1.

Predložite informacije v zvezi z glavnimi pristojnimi organi, odgovornimi za izvrševanje Direktive 2012/18/EU. Informacije morajo zajemati najmanj kontaktne podatke in glavne naloge (spremljanje varnostnih poročil, načrtovanje rabe prostora, verižni učinki, priprava in izvajanje načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, inšpekcijski pregledi, obveščanje javnosti, sankcije). Če ni prišlo do bistvenih sprememb, se lahko sklicujete na prejšnje poročilo.

2.

Navedite datum zadnje posodobitve informacij o organizacijah v zbirki podatkov eSPIRS.

1.

Ali so v poročevalnem obdobju vse organizacije višje stopnje, od katerih je bilo to zahtevano, predložile varnostno poročilo? Če ni tako, koliko jih tega ni storilo?

2.

Ali so se vsa varnostna poročila posodobila v zadnjih petih letih? Če ni tako, koliko organizacij višje stopnje, od katerih je bilo to zahtevano, ni posodobilo svojega varnostnega poročila?

1.

Ali so se v poročevalnem obdobju za vse organizacije višje stopnje, za katere je bilo to zahtevano, pripravili načrti ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah? Če ni tako, za koliko organizacij višje stopnje se načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah ni pripravil?

2.

Kolikšnemu številu organizacij višje stopnje na podlagi odločitve organov v skladu s členom 12(8) Direktive 2012/18/EU ni bilo treba pripraviti načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah?

3.

Če je odgovor na vprašanje 4.2 ena ali več, za vsako organizacijo posebej predložite utemeljitev ustreznega pristojnega organa.

4.

Ali so se v zadnjih treh letih načrti ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah preskusili za vse organizacije višje stopnje? Če ni tako, za koliko organizacij se načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah ni preskusil?

5.

Predložite informacije o glavnih dogovorih za posvetovanje o načrtih ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah z zadevno javnostjo.

6.

Na kratko pojasnite način preskušanja načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah (npr. delni preskus, celotni preskus, sodelovanje služb za ukrepanje ob nesrečah, teoretični preskus itd.). Navedite merila, ki se uporabljajo pri ugotavljanju ustreznosti načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah.

1.

Ali je bilo v poročevalnem obdobju opravljeno posvetovanje z zadevno javnostjo o vseh posebnih individualnih projektih (nove organizacije, bistvene spremembe organizacij, novi posegi v prostor okrog organizacij) in ali je bilo z javnostjo opravljeno posvetovanje o splošnih načrtih ali programih v zvezi z novimi organizacijami ali novimi posegi v prostor okrog organizacij? Če ni tako, povzemite glavne razloge za primere, ko javno posvetovanje ni bilo opravljeno.

2.

Neobvezno: Ali vaša nacionalna zakonodaja določa usklajene ali skupne postopke za izpolnjevanje zahtev glede načrtovanja rabe prostora v skladu z direktivo Seveso ter zahtev iz druge zakonodaje, kot sta direktivi 2011/92/EU (1) in 2001/42/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta?

1.

Ali so se v zadnjih petih letih javnosti zagotavljale informacije o varnostnih ukrepih ter pravilnem ravnanju v primeru večje nesreče za vse organizacije višje stopnje? Če ni tako, za koliko organizacij višje stopnje se informacije niso zagotavljale javnosti?

2.

Navedite, kdo (upravljavec, organi) zagotavlja informacije iz 6.1 in, če je mogoče, na kakšen način (npr. brošure, letaki, elektronska sporočila, sporočila SMS upravljavcev ali organov).

3.

Ali so informacije iz Priloge V k Direktivi 2012/18/EU vedno dostopne vsem organizacijam, tudi elektronsko, in se po potrebi posodabljajo? Če ni tako, navedite delež organizacij, katerim informacije niso dostopne, in ukrepe, sprejete za odpravo pomanjkljivosti.

4.

Navedite, pri kom (upravljavec, organi) in, če je mogoče, na kakšen način (npr. obvestila, spletišča upravljavcev ali organov) so informacije iz 6.3 vedno dostopne.

5.

Pri kolikšnem številu organizacij obstaja ob koncu poročevalnega obdobja možnost nastanka večje nesreče s čezmejnimi učinki? V koliko primerih so bile zagotovljene ustrezne informacije državi članici, ki bi jo taka nesreča lahko prizadela?

1.

Na kateri ravni ali katerih ravneh so se pripravili inšpekcijski načrti? Ali so javno dostopni oziroma ali je bila javnost elektronsko obveščena o tem, kje je mogoče na zahtevo dobiti podrobnejše informacije o inšpekcijskem načrtu? Neobvezno: v primeru spletne objave navedite povezavo.

2.

Ali so se pripravili programi rednih inšpekcijskih pregledov, ki vključujejo pogostost obiskov na kraju samem, za vse organizacije? Ali je javno dostopen datum zadnjega obiska na kraju samem oziroma mesto, kjer je ta informacija dostopna v elektronski obliki? Neobvezno: v primeru spletne objave navedite povezavo.

3.

Za koliko organizacij višje stopnje inšpekcijski program, ki vključuje pogostost obiskov na kraju samem, temelji na sistematični oceni nevarnosti večjih nesreč za zadevno organizacijo? Pri kolikšnem številu organizacij višje stopnje se obiski na kraju samem opravljajo letno?

4.

Za koliko organizacij nižje stopnje inšpekcijski program, ki vključuje pogostost obiskov na kraju samem, temelji na sistematični oceni nevarnosti večjih nesreč za zadevno organizacijo? Pri kolikšnem številu organizacij nižje stopnje se obiski na kraju samem opravljajo najmanj vsaka tri leta?

5.

Ali nacionalna zakonodaja ali upravna usmeritev določata inšpekcijske preglede, ki so usklajeni ali se opravljajo skupaj z inšpekcijskimi pregledi v skladu z drugo zakonodajo Unije (npr. v skladu z direktivo o industrijskih emisijah ali IED)?

1.

Za koliko organizacij sta se obratovanje ali začetek obratovanja v poročevalnem obdobju prepovedala?

2.

Koliko drugih vrst prisilnih ukrepov je bilo sprejetih v poročevalnem obdobju? Navedite vrste najpogosteje uporabljenih ukrepov (npr. prepoved obratovanja, upravna sankcija, kazen ali drug ukrep). Če je mogoče, predložite statistično razčlenitev.

(a)

izkušnje na podlagi nesreč in izrednih dogodkov, kako preprečiti njihovo ponovitev,

(b)

orodja IT, ki se uporabljajo za spremljanje izvajanja Direktive in izmenjavo podatkov,

(c)

če je to ustrezno, vse določbe, podobne določbam iz direktive Seveso (v zvezi s priglasitvijo dejavnosti, zahtevami glede upravljanja varnosti, varnostnimi poročili, informacijami za javnost, načrtovanjem za ukrepanje ob nesrečah in inšpekcijskimi pregledi), ki se uporabljajo za obrate in dejavnosti, ki jih Direktiva 2012/18/EU ne zajema, npr. cevovode, pristanišča, ranžirne postaje, objekte na morju, iskanje in črpanje zemeljskega plina itd.