnje plačilo uvoznih dajatev in protidampinških dajatev ni mogoče ter da se takšne dajatve pobirajo ob uvozu. Poleg tega je skupina uporabljala carinsko skladišče, kar pomeni, da je bilo dajatve treba plačati šele, ko sta bila uvoz in prodaja dejansko izvedena. Poleg tega je bilo na podlagi primerjave bruto bilance z dne 31. decembra 2012 in revidiranih računovodskih izkazov jasno ugotovljeno, da so revizorji domnevno vnaprej plačane protidampinške dajatve prekvalificirali v dejansko plačane protidampinške dajatve kot strošek v izkazu poslovnega izida.

(85)

Stroški za urad na Japonskem niso bili povezani z zadevnim izdelkom in zato niso vplivali na izračune Komisije. Trditev je bila zato zavrnjena. Nazadnje, navedeni švicarski davki bi bili lahko izključeni le, če bi se nanašali na davek od dobička pravnih oseb, in na podlagi odgovora na vprašanje za razkritje se zdi, da je to res. Izračun dampinga je bil zato ustrezno prilagojen.

(86)

Komisija je prilagojene obresti na posojilo, ki ga je družba iz skupine na Britanskih Deviških otokih odobrila drugi družbi v skupini, spremenila v odziv na trditev, da se lahko taka posojila odobrijo po obrestni meri, ki je nižja od tržne, ter so v bistvu smiselna le, če so obresti na posojilo nižje od obresti, ki se lahko dobijo pri banki. Komisija nadalje potrjuje, da se je stopnja dobička za RFAI uporabila za neto fakturirano vrednost v obračunski valuti družbe in ni temeljila na CIF, kateri so bili dodani nekateri stroški.

(87)

Ob upoštevanju zgornjih pomislekov ter s spremembo izračuna na podlagi sprejetja trditev glede prodaje kvarcita znotraj skupine, posojila znotraj skupine in švicarskih zveznih in kantonskih davkov na dohodek je bila dampinška stopnja, izražena kot odstotek cene franko meja Unije pred plačilom dajatve, spremenjena in določena na 43 %.

(88)

Spomniti je treba, da je bilo v okviru vmesnega pregleda, omenjenega v uvodni izjavi 4 zgoraj, ugotovljeno, da se je uvoz ruske skupine izvajal po dampinških cenah v obdobju od oktobra 2009 do septembra 2010.

(89)

Po analizi obstoja dampinga v OPP je bila proučena tudi verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga.

(90)

Rusija je drugi največji svetovni proizvajalec fero-silicija. Po navedbah družbe za tržne raziskave Metal Expert znaša proizvodna zmogljivost za fero-silicij v Rusiji približno 900 000 ton. To vključuje proizvodnjo za peči, v katerih se lahko proizvaja fero-silicij in tudi druge vrste fero zlitin. Dejansko proizvodna oprema obeh proizvajalcev (tj. JSC CHEMK in Serov Ferroalloy Plant) omogoča preklapljanje med fero-silicijem in drugimi vrstami kovinskih zlitin v kratkem času. Oprema drugih ruskih izvoznikov (tj. Bratsk Ferroalloy Plant, NLMK in JSC KF) pa omogoča le proizvodnjo fero-silicija.

(91)

Po razkritju je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik trdil, da njegove informacije niso bile upoštevane pri izračunu proizvodnih zmogljivosti Rusije. Vendar, kot je omenjeno v uvodni izjavi 52, je glavni vir uporabljenih informacij zagotovila ta ruska skupina. Za izračun proizvodnih zmogljivosti drugih ruskih proizvajalcev je bilo uporabljeno poročilo družbe Metal Expert. Ta trditev zato ni odobrena.

(92)

Poleg tega je ta proizvajalec izvoznik trdil, da je bila proizvodnja družbe JSC CHEMK ocenjena napačno, saj trdi, da je praktično nemogoče brez znatnih dodatnih stroškov in zamud preklapljati s proizvodnje ene fero zlitine na drugo. Toda iz dokazov, najdenih med preverjanjem na kraju samem v prostorih družbe JSC CHEMK, je videti, da lahko družba JSC CHEMK preklaplja svoje peči s proizvodnje ene fero zlitine na drugo brez zgoraj opisanih zamud. Ta trditev zato ni odobrena.

(93)

Dejanska proizvodnja v OPP je bila ocenjena na okrog 633 000 ton (osnova „FeSi 75“) z neizkoriščeno zmogljivostjo v višini do 267 000 ton. Ob uporabi konzervativnega pristopa in upoštevanju proizvodne zmogljivosti, ki se uporablja za proizvodnjo drugih fero zlitin, znaša neizkoriščena zmogljivost za fero-silicij najmanj 120 000 ton.

(94)

Ruska skupina je trdila, da je ocena ruske neizkoriščene zmogljivosti določena napačno, saj naj Komisija ne bi upoštevala, da je ruska skupina delovala s 95–100 % svojih proizvodnih zmogljivosti. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi, se je konzervativen pristop uporabil tudi z upoštevanjem dejanskih neizkoriščenih zmogljivosti. Ta trditev zato ni odobrena.

(95)

Na podlagi poročila družbe Metal Expert je mogoče velike neizkoriščene zmogljivosti pojasniti z znatnim zmanjšanjem domačega povpraševanja za 50 % med letoma 2002 in 2009, ki je ostalo stabilno do leta 2012. Proizvodna zmogljivost tako znatno presega povpraševanje na domačem trgu. Ruski proizvajalci so zato odvisni od izvoza.

(96)

Kljub sedanjim ukrepom je trg EU še vedno privlačen za ruski izvoz. Raven uvoza, ugotovljena v OPP, kaže, da so na ruski uvoz v določeni meri negativno vplivale vse naložene protidampinške dajatve, vendar je bil v OPP še vedno občutno prisoten.

(97)

Ena stran je trdila, da trg Evropske unije za fero-silicij ni privlačen za svetovnega dobavitelja, kakršna je ruska skupina, ter da uvoz na splošno močno upada, kar se je doslej nadaljevalo v letu 2012. Po njenih trditvah se ta trend v prihodnosti ne bo spremenil. Iz pregleda trgovinskih podatkov, ki jih je zbral Eurostat, in v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe pa je videti, da je bil ruski uvoz v obdobju 2010–2012 precej stabilen.

(98)

Poleg tega je ob primerjavi izvoznih cen zadevnega izdelka v Evropsko unijo s cenami, zaračunanimi za fero-silicij na trgih tretjih držav, videti, da so cene ruske skupine v EU višje, odvisno od namembne države.

(99)

Zato je treba trditev, da trg Unije ni privlačen za ruske proizvajalce, zavrniti.

(100)

Ena od strani je trdila, da ruski trg postaja vse privlačnejši zaradi več prihodnjih projektov, kot so zimske olimpijske igre v letu 2014, kar bi moralo spodbuditi domače povpraševanje po jeklu in posledično povečati domačo potrošnjo fero-silicija. Toda najprej bi bilo treba opozoriti, da ta stran ni predložila nobenih ustreznih podatkov ali ocene v zvezi z vplivom teh projektov na domačo potrošnjo fero-silicija. V vsakem primeru bi se, če bi resnično prišlo do takšnega stanja, moral ta učinek pokazati že v letih 2012 in 2013. Vendar razpoložljivi podatki kažejo, da je domača potrošnja ostala stabilna. Nazadnje bi bil učinek teh projektov v vsakem primeru omejen in začasne narave. Zato se ta utemeljitev ne upošteva. Ena stran je trdila, da presežno zmogljivost v Rusiji v veliki meri absorbira izvoz na azijske trge in v ZDA. Dejansko so v OPP ruski proizvajalci izvažali po svetu več kot 73 % svoje proizvodnje. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 93 zgoraj, v Rusiji še vedno obstaja precejšnja presežna proizvodna zmogljivost zaradi zmanjšanja domače potrošnje, kar kaže na močno potrebo po iskanju alternativnih trgov za nadomestitev izgube domače prodaje in absorpcijo presežka proizvodne zmogljivosti.

(101)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 44 zgoraj, se bo na azijskih trgih konkurenca povečala zaradi novih obratov, zgrajenih v Maleziji, ki bodo začeli s proizvodnjo približno 420 000 ton v letu 2014. Zaradi teh okoliščin bo ruski izvoz na azijski trg težji.

(102)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 45, je bila proizvodnja v Maleziji popravljena na 370 000 ton.

(103)

Poleg tega v ZDA, na enem njihovih glavnih izvoznih trgov, ruske izvoznike že obravnavajo v okviru protidampinške preiskave, v kateri tožbeni zahtevek navaja obstoj znatnih stopenj dampinga.

(104)

Zato je treba skleniti, da so ruski proizvajalci izvozniki v veliki meri odvisni od izvoza na trge tretjih držav, na katerih bo konkurenca močnejša. Iz teh razlogov bo trg Unije zanje postal še privlačnejši.

(105)

Na podlagi navedenih ugotovitev je mogoče skleniti, da se iz Rusije še vedno uvaža po dampinških cenah in da se bo damping z veliko verjetnostjo nadaljeval. Glede na trenutno in prihodnjo potencialno neizkoriščeno zmogljivost v Rusiji, glede na to, da je trg Unije eden od največjih trgov na svetu, ter glede na pričakovano povečanje zmogljivosti na trgu v jugovzhodni Aziji je mogoče skleniti, da bodo ruski izvozniki v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno še dodatno povečali svoj izvoz v Unijo po dampinških cenah.

(106)

Glede na navedene premisleke se sklene, da obstaja v primeru izteka veljavnosti obstoječih ukrepov znatno in dejansko tveganje nadaljevanja dampinga pri fero-siliciju s poreklom iz LRK in Rusije.

(107)

V OPP je podobni izdelek proizvajalo sedem znanih proizvajalcev Unije. Ti sestavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo imenovani „industrija Unije“.

(108)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16 zgoraj, je šest proizvajalcev Unije predložilo zahtevane informacije. Zadevne družbe po oceni predstavljajo približno 90 % celotne proizvodnje Unije in njihov položaj se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(109)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi nepovezanih in povezanih obsegov prodaje industrije Unije na trgu Unije, ocene za nesodelujočega proizvajalca (na podlagi zahtevka za pregled) in podatkov Eurostata o uvozu na ravni oznake KN.

(110)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 40 %. Vendar je treba upoštevati, da je bilo začetno leto obravnavanega obdobja (2009) izredno slabo leto zaradi negativnih učinkov gospodarske krize. Kljub delnemu okrevanju po letu 2009 potrošnja Unije še vedno ni dosegla ravni, zabeleženih v prvotni preiskavi, ko je znašala več kot 850 000 ton vsako leto.

Preglednica 1

Potrošnja

(111)

Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK in Rusije so bili analizirani na podlagi Eurostatovih podatkov in podatkov, zbranih v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe. Glede na to, da je obseg uvoza iz LRK zelo nizek, uvoz iz zadevnih držav ni bil ocenjen kumulativno.

(112)

Ugotovljeno je bilo, da se je v obravnavanem obdobju dampinški uvoz v Unijo v smislu obsega in tržnih deležev gibal, kakor sledi:

Preglednica 2

Obseg in tržni delež zadevnega uvoza

(113)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju znatno znižal, in sicer za 48 %. Tudi njun tržni delež je padel s 15,2 % v letu 2009 na 5,7 % v OPP. Zaradi tega trenda kitajskega izvoza na trgu Unije skoraj ni več. Ruski proizvajalci izvozniki pa imajo še vedno znaten tržni delež, zaradi česar je Rusija četrta največja izvoznica v Unijo.

(114)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno dampinškega uvoza. V obravnavanem obdobju se je povprečna uvozna cena iz LRK zmanjšala za 38 %. Povprečna uvozna cena iz Rusije se je v tem obdobju povečala za 31 %, vendar je še vedno ostala pod ravnjo prodajnih cen industrije Unije.

Preglednica 3

Povprečna cena dampinškega uvoza

(115)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja cen v OPP so se tehtane povprečne prodajne cene sodelujočih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za dampinško uvožene vrste izdelka sodelujočih ruskih proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve.

(116)

Ker v preiskavi v zvezi s pregledom ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik, je bilo nelojalno nižanje cen kitajskega izvoza določeno s primerjavo tehtane povprečne cene proizvajalcev Unije za nepovezane stranke na trgu Unije na podlagi cene franko tovarna s povprečnimi izvoznimi cenami kitajskega izvoza na podlagi CIF, ki jih je zagotovil Eurostat, z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve.

(117)

Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije v OPP, je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja cen na trgu Unije od 6 do 39 % za Rusijo in 46 % za LRK.

(118)

Obseg uvoza iz tretjih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 33 %, kar je v skladu s trendom povečanja potrošnje. Tržni delež uvoza iz tretjih držav je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen in je znašal približno 70 % potrošnje Unije, z rahlim upadom v OPP. Toda geografska struktura uvoza se je bolj spreminjala z opaznim povečanjem obsega uvoza in tržnih deležev Brazilije in Norveške, držav, za kateri se zdi, da sta imeli koristi predvsem od povečanja potrošnje.

(119)

Povprečne cene uvoza iz tretjih držav so se v obravnavanem obdobju povečale za 22 % ter ostajajo veliko višje od cen uvoza iz LRK in Rusije.

(120)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(121)

Pri analizi škode se gospodarski položaj industrije Unije ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež in rast, zaposlenost, produktivnost, višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga, povprečne cene na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala, zaloge in stroški dela.

(122)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno povečala. To povečanje je bilo najbolj izrazito med letoma 2009 in 2011, ko se je proizvodnja povečala za 178 %. Pozneje je v OPP ostala stabilna. Spomniti je treba, da je bilo začetno leto obravnavanega obdobja izjemno zaradi gospodarske krize, zato je zanj značilna nenavadno nizka raven proizvodnje. Dejansko je treba ne glede na znatno okrevanje po letu 2009 opozoriti, da proizvodnja industrije Unije še vedno ni dosegla začetne ravni iz prvotne preiskave (leto 2003), v katerem je bila zabeležena proizvodnja več kot 270 000 ton.

Preglednica 5

Celotna proizvodnja industrije Unije

(123)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala relativno stabilna, v OPP pa se je rahlo zvišala. Zaradi znatnega povečanja proizvodnje v obdobju 2009–2011 se je izkoriščenost zmogljivosti skupno povečala za 179 %. Ta trend se je v OPP spremenil, saj se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala. Ta negativna sprememba pa ni rezultat znižanja dejanske proizvodnje, temveč je nastala zaradi samega povečanja zmogljivosti.

Preglednica 6

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(124)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije nepovezanim strankam (določen na podlagi prodaje povezanim in nepovezanim strankam v Uniji) je sledil trendu potrošnje v letih od 2009 do 2011. Nadaljnji nenaden skok v OPP je posledica prehoda industrije Unije s prodaje povezanim strankam na prodajo nepovezanim strankam v Uniji, ki je bil opažen v tem letu. To je bila posledica spremembe v podjetniški strukturi enega proizvajalca Unije.

Preglednica 7

Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam

(125)

Ker je obseg prodaje na trgu Unije sledil trendu potrošnje, je tržni delež industrije Unije po začetnem skoku v letu 2010 v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen z rahlo naraščajočim trendom.

Preglednica 8

Tržni delež industrije Unije

(126)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 111 zgoraj, se je potrošnja Unije med letom 2009 in OPP povečala za 40 %. Industriji Unije je v istem obdobju uspelo izkoristiti to rast s povečanjem svojega obsega prodaje in tržnega deleža.

(127)

Zaposlenost v industriji Unije v povezavi z zadevnim izdelkom se je v obravnavanem obdobju povečala za skoraj 50 %. To povečanje števila zaposlenih je hkrati spremljalo še večje povečanje produktivnosti, merjene kot proizvedena količina (v tonah) na zaposleno osebo na leto, kar je v istem obdobju predstavljalo 86 %.

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost

(128)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 37 in 87 zgoraj, so stopnje dampinga za uvoz iz zadevnih držav še vedno visoke. Analiza kazalnikov škode dokazuje, da industrija okreva po preteklem dampingu. Toda to okrevanje je nedavno, prav tako pa so bila na trgu Unije v OPP zabeležena določena znižanja v nekaterih kazalnikih škode, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb. Poleg tega je treba opozoriti, da ta pozitivni razvoj poteka pod zaščito obstoječih protidampinških ukrepov. Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi to znatno vplivalo na dejanske stopnje dampinga pri industriji Unije.

(129)

Povprečne prodajne cene sodelujočih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam v Uniji so se povečale za 25 % v obdobju 2009–2011 ter se nato ponovno znižale v OPP. V tem nihanju cen se odražajo splošne spremembe stroškov surovin in energije v tem obdobju. Podoben trend tj. povečanje v obdobju 2009–2011 in zmanjšanje v OPP, je mogoče opaziti pri prodajnih cenah uvoza iz tretjih držav, ki imajo večinski delež trga Unije.

Preglednica 10

Prodajne cene in stroški

(130)

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb

(131)

Dobičkonosnost sodelujočih proizvajalcev Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo od prodaje podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazil kot odstotek ustreznih prihodkov od prodaje. Leta 2009 je bila stopnja dobička zelo nizka, za nekatere proizvajalce Unije celo negativna; vendar je začela leta 2010 okrevati, v skladu s povečanjem potrošnje in prodaje. Toda treba je opozoriti, da se v OPP stopnja dobička zmanjšuje kljub dejstvu, da je obseg prodaje sodelujoče industrije Unije (tudi glede na spremembe v podjetniški strukturi) ostal stabilen. To vzbuja pomisleke v zvezi s prihodnjim razvojem stopnje dobička industrije EU.

(132)

Denarni tok, tj. sposobnosti industrije, da sama financira svoje dejavnosti, ki je bil izračunan na podlagi poslovanja, je bil pozitiven v vsem obravnavanem obdobju. Toda ta kazalnik se je izboljšal šele v letu 2010; pozneje, v naslednjih dveh letih se je znatno poslabšal. Preiskava je pokazala tudi, da je bilo poslabšanje denarnega toka izrazitejše pri manjših proizvajalcih Unije. To vzbuja pomisleke glede zmožnosti industrije EU, da sama izvaja potrebno financiranje svojih dejavnosti v trenutnih gospodarskih razmerah.

(133)

Razvoj dobičkonosnosti in denarnega toka v obravnavanem obdobju je vplival na zmožnost sodelujočih proizvajalcev Unije, da vlagajo v svoje dejavnosti. Posledično stopnja naložb v obravnavanem obdobju ostaja razmeroma visoka in stabilna. Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je postala pozitivna šele po letu 2009. Ker pa je ta kazalnik prav tako sledil trendu dobičkonosnosti in denarnih tokov, je dosegel vrh leta 2010 in se je v letih 2011–2012 stalno zniževal.

(134)

Glede na zgoraj navedeno je, kljub temu, da je finančna uspešnost sodelujočih proizvajalcev Unije v večini obravnavanega obdobja ostala trdna, mogoče sklepati, da se je proti koncu navedenega obdobja, zlasti v OPP, poslabšala. Kot je razvidno iz tabele 11, se je dobičkonosnost prodaje EU občutno zmanjšala in denarni tok, ki ga je ustvarjala industrija Unije, je bil nižji od vrednosti naložb, kar nakazuje, da se je morala industrija v OPP zateči k zunanjemu financiranju.

(135)

Hkrati je bila zabeležena zaskrbljenost glede zmožnosti zbiranja kapitala. Ta dejavnik bi lahko v primeru izteka veljavnosti ukrepov pomenil bistveni element ranljivosti industrije Unije. V trenutnih gospodarskih razmerah bi imela industrija Unije verjetno težave pri iskanju finančnih sredstev za soočanje z vrnitvijo dampinškega uvoza iz zadevnih držav in bi bila lahko v zelo kratkem času ponovno resno oškodovana. To je še zlasti pomembno za mala in srednja podjetja, ki so del industrije Unije.

(136)

Čeprav se je raven končnih zalog sodelujočih proizvajalcev Unije med letom 2009 in OPP povečala za 32 %, se je zmanjšala v razmerju do ravni proizvodnje in je proizvajalci ne štejejo za neobičajno visoko.

Preglednica 12

Končne zaloge

(137)

Medtem ko se je število ljudi, zaposlenih pri sodelujočih proizvajalcih Unije, povečalo za skoraj 50 % v obravnavanem obdobju, so njihove povprečne plače v tem obdobju ostale stabilne.

Preglednica 13

Stroški dela

(138)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz poceni dampinških izdelkov iz zadevnih držav na trgu Unije zmanjšal po uvedbi prvotnih ukrepov leta 2008. To je industriji Unije omogočilo visoko raven proizvodnje, povečanje obsega prodaje, tržnega deleža in dobičkonosnosti ter izboljšanje njenega celotnega finančnega položaja.

(139)

Zato je mogoče skleniti, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode. Vendar pa je glede na zmanjšanje potrošnje in poslabšanje nekaterih finančnih kazalnikov, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb v OPP položaj industrije Unije še vedno ranljiv.

(140)

Da bi se ocenila verjetnost ponovitve škode v primeru izteka veljavnosti ukrepov, se je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analiziral morebiten vpliv kitajskega in ruskega uvoza na trg in industrijo Unije.

(141)

Analiza je bila osredotočena na trend potrošnje trga Unije, neizkoriščene zmogljivosti, trgovinske tokove in privlačnost trga Unije, ter gibanje cen zadevnih držav.

(142)

Potrošnja zadevnega izdelka v Uniji se je v OPP zmanjšala za 10 % v primerjavi z letom prej. To je hkrati zmanjšanje za več kot 25 % v primerjavi z ravnjo pred krizo iz leta 2007. Upad potrošnje zadevnega proizvoda je posledica upadanja proizvodnje jekla v Uniji, v naslednjih letih pa se lahko pričakuje nadaljnji upad. To bo izziv za industrijo Unije, ki se bo soočala z zelo konkurenčnim okoljem. Zato se šteje, da prisotnosti nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK in Rusije ni mogoče dopustiti. Izvajal bo pritisk za znižanje cen na trgu in izkrivljal konkurenco ter posledično povzročil veliko materialno škodo proizvajalcem Unije.

(143)

Treba je opozoriti, da so skupne zmogljivosti proizvodnje zadevnega izdelka v LRK ocenjene na 10–11 milijonov ton, kar je več od svetovne potrošnje fero-silicija. Hkrati skupna uporaba zmogljivosti dosega približno 50 %.

(144)

Kitajski izvoz fero-silicija po vsem svetu je bil v obravnavanem obdobju razmeroma stabilen, in sicer na ravni, ki je znašala 0,8 milijona ton. Ta raven izvoza je v glavnem posledica izvoznih omejitev, kakor je opisano v uvodni izjavi 41. Vendar pa Unija nima nadzora nad temi mehanizmi in kitajska vlada lahko izvozne omejitve kadar koli umakne, kar bi za trg Unije pomenilo resno nevarnost preplavljanja z izvozom zadevnega izdelka iz Kitajske.

(145)

Tudi če izvozne omejitve ostanejo nedotaknjene, je treba poudariti, da je trenuten obseg kitajskega svetovnega izvoza večji od celotne potrošnje v Uniji.

(146)

Zaradi privlačnosti trga EU, opisane v uvodnih izjavah 40–49, se lahko upravičeno pričakuje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov vsaj del kitajskega izvoza preusmeril na trg Unije, zlasti glede na to, da bo kmalu izpostavljen dodatni konkurenci na svojih tradicionalnih azijskih trgih zaradi razvoja dodatnih proizvodnih zmogljivosti v Maleziji, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 44 zgoraj.

(147)

Zaradi izteka protidampinških dajatev skupaj z močnejšo konkurenco v Aziji bi trg Unije prav gotovo postal privlačen cilj za kitajske izvoznike. V tem smislu je treba opozoriti, da je bila pred uveljavitvijo ukrepov Kitajska ena od glavnih izvoznikov na trg Unije.

(148)

Poleg tega trenutna raven cen kitajskega izvoza, višina ugotovljene stopnje dampinga in obstoj znatnega nelojalnega nižanja cen potrjujejo, da se bo ob odsotnosti protidampinških ukrepov nelojalna konkurenca kitajskega izvoza ponovila, kar bo privedlo do materialne škode za industrijo Unije.

(149)

V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da je proizvodnja zadevnega izdelka v Rusiji v OPP znašala 633 000 ton, medtem ko se proizvodna zmogljivost ocenjuje na 900 000 ton. Tako ostane približno 267 000 ton neizkoriščene zmogljivosti, ki že sama zadostuje za preskrbo ene tretjine povpraševanja Unije.

(150)

Glede ruskega izvoza zadevnega izdelka bi bilo treba opozoriti, da Rusija trenutno izvozi 73 % svoje proizvodnje. Poleg Unije so njeni drugi tradicionalni izvozni trgi ZDA, Japonska in Južna Koreja. Glede na močnejšo konkurenco na azijskih trgih, kakor je opisano v uvodni izjavi 44 zgoraj, obstajajo očitni znaki, da bi se v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov večina teh trgovinskih tokov preusmerila na trg Unije. Ta učinek bi bil lahko še intenzivnejši, če bi tekoča protidampinška preiskava v ZDA glede uvoza iz Rusije (rezultat preiskave, ki se je začela julija 2013) privedla do uvedbe ukrepov.

(151)

V zvezi s to ugotovitvijo je en proizvajalec izvoznik iz Rusije trdil, da uvedba dajatev na fero-silicij s poreklom iz Rusije v ZDA ni verjetna. V podporo tej trditvi je predložil nekaj neuradnih ugotovitev iz tekoče preiskave. Toda proizvajalec v podporo svojim trditvam ni predložil nikakršnih dokumentiranih dokazov in glede na to, da je bila v ZDA sprožena protidampinška preiskava, ki še vedno poteka, uvedbe ukrepov ni mogoče izključiti.

(152)

Zaradi izteka protidampinških dajatev skupaj z močnejšo konkurenco na njihovih glavnih izvoznih trgih bo trg Unije privlačen cilj za ruske izvoznike. V tem smislu je treba opozoriti, da je bila pred uveljavitvijo ukrepov Rusija ena od glavnih izvoznikov na trg Unije in je na njem še vedno prisotna kljub petim letom ukrepov.

(153)

Nazadnje je treba poudariti, da rusko nevarnost v smislu obsega dopolnjuje njena politika oblikovanja cen na njenih izvoznih trgih. Tako prvotna preiskava kot sedanja preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa sta pokazali, da se zdi ruska dampinška praksa strukturna: njena izvozna cena je sistematično nižja od tiste na ruskem domačem trgu. Poleg tega sedanja preiskava potrjuje, da so cene ruskega uvoza še vedno nelojalno nižale prodajne cene proizvajalcev Unije.

(154)

Glede na ugotovitve preiskave, predvsem neizkoriščene zmogljivosti v zadevnih državah, nadaljevanje dampinga ter omejene zmožnosti kitajskih in ruskih izvoznikov za prodajo na trgih drugih glavnih tretjih držav, kar povečuje privlačnost trga Unije, se šteje, da bi razveljavitev ukrepov poslabšala položaj industrije Unije na njenem glavnem trgu, povzročena škoda pa bi se ponovila zaradi verjetnega kitajskega in ruskega uvoza po dampinških cenah.

(155)

Razlogov za prepričanje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov delovanje industrije Unije zaradi veljavnih ukrepov še naprej izboljševalo ali okrepilo, ni. Nasprotno, obstajajo ugodni pogoji za verjeten premik znatnega obsega uvoza iz zadevnih držav na trg Unije po dampinških cenah, ki bi verjetno ogrozil pozitiven razvoj trga Unije, ki je bil dosežen v obravnavanem obdobju. Verjeten dampinški uvoz bi lahko izvajal pritisk na prodajne cene industrije Unije in povzročil izgubo njenega tržnega deleža ter posledično negativno vplival na še vedno ranljivo finančno uspešnost industrije Unije.

(156)

V zvezi s tem smo prejeli opombo ruskega proizvajalca izvoznika, ki trdi, da ponovitev škode ne sme temeljiti zgolj na možnosti ponovitve škode, ampak na verjetnosti zanjo. Raziskava pa je pokazala vrsto stvarnih dejavnikov, vključno z dejstvom, da dampinška praksa ruskih proizvajalcev ni prenehala, ter obstojem neizkoriščenih zmogljivosti v Rusiji. Poleg tega je dejstvo, da je potrošnja Unije v OPP nižja kot pred prvotno preiskavo. Nazadnje, se na svetovni ravni pričakuje povečanje proizvodnje tega izdelka, zlasti na azijskem trgu. Na podlagi vseh teh dejavnikov je z upravičeno gotovostjo mogoče sklepati, da bi v primeru izteka veljavnosti ukrepov na podlagi razpoložljivih dejstev industrija Unije spet utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza.

(157)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(158)

Ker je ta preiskava pregled obstoječih ukrepov, je omogočila oceno vsakega negativnega vpliva obstoječih protidampinških ukrepov na zainteresirane strani.

(159)

V uvodni izjavi 154 zgoraj je bilo sklenjeno, da bi v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov industrija Unije verjetno občutila resno poslabšanje svojega položaja. Zato bi podaljšanje veljavnosti ukrepov koristilo industriji Unije, saj bi proizvajalci Unije lahko ohranili svoj obseg prodaje, tržni delež, dobičkonosnost in celoten pozitiven gospodarski položaj. V nasprotnem primeru bi prenehanje veljavnosti ukrepov resno ogrozilo obstoj industrije Unije, saj obstajajo razlogi za pričakovanje preusmeritve kitajskega in ruskega uvoza na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu, kar bi povzročilo ponovitev škode.

(160)

V sedanjem pregledu je s Komisijo sodelovalo deset uporabnikov v Uniji (livarn in proizvajalcev jekla). Štirje odgovori so vključevali splošne opombe, le šest pa jih je vsebovalo v celoti izpolnjene vprašalnike. Na podlagi teh podatkov je bilo ugotovljeno, da stroški zadevnega izdelka v povprečju vplivajo za približno 1 % na skupne proizvodne stroške uporabnikov in ne dosegajo 2 % za nobenega od sodelujočih uporabnikov. Čeprav so torej nekateri uporabniki v letu 2011 in v OPP poslovali z izgubo, tega ni mogoče pripisati obstoju protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija.

(161)

Treba je upoštevati, da je tržni delež Kitajske in Rusije v prvotni preiskavi znašal približno 40 % trga Unije ter da dajatve za ti dve državi znašajo od 15,6 % do 31,2 %. Zato se lahko morebiten vpliv izteka veljavnosti dajatev oceni kot prihranek stroškov povprečno ne več kot 0,1 % (računano na podlagi tržnega deleža 40 % za države, za katere veljajo ukrepi, in povprečne dajatve ad valorem v višini 20 %). Zato ni verjetno, da bi iztek veljavnosti dajatev vplival na obnovitev donosnosti uporabnikov, ki so utrpeli izgube v zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja. Poleg tega lahko uporabniki zaradi narave izdelka in številnih razpoložljivih virov dobave na trgu dobavitelje enostavno zamenjajo.

(162)

Vsi znani uvozniki so bili obveščeni o začetku pregleda. Noben uvoznik zadevnega izdelka ni odgovoril na vprašalnik za vzorčenje, priložen k obvestilu o začetku. Preiskava je pokazala, da lahko uvozniki enostavno kupujejo od različnih virov, ki so trenutno na voljo na trgu, zlasti od industrije Unije in glavnih izvoznikov iz tretjih držav, ki prodajajo po nedampinških cenah. Ker zanimanja uvoznikov ni bilo, je bilo prav tako sklenjeno, da ohranitev ukrepov ne bi bila v nasprotju z njihovimi interesi.

(163)

Glede na navedeno se sklene, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(164)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(165)

Iz navedenega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu fero-silicija s poreklom iz LRK in Rusije in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 172/2008, ohraniti.

(166)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo samo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Za uvoz, ki mu ni priložen takšen račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce.

(167)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni sprejel mnenja –