—

Primanjkljaj sektorja države v Avstriji se je po najvišji vrednosti 4,5 % BDP v letu 2010 že v letu 2011 znižal na 2,5 % BDP, torej pod referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe. To izboljšanje glede na prvotno načrtovane fiskalne rezultate je delno povezano z dejstvom, da so se ukrepi državnih odhodkov za dokapitalizacijo „slabe banke“ KA Finanz v višini približno 0,4 % BDP priznali šele v državnih računih za leto 2012, ko so bili iz tega izhajajoči učinki potrjeni na podlagi finančnih poročil banke. V manjšem obsegu je bilo zmanjšanje primanjkljaja posledica dejstva, da so bili odhodki na vseh ravneh sektorja država nižji od načrtovanih, in ugodnejših gospodarskih pogojev, zaradi katerih je bila rast prihodkov višja od napovedane. V nasprotju z napovedmi na nacionalni ravni in napovedmi Komisije je bil v letu 2012 primanjkljaj sektorja države v višini 2,6 % BDP še naprej pod 3 % BDP. Vendar zaradi nevarnosti tveganj, povezanih z morebitnimi nadaljnjimi ukrepi za reševanje finančnega sektorja, ki bi lahko imeli za posledico primanjkljaj nad 3 % BDP v naslednjih letih, Komisija ni priporočila predčasne razveljavitve postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vendar so se ta tveganja le deloma uresničila in Avstrija je za leto 2013 sporočila primanjkljaj v višini 1,5 % BDP. Navedeno nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja je bilo v veliki meri posledica nepričakovanega obsega enkratnih ukrepov v zvezi s prodajo frekvenčnih območij za mobilno telefonijo, ki je znašal približno 0,6 % BDP.

—

V programu stabilnosti za obdobje 2014–2018, ki ga je avstrijska vlada sprejela 29. aprila 2014, je načrtovano povečanje primanjkljaja sektorja država na 2,7 % BDP v letu 2014 in nato zmanjšanje na 1,4 % BDP v letu 2015. Glede na napoved služb Komisije iz pomladi 2014 naj bi se primanjkljaj zmanjšal, in sicer na 2,8 % BDP v letu 2014 in 1,5 % BDP v letu 2015. Tako naj bi primanjkljaj v obdobju, ki ga zajemajo napovedi, ostal pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe. Poleg tega je vlada v okviru Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) napovedala in v obvestilu Komisiji potrdila sklop dodatnih prihrankov in višjih prihodkov, ki bodo po oceni Komisije znašali 0,2 % BDP, da bi se izognila načrtovanemu bistvenemu odstopanju od zahtevanega poteka prilagoditev za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja.

—

Vzrok za povečanje primanjkljaja sektorja država v letu 2014 je ustanovitev slabe banke (organ za likvidacijo, Abbaueinheit) za likvidacijo oslabljenih sredstev banke Hypo Alpe Adria. Skupina zunanjih strokovnih svetovalcev, ki jo je imenovala vlada, je ocenila učinek ustanovitve organa za likvidacijo banke Hypo Alpe Adria na največ 4 milijarde EUR (1,2 % BDP), vključno z učinkom dokapitalizacije v višini 750 milijonov EUR, ki je že bila izvedena v letu 2014. Dokončni učinek na povečanje primanjkljaja bo mogoče določiti po neodvisnem pregledu kakovosti sredstev banke Hypo Alpe Adria, ki bo potekal letos, da bi lahko Eurostat ocenil statistični učinek te operacije. Zdi se, da je za sedanjo oceno, ki jo je pripravila skupina strokovnih svetovalcev, značilna razumna stopnja previdnosti, zato je to oceno mogoče obravnavati kot verjetno. Vendar pa pri tej operaciji ni mogoče izključiti večjega učinka na primanjkljaj. Ta operacija predstavlja glavno negativno tveganje za napoved primanjkljaja za leto 2014. Hkrati pa se ob upoštevanju dodatnih diskrecijskih ukrepov, ki jih je vlada napovedala po objavi napovedi služb Komisije iz pomladi 2014 in naj bi privedli do nadaljnjega zmanjšanja nominalnega primanjkljaja, tveganja za primanjkljaj za leto 2014 zdijo na splošno uravnotežena.

—

Strukturni saldo, to je saldo sektorja država,prilagojen za gospodarski cikel in brez upoštevanja učinkov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, se je med letoma 2011 in 2013 vsako leto izboljšal za povprečno skoraj 0,7 % BDP, kar je v skladu s priporočili Sveta. V skladu s napovedjo služb Komisije iz pomladi 2014, njeno oceno posodobljenega osnutka proračunskega načrta, ki je bil predložen 29. aprila 2014, in dodatnimi ukrepi, ki jih je vlada napovedala 12. maja 2014, naj bi se strukturni saldo v letu 2014 nekoliko povečal. V tem okviru se zdi, da trenutno nastaja v primerjavi z zahtevano prilagoditvijo strukturnega salda za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2014 vrzel v višini 0,5 % BDP, kar kaže na potrebo po okrepitvi proračunskih ukrepov, da se glede na nastajajoče tveganje bistvenega odklona od zahtevanega poteka prilagoditve zagotovi popolno upoštevanje preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast.

—

Delež javnega dolga v razmerju do BDP se je med letoma 2009 in 2013 povečal z 69,2 % na 74,5 %. Po napovedih naj bi se bruto dolg sektorja država v letu 2014 povečal na okrog 80 % BDP, v glavnem zaradi tega, ker so bile v dolg sektorja država vključene obveznosti, ki so nastale v povezavi s prenosom oslabljenih sredstev banke Hypo Alpe Adria na organ za likvidacijo.