Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009L0161

Direktiva Komisije 2009/161/EU z dne 17. decembra 2009 o določitvi tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES in o spremembi Direktive 2000/39/ES (Besedilo velja za EGP)

UL L 338, 19.12.2009, p. 87–89 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 21/08/2018

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/161/oj

19.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/87


DIREKTIVA KOMISIJE 2009/161/EU

z dne 17. decembra 2009

o določitvi tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES in o spremembi Direktive 2000/39/ES

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (1) in zlasti njenega člena 3(2),

ob upoštevanju mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija mora v skladu z Direktivo 98/24/ES predlagati evropske cilje v obliki indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost (IMVPI) za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom, ki se določijo na ravni Skupnosti.

(2)

Komisiji pri izvajanju te naloge pomaga Znanstveni odbor za omejitev poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem (SCOEL), ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije 95/320/ES (2).

(3)

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost upoštevajo vplive na zdravje, niso zavezujoče ter temeljijo na najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkih in upoštevajo razpoložljivost merilnih tehnik. Določijo spodnje mejne vrednosti za izpostavljenost, pod katerimi na splošno ni pričakovanih škodljivih vplivov za posamezno snov po kratkotrajni ali dnevni izpostavljenosti v času delovne dobe. Te vrednosti so del evropskih ciljev za pomoč delodajalcem pri določitvi in oceni tveganja v skladu s členom 4 Direktive 98/24/ES.

(4)

Za kateri koli kemični dejavnik, za katerega so določene indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost na ravni Skupnosti, morajo države članice določiti nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, tako da upoštevajo mejno vrednost Skupnosti, vendar lahko določijo njihovo vrsto v skladu z svojo zakonodajo in prakso.

(5)

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost je treba šteti za pomemben del celovitega zagotavljanja varovanja zdravja delavcev pred tveganjem, ki ga povzročajo nevarne kemikalije.

(6)

Rezultati ocene tveganja in strategij za zmanjšanje tveganja, razvitih v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (3), kažejo na potrebo po določitvi ali popravku mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za številne snovi.

(7)

Direktiva Komisije 91/322/EGS (4), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/15/ES (5) vključuje mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za 10 snovi in ostane veljavna.

(8)

Prvi in drugi seznam IMVPI sta bila uvedena z direktivama Komisije 2000/39/ES (6) in 2006/15/ES v skladu z Direktivo 98/24/ES. Ta direktiva določa tretji seznam IMVPI v skladu z Direktivo 98/24/ES.

(9)

V skladu s členom 3 Direktive 98/24/ES je odbor SCOEL ocenil 19 snovi, ki so navedene v Prilogi k tej direktivi. Ena od teh snovi, fenol, je bila prej navedena v Prilogi k Direktivi 2000/39/EGS. Odbor SCOEL je preveril IMVPI za to snov glede na najnovejše znanstvene podatke in priporočil določitev vrednosti za kratkotrajno izpostavljenost (STEL) kot dopolnilo k obstoječemu časovno tehtanemu povprečju (TWA) IMVPI. Zato je treba to snov, ki je sedaj navedena v Prilogi k tej direktivi, črtati iz Priloge k Direktivi 2000/39/ES.

(10)

Živo srebro je snov z možnimi resnimi kumulativnimi vplivi na zdravje. Zato mora zdravstveni nadzor vključno z biološkim spremljanjem v skladu s členom 10 Direktive 98/24/ES dopolniti IMVPI.

(11)

Nekaterim snovem je tudi treba določiti mejne vrednosti za kratkotrajno izpostavljenost, da bi bili upoštevani vplivi kratkotrajne izpostavljenosti.

(12)

Pri nekaterih snoveh je treba upoštevati možnost prehajanja skozi kožo, da bi zagotovili najboljšo možno raven varovanja.

(13)

Ta direktiva bi morala biti praktičen prispevek k utrditvi socialne razsežnosti notranjega trga.

(14)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora, uvedenim s členom 17 Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (7)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Pri izvajanju Direktive 98/24/ES se s tem določi tretji seznam indikativnih mejnih vrednosti Skupnosti za poklicno izpostavljenost kemičnim dejavnikom, ki so navedeni v Prilogi.

Člen 2

Države članice določijo nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim dejavnikom, navedenim v Prilogi, ob upoštevanju vrednosti Skupnosti.

Člen 3

V Prilogi k Direktivi 2000/93/ES se črta sklic na snov fenol.

Člen 4

1.   Države članice sprejmejo ustrezne zakone in druge predpise za uskladitev s to direktivo do najpozneje 18. decembra 2011.

Besedilo teh predpisov takoj predložijo Komisiji skupaj s korelacijsko tabelo med predpisi in to direktivo.

Ko države članice sprejmejo navedene predpise, morajo ti vsebovati sklic na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. decembra 2009

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 131, 5.5.1998, str. 11.

(2)  UL L 188, 9.8.1995, str. 14.

(3)  UL L 84, 5.4.1993, str. 1.

(4)  UL L 177, 5.7.1991, str. 22.

(5)  UL L 38, 9.2.2006, str. 36.

(6)  UL L 142, 16.6.2000, str. 47.

(7)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1.


PRILOGA

CAS (1)

IME SNOVI

MEJNE VREDNOSTI

Opomba (2)

8 ur (3)

Kratkotrajno (4)

 

mg/m3  (5)

ppm (6)

mg/m3

ppm

 

68-12-2

N,N-dimetilformamid

15

5

30

10

koža

75-15-0

Ogljikov disulfid

15

5

koža

80-05-7

Bisfenol A (prah, ki se lahko vdihava)

10

80-62-6

Metil metakrilat

50

100

96-33-3

Metil akrilat

18

5

36

10

108-05-4

Vinil acetat

17,6

5

35,2

10

108-95-2

Fenol

8

2

16

4

koža

109-86-4

2-metoksietanol

1

koža

110-49-6

2-metoksietil acetat

1

koža

110-80-5

2-etoksietanol

8

2

koža

111-15-9

2-etoksietil acetat

11

2

koža

123-91-1

1,4-dioksan

73

20

140-88-5

Etilakrilat

21

5

42

10

624-83-9

Metil izocianat

0,02

872-50-4

N-metil-2-pirolidon

40

10

80

20

koža

1634-04-4

Terc-butil metil eter

183,5

50

367

100

 

Živo srebro in dvovaletne anorganske živosrebrove spojine, vključno z živosrebrovim oksidom in živosrebrovim kloridom (merjene kot živo srebro) (7)

0,02

7664-93-9

Žveplova kislina (megla) (8)  (9)

0,05

7783-06-4

Vodikov sulfid

7

5

14

10


(1)  CAS: Številka CAS Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (Chemical Abstract Service).

(2)  Opomba – koža, pripisana mejnim količinam za poklicno izpostavljenost, pokaže na možnost večjega vnosa prek kože.

(3)  Merjeno ali izračunano kot časovno tehtano povprečje (TWA) glede na referenčno obdobje osmih ur.

(4)  Vrednost za kratkotrajno izpostavljenost (STEL). Mejna vrednost, ki pri izpostavljenosti ne bi smela biti prekoračena in se nanaša na 15-minutno obdobje, razen kadar ni drugače določeno.

(5)  mg/m3: miligrami na kubični meter zraka pri 20 °C in 101,3 kPa.

(6)  ppm: delci na milijon v volumnu zraka (ml/m3).

(7)  Med spremljanjem izpostavljenosti živemu srebru in njegovim dvovaletnim anorganskim spojinam je treba upoštevati ustrezne tehnike biološkega spremljanja, ki dopolnjujejo IMVPI.

(8)  Kadar se izbira ustrezna metoda spremljanja izpostavljenosti, je treba upoštevati možne omejitve in interference, ki bi se lahko pojavile v prisotnosti drugih žveplovih spojin.

(9)  Megla je opredeljena kot torakalna frakcija.


Top