31.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/22

---

SKLEP SVETA

z dne 25. junija 2009

o začasni uporabi in sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih

(2009/556/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 v povezavi s prvim stavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 28. marca 2007 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s Švicarsko konfederacijo za sklenitev sporazuma o spremembi Sporazuma z dne 21. novembra 1990 med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga (1) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum iz leta 1990“).

(2)	Komisija in Švicarska konfederacija sta se s pogajanji dogovorili o spremembi Sporazuma iz leta 1990, katere namen je med drugim razširiti njegovo območje uporabe na varnostne carinske ukrepe. Vsebino Sporazuma iz leta 1990 bi bilo treba povzeti v novem prečiščenem sporazumu.

(3)	Novi prečiščeni sporazum bi bilo treba odobriti.

(4)

Od 1. julija 2009, ko se bodo začeli uporabljati varnostni carinski ukrepi, uvedeni leta 2005 oziroma 2006 s spremembami Carinskega zakonika Skupnosti (2) oziroma ízvedbenih določb (3) za izvajanje tega zakonika, do dokončanja notranjih postopkov pogodbenic bi bilo treba začasno uporabljati novi prečiščeni sporazum.

(5)	Treba bi bilo natančno opredeliti zastopstvo Skupnosti v skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom, in določiti notranje postopke, potrebne za zagotovitev dobrega delovanja navedenega sporazuma –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih ukrepih se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za seznanitev organov Švicarske konfederacije, da so postopki za odobritev Sporazuma v Skupnosti zaključeni (4).

Člen 3

Od 1. julija 2009 do dokončanja postopkov, potrebnih za sklenitev Sporazuma, se ta uporablja začasno.

Komisija se lahko dogovori o poznejšem datumu za začasno uporabo Sporazuma v skladu s členom 33(3) Sporazuma.

Člen 4

Skupnost v skupnem odboru, ustanovljenem na podlagi člena 19 Sporazuma, zastopa Komisija, ki ji pomagajo predstavniki držav članic.

Člen 5

Stališče, ki ga zavzame Skupnost v skupnem odboru, določi Svet, ki o predlogu Komisije odloča s kvalificirano večino.

Stališče Skupnosti o vprašanjih, glede katerih ima skupni odbor pristojnost odločanja na podlagi člena 19(4) in (5) ter člena 21(2) Sporazuma, kadar se nanaša na spremembe prilog I in II k temu Sporazumu, sprejme Komisija.

Člen 6

Da bi zagotovila uporabo člena 22(4) Sporazuma, Komisija obvesti Švicarsko konfederacijo o sprejetju aktov Skupnosti, ki pomenijo razvoj zakonodaje Skupnosti, povzete v poglavju III ter prilogah I in II k Sporazumu.

Komisija lahko sprejme potrebne ukrepe, določene v členih 22 in 29 Sporazuma, da bi zagotovila enakovrednost varnostnih carinskih ukrepov pogodbenic.

Če do datuma začetka uporabe zadevne zakonodaje Skupnosti skupni odbor ne sprejme odločitve o spremembi Sporazuma in začasna uporaba novih določb ni mogoča, Komisija obvesti Švicarsko konfederacijo o začasni prekinitvi uporabe poglavja III Sporazuma v skladu s členom 29(2) Sporazuma.

Člen 7

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 116, 8.5.1990, str. 19.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(4)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

---

31.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/24

---

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih

EVROPSKA SKUPNOST

na eni strani in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu „Skupnost“ in „Švica“ oziroma skupaj „pogodbenici“, STA SE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga, v nadaljnjem besedilu „Sporazum iz leta 1990“;

ker bi bilo treba razširiti območje uporabe Sporazuma iz leta 1990 na varnostne carinske ukrepe z vključitvijo novega poglavja na to temo;

ker se za zagotovitev večje jasnosti in pravne varnosti vsebina Sporazuma iz leta 1990 povzame v tem sporazumu, ki nadomesti Sporazum iz leta 1990;

ob upoštevanju Sporazuma o prosti trgovini, ki sta ga Evropska gospodarska skupnost in Švicarska konfederacija sklenili 22. julija 1972;

ob upoštevanju Skupne deklaracije, ki so jo v Luxembourgu 9. aprila 1984 sprejeli ministri držav Efte in držav članic Skupnosti ter Komisija Evropskih skupnosti, in izjave, ki so jo v Bruslju 2. februarja 1988 sprejeli ministri držav Efte in ministri držav članic Skupnosti, da bi vzpostavili dinamično gospodarsko območje, ugodno za te države;

ker sta pogodbenici ratificirali Mednarodno konvencijo o usklajevanju mejnih kontrol blaga;

ker je treba ohraniti trenutno raven pregledov in formalnosti ob prehodu blaga prek meja med Skupnostjo in Švico ter tako zagotoviti nemoteno trgovino med pogodbenicama;

ker je treba tako poenostavitev razvijati postopoma;

ker so veterinarski in fitosanitarni pregledi sedaj urejeni s Sporazumom z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi;

ob priznanju, da se pogoji, pod katerimi se taki pregledi in formalnosti izvajajo, lahko v veliki meri uskladijo, ne da bi to škodovalo njihovemu namenu, njihovemu ustreznemu izvajanju in njihovi učinkovitosti;

ob upoštevanju, da se nobena določba tega sporazuma ne more razlagati, kot da pogodbenici odvezuje obveznosti iz drugih mednarodnih sporazumov;

ker se pogodbenici zavezujeta, da bosta vsaka na svojem ozemlju zagotovili enako raven varnosti z ukrepi, ki temeljijo na veljavni zakonodaji Skupnosti;

ker je zaželeno, da se s Švico posvetuje glede razvoja pravil Skupnosti o varnostnih carinskih ukrepih, da ta država sodeluje pri delu Odbora za carinski zakonik, ki je bil ustanovljen s členom 247a Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, na tem področju in da je obveščena o izvajanju teh pravil;

ker sta pogodbenici odločeni, da bosta izboljšali varnost trgovine z blagom, ki vstopa na njuno ozemlje ali izstopa z njega, ne da bi s tem posegali v nemoten potek te trgovine;

ker je v interesu pogodbenic, da se oblikujejo enakovredni varnostni carinski ukrepi pri prevozu blaga iz tretjih držav ali v tretje države;

ker se varnostni carinski ukrepi nanašajo na prijavo varnostnih podatkov za blago pred vstopom ali izstopom zadevnega blaga, obvladovanje tveganja na področju varnosti in s tem povezanih carinskih kontrol ter podelitev vzajemno priznanega statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta na področju varnosti;

ker Švica zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov;

ker je treba glede varnostnih carinskih ukrepov za primere, ko ne bi bila več zagotovljena njihova enakovrednost, določiti ustrezne usklajevalne ukrepe, vključno z začasno prekinitvijo uporabe zadevnih določb –

ODLOČILI SKLENITI TA SPORAZUM:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)

„pregledi“ pomeni postopke, s katerimi carinski organi ali kateri koli drugi organi pregleda opravljajo fizično preverjanje ali vizualni pregled prevoznih sredstev ali samega blaga, da bi ugotovili, ali so njegova narava, poreklo, stanje, količina in vrednost v skladu s podatki v predloženih dokumentih;

(b)	„formalnosti“ pomeni vse formalnosti v zvezi z blagom ali prevoznimi sredstvi, ki jih mora na zahtevo organov opraviti gospodarski subjekt in vsebujejo predložitev ali pregled dokumentov, potrdil, s katerimi je opremljeno blago, ali druge podrobnosti, ne glede na uporabljeno metodo ali sredstvo;

(c)

„tveganje“ pomeni verjetnost, ki se pojavi v zvezi z vstopom, izstopom, tranzitom, prenosom in posebno uporabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem ene od pogodbenic in tretjimi državami in prisotnost blaga, ki ni v prostem prometu na ozemlju ene od pogodbenic, kar predstavlja grožnjo varstvu in varnosti Skupnosti, njenih držav članic ali Švice, javnemu zdravju, okolju ali potrošnikom;

(d)

„obvladovanje tveganja“ pomeni sistematično prepoznavanje tveganj in izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za omejitev izpostavljenosti tveganju. To vključuje dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in informacij, analiza in ocena tveganja, predpisovanje in izvajanje ukrepov in redno spremljanje in pregled postopka in njegovih izidov, na temelju virov in strategij, ki jih opredelijo Skupnost, njene države članice ali Švica oziroma se opredelijo na mednarodni ravni.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta sporazum se, brez vpliva na posebne določbe, veljavne po sporazumih, sklenjenih med Skupnostjo in Švico, uporablja za preglede in formalnosti glede prevoza blaga, ki mora prečkati mejo med Švico in Skupnostjo, ter za varnostne carinske ukrepe, ki jih je treba uporabiti pri prevozu blaga iz tretjih držav ali v tretje države.

2.   Ta sporazum se ne uporablja za preglede in formalnosti za ladje in zračna plovila kot prevozna sredstva, vendar se uporablja za prevozna sredstva in blago, ki ga prevažajo navedena prevozna sredstva.

Člen 3

Ozemlja uporabe

1.   Ta sporazum se na eni strani uporablja na carinskem območju Skupnosti, na drugi strani pa na švicarskem carinskem območju in v carinskih enklavah te države.

2.   Ta sporazum se uporablja tudi v Kneževini Lihtenštajn, dokler je navedena kneževina povezana s Švico s pogodbo o carinski uniji.

POGLAVJE II

POSTOPKI

Člen 4

Naključni pregledi in formalnosti razen varnostnih carinskih kontrol iz poglavja III

1.   Pogodbenici, razen če je v Sporazumu izrecno drugače določeno, sprejmeta vse potrebne ukrepe, da:

—	se različni pregledi in formalnosti, določeni v členu 2(1), odvijajo kar se da hitro in, kolikor je to mogoče, na enem mestu,

—	se pregledi opravljajo v obliki naključnih pregledov, razen v utemeljenih okoliščinah.

2.   Za izvajanje druge alinee odstavka 1 je osnova za opravljanje naključnih pregledov celotno število pošiljk, ki gre preko mejnega prehoda in je predloženo carinski službi ali drugim kontrolnim organom v določenem obdobju, ne pa celotno število blaga, ki sestavlja posamezno pošiljko.

3.   Pogodbenici omogočita na krajih odhoda in na namembnih krajih uporabo poenostavljenih postopkov in računalniške obdelave ter prenosa podatkov za izvoz, tranzit in uvoz blaga.

4.   Pogodbenici si prizadevata razporediti carinske urade, tudi tiste v notranjosti svojega ozemlja, na način, ki najbolj upošteva zahteve gospodarskih subjektov.

Člen 5

Prenos pooblastil

Pogodbenici poskrbita, da ena od služb, po možnosti carinska služba, s posebnim pooblastilom pristojnih organov in v njihovem imenu, opravlja preglede, za katere so ti organi odgovorni, ter, kadar so ti pregledi povezani z zahtevo po predložitvi potrebnih dokumentov, preverja njihovo veljavnost in verodostojnost ter istovetnost blaga, prijavljenega v teh dokumentih. Zadevni organi v tem primeru zagotovijo, da so sredstva za opravljanje teh pregledov na voljo.

Člen 6

Priznavanje pregledov in dokumentov

Pogodbenici za namene izvajanja tega sporazuma in brez poseganja v možnost izvajanja naključnih pregledov priznavata za blago, ki je uvoženo ali je v tranzitu, preglede in dokumente, ki jih je pripravil pristojni organ druge pogodbenice in ki potrjujejo, da blago izpolnjuje zakonske zahteve države uvoza ali enakovredne zahteve države izvoza.

Člen 7

Uradne ure mejnih prehodov

1.   Pogodbenici poskrbita, da so, kadar količina prometa to upravičuje:

(a)

mejni prehodi odprti, razen kadar je promet prepovedan, tako da: — so meje prehodne 24 ur na dan z ustreznimi pregledi in formalnostmi za blago v carinskem tranzitnem postopku in prevozna sredstva, s katerimi to blago potuje, ter vozila, ki potujejo prazna, razen kadar je mejni pregled potreben zaradi preprečevanja širjenja bolezni ali za zaščito živali, — se lahko pregledi in formalnosti za gibanje prevoznih sredstev in blaga, ki ne potuje po carinskem tranzitnem postopku, opravijo od ponedeljka do petka v neprekinjenem roku vsaj deset ur in ob sobotah v neprekinjenem roku vsaj šest ur, razen če so ti dnevi državni prazniki;

(b)	za vozila in blago, ki potuje po zraku, se obdobja iz druge alinee pododstavka (a) prilagodijo tako, da ustrezajo dejanskim potrebam in se v ta namen po potrebi skrajšajo ali podaljšajo.

2.   Kadar je na istem mejnem območju v neposredni soseščini več mejnih prehodov, se lahko pogodbenici sporazumeta, da glede nekaterih prehodov odstopata od odstavka 1, pod pogojem, da so ostali prehodi na tem območju sposobni ocariniti blago in vozila v skladu z navedenim odstavkom.

3.   Pristojni organi za mejne prehode ter carinske urade in službe iz odstavka 1, pod pogoji, ki jih določita pogodbenici, na posebej utemeljeno prošnjo, izraženo med uradnimi urami, izjemoma omogočijo opravljanje pregledov in formalnosti izven uradnih ur, pod pogojem, da se, če je primerno, te storitve plačajo.

Člen 8

Hitri pasovi

Pogodbenici si prizadevata, da bi na mejnih prehodih, kjer je to tehnično izvedljivo in upravičeno zaradi količine prometa, uvedli hitre pasove, rezervirane za blago v carinskem tranzitnem postopku, prevozna sredstva, s katerimi to blago potuje, in vozila brez tovora ter za vse blago, za katerega veljajo pregledi in formalnosti, ki ne presegajo tistih, potrebnih za blago v tranzitnem postopku.

POGLAVJE III

VARNOSTNI CARINSKI UKREPI

Člen 9

Splošne varnostne določbe

1.   Pogodbenici se zavežeta, da bosta za prevoz blaga, ki prihaja iz tretjih držav ali je namenjeno v tretje države, vzpostavili in uporabljali varnostne carinske ukrepe, opredeljene v tem poglavju, in da bosta na zunanjih mejah zagotovili enakovredno raven varnosti.

2.   Pogodbenici se odpovedujeta možnosti uporabe varnostnih carinskih ukrepov, opredeljenih v tem poglavju, za prevoz blaga med njunima carinskima območjema.

3.   Pogodbenici se pred sklenitvijo kakršnega koli sporazuma s tretjo državo na področjih, zajetih v tem poglavju, med seboj posvetujeta in tako zagotovita skladnost s tem sporazumom, zlasti če načrtovani sporazum vsebuje določbe, ki odstopajo od varnostnih carinskih ukrepov, opredeljenih v tem poglavju.

Člen 10

Deklaracije pred vstopom in izstopom blaga

1.   Za blago, ki se vnaša na carinsko območje pogodbenic iz tretjih držav, se vloži vstopna deklaracija za varnostne namene (v nadaljnjem besedilu „vstopna skupna deklaracija“), razen za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja brez postanka na tem območju.

2.   Za blago, ki zapušča carinsko območje pogodbenic in je namenjeno v tretje države, se vloži izstopna deklaracija za varnostne namene (v nadaljnjem besedilu „izstopna skupna deklaracija“), razen za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja brez postanka na tem območju.

3.   Vstopno ali izstopno skupno deklaracijo je treba vložiti pred vnosom blaga na carinsko območje pogodbenic ali iznosom blaga s tega območja.

4.   Predložitev vstopne ali izstopne deklaracije iz odstavkov 1 in 2 je do 31. decembra 2010 izbirna, vse dokler se v Skupnosti uporabljajo prehodni ukrepi, na podlagi katerih je mogoče odstopanje od predložitve takih deklaracij.

Če na podlagi določb pododstavka 1 ni predložena vstopna ali izstopna skupna deklaracija, morajo carinski organi najpozneje ob predložitvi blaga ob vstopu ali izstopu na podlagi carinskih deklaracij, s katerimi je zajeto zadevno blago, ali kakršne koli druge informacije, ki jim je na voljo, opraviti analizo tveganja za varnost iz člena 12.

5.   Vsaka od pogodbenic opredeli osebe, ki morajo vložiti vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, in organe, pristojne za prejem zadevne deklaracije.

6.   V Prilogi I k temu sporazumu so določeni:

—	oblika in vsebina vstopne in izstopne skupne deklaracije,

—	izjeme od obveznosti vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

—	kraj vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

—	rok, v katerem je treba vložiti vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, in

—	vsi drugi ukrepi, potrebni za uporabo tega člena.

7.   Carinsko deklaracijo je mogoče uporabiti kot vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, če ustreza pogojem, postavljenim za zadevno skupno deklaracijo.

Člen 11

Pooblaščeni gospodarski subjekt

1.   Pogodbenica ob upoštevanju meril iz Priloge II k temu sporazumu podeli status „pooblaščeni gospodarski subjekt“ na področju varnosti vsakemu gospodarskemu subjektu, ustanovljenem na njenem carinskem območju.

Vendar je mogoče pod določenimi pogoji in za posebne kategorije pooblaščenih gospodarskih subjektov odstopiti od zahteve, da imajo sedež na carinskem območju pogodbenice, kjer se zahteva podelitev statusa, zlasti ob upoštevanju sporazumov s tretjimi državami. Poleg tega vsaka od pogodbenic odloči, ali in pod katerimi pogoji je mogoče ta status podeliti letalski ali ladjarski družbi, ki nima sedeža na njenem ozemlju, ima pa tam območno podružnico.

Pooblaščeni gospodarski subjekt je upravičen do olajšav pri carinskih kontrolah v zvezi z varnostjo.

Ob upoštevanju pravil in pogojev iz odstavka 2 in brez poseganja v carinske kontrole status pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki ga podeli ena od pogodbenic, prizna tudi druga pogodbenica, zlasti z namenom izvajanja sporazumov s tretjimi državami, v katerih se določijo mehanizmi za vzajemno priznanje statusov pooblaščenih gospodarskih subjektov.

2.   V Prilogi II k temu sporazumu so določeni:

—	pravila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, zlasti merila za podelitev tega statusa in pogoji za uporabo teh meril,

—	vrsta olajšav, ki se lahko odobrijo,

—	pravila za začasno ukinitev in preklic statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta,

—	podrobna pravila glede izmenjave informacij med pogodbenicama, kar zadeva njune pooblaščene gospodarske subjekte,

—	vsi drugi ukrepi, potrebni za uporabo tega člena.

Člen 12

Varnostne carinske kontrole in obvladovanje tveganja glede varnosti

1.   Varnostne kontrole, razen naključnih kontrol, temeljijo na analizi tveganj z uporabo metod avtomatske obdelave podatkov.

2.   Vsaka od pogodbenic v ta namen opredeli okvir za obvladovanje tveganj, merila tveganj in prednostna področja za carinske kontrole, kar zadeva varnost.

3.   Pogodbenici priznavata enakovrednost svojih sistemov za obvladovanje tveganj na področju varnosti.

4.   Namen sodelovanja med pogodbenicama je:

—	izmenjati informacije za izboljšanje in okrepitev njune analize tveganj in učinkovitosti carinskih kontrol, kar zadeva varnost, ter

—	v ustreznih rokih določiti skupni okvir za obvladovanje tveganj, skupna merila tveganj in skupna prednostna področja kontrol ter vzpostaviti elektronski sistem za izvajanje skupnega obvladovanja tveganj.

5.   Vse ukrepe, potrebne za uporabo tega člena, sprejme skupni odbor.

Člen 13

Spremljanje izvajanja varnostnih carinskih ukrepov

1.   Skupni odbor opredeli podrobna pravila, v skladu s katerimi nameravata pogodbenici zagotoviti spremljanje izvajanja tega poglavja ter preverjati upoštevanje v njem navedenih določb in določb prilog k temu sporazumu.

2.   Spremljanje iz odstavka 1 je mogoče zagotoviti zlasti z:

—	vrednotenjem v rednih časovnih presledkih izvajanja tega poglavja, zlasti enakovrednosti varnostnih carinskih ukrepov,

—	preučitvijo z namenom izboljšati uporabo ali spremeniti določbe tega poglavja, da bi tako zagotovili boljše izpolnjevanje njegovih ciljev,

—	organizacijo tematskih sestankov strokovnjakov obeh pogodbenic in revizijami upravnih postopkov, vključno z obiski na kraju samem.

3.   Skupni odbor skrbi za to, da ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, upoštevajo pravice zadevnih gospodarskih subjektov.

Člen 14

Varstvo poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov

Za informacije, ki si jih izmenjata pogodbenici v okviru ukrepov, sprejetih na podlagi tega poglavja, je zagotovljeno varstvo poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov, kot je to opredeljeno z zakoni, ki se za to področje uporabljajo na ozemlju pogodbenice, ki zadevne informacije prejme.

Zlasti teh informacij ni mogoče posredovati drugim osebam razen pristojnim organom v zadevni pogodbenici niti jih ti organi ne morejo uporabiti za namene, ki niso določeni s tem sporazumom.

POGLAVJE IV

SODELOVANJE

Člen 15

Upravno sodelovanje

1.   Pogodbenici sprejmeta, da bi olajšali prehode meja, vse potrebne ukrepe za razširitev sodelovanja tako na nacionalni kot na regionalni ali lokalni ravni med organi, odgovornimi za organizacijo pregledov, ter med različnimi oddelki, ki opravljajo preglede in formalnosti na obeh straneh meja.

2.   Vsaka pogodbenica omogoči, kolikor jo to zadeva, osebam, ki opravljajo trgovino, zajeto v tem sporazumu, da lahko hitro obvestijo pristojne organe o vseh morebitnih težavah pri prehodu meje.

3.   Sodelovanje iz odstavka 1 zajema zlasti:

(a)	ureditev mejnih prehodov, ki ustreza prometnim zahtevam;

(b)	kjer je mogoče, preureditev mejnih uradov v kontrolne točke za opravljanje pregledov;

(c)	uskladitev pristojnosti mejnih prehodov in uradov na obeh straneh meje;

(d)	iskanje ustreznih rešitev za vse prijavljene težave.

4.   Pogodbenici sodelujeta pri uskladitvi uradnih ur različnih oddelkov, ki opravljajo preglede in formalnosti na obeh straneh meje.

Člen 16

Uradno obvestilo o novih pregledih in formalnostih razen varnostnih carinskih ukrepov iz poglavja III

Kadar namerava pogodbenica uvesti nov pregled ali formalnost na področju, ki ni urejeno s poglavjem III, o tem obvesti drugo pogodbenico.

Pogodbenica zagotovi, da zaradi uvedbe novega pregleda ali formalnosti ukrepi za olajšanje prehoda meje ne postanejo neučinkoviti.

Člen 17

Nemoten pretok prometa

1.   Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev, da čakalna doba zaradi različnih pregledov in formalnosti ne presega časa, potrebnega za njihovo pravilno izvedbo. V ta namen organizirata uradne ure oddelkov, ki opravljajo preglede in formalnosti, razpoložljive kadre ter praktične postopke za obdelavo blaga in dokumentov, povezane z opravljanjem pregledov in formalnosti, na način, ki skrajša čakalno dobo pri pretoku blaga na najmanjšo možno mejo.

2.   Pristojni organi držav, na ozemlju katerih je prišlo do resnih motenj pri prevozu blaga, ki bi lahko ogrozile poenostavitev in pospešitev prehoda meja, o tem nemudoma obvestijo pristojne organe drugih držav, na katere lahko te motnje vplivajo.

3.   Pristojni organi vseh prizadetih držav nemudoma sprejmejo ustrezne ukrepe, da čim prej sprostijo promet. O ukrepih uradno obvestijo skupni odbor, ki se na zahtevo pogodbenice po potrebi sestane na izrednem sestanku in obravnava ukrepe.

Člen 18

Upravna pomoč

1.   Da bi zagotovili tekoče delovanje trgovine med pogodbenicama in da bi olajšali odkrivanje morebitnih nepravilnosti ali kršitev, carinski organi zadevnih držav na zahtevo, ali na lastno pobudo, kadar menijo, da bi bilo to v interesu druge pogodbenice, izmenjajo vse razpoložljive informacije (vključno z ugotovitvami in upravnimi poročili), ki zadevajo pravilno izvajanje tega sporazuma.

2.   Pomoč se lahko zadrži ali odkloni, v celoti ali deloma, če zaprošena država meni, da bi pomoč škodovala njeni varnosti, javnemu redu in miru ali drugim bistvenim interesom ali bi kršila industrijsko, komercialno ali poklicno tajnost.

3.   Če je pomoč zadržana ali odklonjena, je treba odločitev in razloge zanjo nemudoma uradno sporočiti državi prosilki.

4.   Če carinski organ države zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel dati, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svoji prošnji opozoriti. Zaprošeni carinski organ se po svoji presoji odloči, ali bo takšni prošnji ugodil.

5.   Informacije, pridobljene v skladu z odstavkom 1, se uporabljajo izključno za namene tega sporazuma in zanje velja enaka zaščita v državi prejemnici, kakor je zagotovljena za informacije podobne narave v nacionalni zakonodaji navedene države. Te informacije se uporabljajo za druge namene samo s pisnim privoljenjem carinskega organa, ki jih je poslal, in ob upoštevanju omejitev, ki jih je določil navedeni organ.

POGLAVJE V

UPRAVNI ORGANI

Člen 19

Skupni odbor

1.   Ustanovi se skupni odbor, v katerem sta zastopani pogodbenici.

2.   Skupni odbor ukrepa sporazumno.

3.   Skupni odbor se sestaja po potrebi, vendar vsaj enkrat na leto. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka.

4.   Skupni odbor sprejme svoj poslovnik, v katerem so med drugim navedene določbe za sklic sestankov in za imenovanje predsedujočega in njegovega mandata.

5.   Skupni odbor lahko ustanovi pododbore ali delovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih obveznosti.

Člen 20

Posvetovalne skupine

1.   Pristojni organi zadevnih držav lahko ustanovijo posvetovalno skupino, odgovorno za reševanje praktičnih, tehničnih in organizacijskih vprašanj na regionalni ali lokalni ravni.

2.   Posvetovalne skupine iz odstavka 1 se sestajajo po potrebi in na zahtevo pristojnih organov ene države. Pogodbenice, ki so zanje odgovorne, redno obveščajo skupni odbor o teh posvetovanjih.

Člen 21

Pooblastila skupnega odbora

1.   Skupni odbor je pristojen za upravljanje in pravilno izvajanje tega sporazuma. V ta namen daje priporočila in sprejema sklepe.

2.   Skupni odbor lahko s sklepom spremeni poglavje III in priloge.

3.   Skupni odbor, poleg zadev, izrecno opredeljenih v tem sporazumu, s sklepi sprejema ukrepe za izvajanje, ki so tehnične in upravne narave, z namenom zmanjšanja pregledov in formalnosti.

4.   Pogodbenici izvajata sklepe v skladu s svojimi lastnimi predpisi.

5.   Za pravilno izvajanje tega sporazuma pogodbenici v rednih presledkih obveščata skupni odbor o izkušnjah pri lastnem izvajanju, pogodbenici pa se na zahtevo ene od pogodbenic posvetujeta v okviru skupnega odbora.

Člen 22

Razvoj prava

1.   Ko Skupnost izdela novo zakonodajo na področju, ki je urejeno s poglavjem III, švicarske strokovnjake zaprosi za neformalno mnenje, enako kot zaprosi za mnenje strokovnjake iz držav članic.

2.   Ko Evropska komisija predloži predlog državam članicam ali Svetu Evropske unije, predloži en izvod tudi Švici.

Na zahtevo ene od pogodbenic lahko pogodbenici predhodno izmenjata mnenja v skupnem odboru.

3.   V fazi pred sprejetjem akta Skupnosti se pogodbenici na zahtevo ene od njiju ponovno posvetujeta med seboj v skupnem odboru v postopku stalnega obveščanja in posvetovanja.

4.   Spremembe poglavja III, potrebne zaradi upoštevanje razvoja zakonodaje Skupnosti, ki zadeva področja, zajeta v to poglavje, se sprejmejo čim prej, da se tako omogoči njihova uporaba hkrati s spremembami, uvedenimi v zakonodajo Skupnosti; pri tem se upoštevajo notranji postopki pogodbenic.

Če sklepa ni mogoče sprejeti tako, da se omogoči hkratna uporaba, se začasno – če je to mogoče – uporabijo spremembe, predvidene v osnutku sklepa, ki je pogodbenicama predložen v odobritev; pri tem se upoštevajo notranji postopki pogodbenic.

5.   Pogodbenici v fazi obveščanja in posvetovanja sodelujeta in tako ob koncu postopka olajšata sprejetje sklepa v skupnem odboru.

Člen 23

Sodelovanje v Odboru za carinski zakonik

Skupnost švicarskim strokovnjakom omogoči, da lahko kot opazovalci na področjih, ki jih zadevajo, sodelujejo na sestankih Odbora za carinski zakonik, ki Evropski komisiji pomaga pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil na področjih, zajetih v poglavju III.

Člen 24

Reševanje sporov

Brez poseganja v določbe člena 29 se vsi spori med pogodbenicama glede razlage ali uporabe tega sporazuma predložijo skupnemu odboru, ki poskuša spore rešiti sporazumno.

Člen 25

Sporazumi s tretjimi državami

Pogodbenici soglašata, da sporazumi, ki jih katera koli od njiju sklene s tretjo državo na področju, zajetem v poglavju III, ne ustvarjajo obveznosti za drugo pogodbenico, razen če skupni odbor odloči drugače.

POGLAVJE VI

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Načini plačila

Pogodbenici poskrbita, da so vsi zneski, ki jih je treba plačati za preglede in formalnosti, plačljivi tudi z mednarodnimi čeki s poroštvom ali potrjenimi mednarodnimi čeki, izraženimi v valuti države prejemnice.

Člen 27

Izvajanje Sporazuma

Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi učinkovito in skladno uporabo tega sporazuma, ob upoštevanju potrebe po čim lažjem prehodu blaga preko meja ter potrebe po doseganju rešitev, ki ustrezajo obema stranema, za morebitne težave, ki nastajajo pri izvajanju navedenih določb.

Člen 28

Spremembe

Če želi pogodbenica spremeniti Sporazum, v ta namen poda predlog drugi pogodbenici. Spremembe začnejo veljati po izvedbi ustreznih notranjih postopkov pogodbenic.

Člen 29

Usklajevalni ukrepi

1.   Katera koli od pogodbenic lahko po posvetovanju v skupnem odboru sprejme ustrezne usklajevalne ukrepe, vključno z začasno prekinitvijo uporabe določb poglavja III tega sporazuma, če ugotovi, da druga pogodbenica ne upošteva zadevnih pogojev ali ni več zagotovljena enakovrednost varnostnih carinskih ukrepov pogodbenic.

Kadar bi zamuda lahko škodovala učinkovitosti varnostnih carinskih ukrepov, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, če se posvetovanja opravijo takoj po sprejetju teh ukrepov.

2.   Če ni več zagotovljena enakovrednost varnostnih carinskih ukrepov pogodbenic, ker niso bile sprejete spremembe iz člena 22(4) tega sporazuma, lahko katera koli od pogodbenic začasno prekine uporabo določb poglavja III od datuma začetka uporabe zadevne zakonodaje Skupnosti naprej, razen če skupni odbor po preučitvi možnosti za ohranitev uporabe tega poglavja odloči drugače.

3.   Obseg in trajanje takšnih ukrepov se omejita na to, kar je potrebno, da se popravi položaj in se zagotovi pošteno ravnovesje pravic in obveznosti iz tega sporazuma. Katera koli od pogodbenic lahko od skupnega odbora zahteva, da se opravi posvetovanje glede sorazmernosti teh ukrepov in po potrebi odloči, da se spor glede tega predloži v arbitražo v skladu s postopkom in Priloge III. V tem okviru ni mogoče reševati nobenega vprašanja, povezanega z razlago določb tega sporazuma, ki se ujemajo z ustreznimi določbami prava Skupnosti.

Člen 30

Prepovedi ali omejitve uvoza, izvoza ali tranzita blaga

Določbe tega sporazuma ne izključujejo prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so jih sprejele pogodbenice ali države članice Skupnosti in so upravičene na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali, rastlin ali okolja, varstva nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali varstva industrijske ali poslovne lastnine.

Člen 31

Odpoved

Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum s tem, da o tem uradno obvesti drugo pogodbenico. Sporazum preneha veljati 12 mesecev po dnevu uradnega obvestila.

Člen 32

Priloge

Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 33

Ratifikacija

1.   Pogodbenici odobrita ta sporazum v skladu s svojimi postopki. Veljati začne 1. julija 2009, če se pogodbenici pred tem datumom medsebojno obvestita, da so bili pred tem dnem dokončani vsi potrebni postopki.

2.   Če ta sporazum ne začne veljati 1. julija 2009, začne veljati prvi dan po dnevu medsebojnega uradnega obvestila, da so potrebni postopki dokončani.

3.   Do dokončanja postopkov iz odstavkov 1 in 2 pogodbenici od 1. julija 2009 ali od datuma, za katerega se dogovorita naknadno, začasno uporabljata ta sporazum.

4.   Ta sporazum v trenutku, ko začne veljati, nadomesti Sporazum z dne 21. novembra 1990 med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga.

Člen 34

Jeziki

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

---

PRILOGA I

VSTOPNA IN IZSTOPNA SKUPNA DEKLARACIJA

Člen 1

Oblike in vsebina vstopne ali izstopne skupne deklaracije

1.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija se naredi v elektronski obliki. Trgovinske, pristaniške ali prevozne listine se lahko uporabljajo, če vsebujejo potrebne navedbe.

2.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija vsebuje podatke, ki so v ta namen določeni v Prilogi 30A k Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (1) (v nadaljevanju „Uredba (EGS) št. 2454/93“). Izpolni se v skladu s pojasnjevalnimi opombami iz zadevne Priloge 30A. Overi jo oseba, ki jo sestavi.

3.   Carinski organi dovolijo vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije v papirni obliki ali prek katerega koli drugega sredstva le v naslednjih okoliščinah:

(a)	kadar računalniški sistem carinskih organov ne deluje;

(b)	elektronska aplikacija osebe, ki vlaga vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, ne deluje;

če uporabljajo za te deklaracije enako raven obvladovanja tveganja, kot se uporablja za carinske deklaracije, izdelane z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov.

Papirno vstopno ali izstopno skupno deklaracijo podpiše oseba, ki jo sestavi. Take deklaracije vsebujejo podatke iz odstavka 2, po potrebi pa so jim priložene nakladnice ali drugi ustrezni seznami.

4.   Vsaka od pogodbenic opredeli pogoje in načine, v skladu s katerimi je osebi, ki mora predložiti vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, dovoljeno, da spremeni en ali več podatkov v tej deklaraciji po tem, ko je bila vložena.

Člen 2

Izjeme od vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije

1.   Za naslednje blago se vstopna ali izstopna skupna deklaracija ne zahteva:

(a)	električno energijo;

(b)	blago, ki vstopa ali izstopa po cevovodu;

(c)	pisma, razglednice in tiskovine, tudi na elektronskem nosilcu;

(d)	blago, ki se giblje v skladu s pravili Konvencije Svetovne poštne zveze;

(e)

blago, za katero se dovoli ustna carinska deklaracija ali deklaracija samo s prečkanjem meje, v skladu s pravili, ki jih opredelita pogodbenici, razen palet, zabojnikov ter prevoznih sredstev za prevoz po cesti, železnici, zraku, morju in celinskih plovnih poteh, ki se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;

(f)	blago v osebni prtljagi potnika;

(g)	blago, zajeto z zvezkoma ATA in CPD;

(h)	blago, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 izvzeto od plačila dajatev;

(i)	orožje in vojaška oprema, ki ga na carinsko območje pogodbenice z vojaškim prevozom ali prevozom, ki ga upravljajo vojaški organi, vnesejo ali iznesejo s tega območja organi, pristojni za vojaško obrambo države članice ali Švice;

(j)

naslednje blago, ki se vnese na carinsko območje ene od pogodbenic ali iznese s tega območja in je namenjeno neposredno za vrtalne ali proizvodne ploščadi, ki jih upravlja družba s sedežem na carinskem območju pogodbenic: — blago, ki je vgrajeno v takšne ploščadi za namene njihove gradnje, popravila, vzdrževanja ali pretvorbe, — blago, uporabljeno za usposobitev ali opremljanje navedenih ploščadi; druge potrebščine, ki se uporabljajo oziroma porabljajo na navedenih ploščadih, in nenevarni odpadki z navedenih ploščadi;

(k)	blago v pošiljkah, katerih realna vrednost ne preseže 22 EUR, če se carinski organi ob dogovoru z gospodarskimi subjekti strinjajo, da opravijo analizo tveganja z uporabo informacij iz sistema, ki ga uporablja gospodarski subjekt, ali informacij, ki jih tak sistem zagotovi.

2.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, določenih z mednarodnim sporazumom med pogodbenico in tretjo državo na področju varnosti, če je bil opravljen postopek iz člena 9(3) tega sporazuma.

3.   Vstopna ali izstopna skupna deklaracija se v Skupnosti ne zahteva za blago iz člena 181c(i) in (j), 592a(i) in (j) ter 842a(2)(b) Uredbe (EGS) št. 2454/93.

4.   Izstopna skupna deklaracija se v Švici ne zahteva za:

—	rezervne in nadomestne dele, ki so namenjeni vgradnji v letala zaradi popravila,

—	maziva in gorivo, ki so potrebni za delovanje letala, in

—	živila za prehrano na krovu,

ki so bili prej shranjeni v carinskem skladišču v švicarskih letaliških poslopjih in nato preneseni do letal v skladu z določbami, ki jih opredeli Švica, če se pri tem ohrani raven varnosti, ki jo zagotavlja ta sporazum.

Člen 3

Kraj vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije

1.   Vstopna skupna deklaracija se vloži pri pristojnem organu pogodbenice, na carinsko območje katere se vnese blago iz tretjih držav. Ta organ na podlagi podatkov, vsebovanih v tej deklaraciji, opravi analizo tveganja in carinske kontrole, za katere meni, da so potrebne za zagotovitev varnosti, in sicer tudi, če je blago namenjeno v drugo pogodbenico.

2.   Izstopna skupna deklaracija se vloži pri pristojnem organu pogodbenice, na carinskem območju katere se opravijo formalnosti ob izstopu blaga, ki je namenjeno v tretje države. Vendar se pri pristojnem organu pogodbenice, na carinskem območju katere se opravijo formalnosti ob izvozu blaga, ki je namenjeno v tretje države, predloži izvozna carinska deklaracija, ki se uporabi kot izstopna skupna deklaracija. Pristojni organ v enem ali drugem primeru na podlagi podatkov, vsebovanih v tej deklaraciji, opravi analizo tveganja in carinske kontrole, za katere meni, da so potrebne za zagotovitev varnosti.

3.   Ko blago, namenjeno v tretjo državo, zapusti carinsko območje ene od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice, pristojni organ prve pogodbenice pristojnemu organu druge pogodbenice posreduje informacije iz člena 1(2).

Vendar lahko skupni odbor določi primere, ko posredovanje teh informacij ni potrebno, če s tem ni ogrožena raven varnosti, ki jo zagotavlja ta sporazum.

Pogodbenici si prizadevata za medsebojno povezavo in uporabo skupnega sistema posredovanja podatkov, ki vsebuje informacije, potrebne za izstopno skupno deklaracijo za zadevno blago.

Če pogodbenici na dan uporabe tega sporazuma ne moreta zagotoviti posredovanja iz prvega pododstavka, se izstopna skupna deklaracija za blago, namenjeno v tretjo državo, ki zapusti eno od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice, razen neposrednega letalskega prometa, predloži le pri pristojnem organu druge pogodbenice.

Člen 4

Roki za vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije

1.   Kot roki za vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije se uporabljajo roki iz členov 184a in 592b Uredbe (EGS) št. 2454/93.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko vsaka od pogodbenic določi drugačne roke:

—	v primerih prometa iz člena 3(3), da se omogoči zanesljiva analiza tveganja in prestrezanje pošiljk z namenom opravljanja morebitnih varnostnih carinskih kontrol,

—	v primeru sklenitve mednarodnega sporazuma med to pogodbenico in tretjo državo, če je bil opravljen postopek iz člena 9(3) tega sporazuma.

---

(1)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

---

PRILOGA II

Pooblaščeni gospodarski subjekt

NASLOV I

PODELITEV STATUSA POOBLAŠČENEGA GOSPODARSKEGA SUBJEKTA

Člen 1

Splošno

1.   Merila za podelitev statusa „pooblaščeni gospodarski subjekt“ vključujejo:

(a)	ustrezno evidenco o zagotavljanju skladnosti s carinskimi zahtevami;

(b)	zadovoljiv sistem vodenja poslovnih in, kadar je primerno, transportnih evidenc, ki omogočajo ustrezne varnostne carinske kontrole;

(c)	dokazano finančno solventnost in

(d)	ustrezne varstvene in varnostne standarde.

2.   Vsaka od pogodbenic opredeli postopek za vložitev zahtevka in podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta ter pravne učinke tega statusa.

3.   Pogodbenici zagotovita, da njuni carinski organi preverjajo, da pooblaščeni gospodarski subjekt upošteva ustrezne pogoje in merila, ter opravljajo ponovna preverjanja teh pogojev in meril, zlasti v primeru velikih sprememb zakonodaje na tem področju ali če obstaja utemeljen sum, da pooblaščeni gospodarski subjekt ne izpolnjuje več ustreznih pogojev.

Člen 2

Evidenca

1.   Evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev šteje za ustrezno, če v zadnjih treh letih pred predložitvijo zahtevka nobena izmed naslednjih oseb ni huje ali večkrat kršila carinskih predpisov:

(a)

vložnik;

(b)	osebe, ki vodijo družbo, ki je vložila zahtevek, ali izvajajo kontrolo nad njenim upravljanjem;

(c)	če je ustrezno, pravni zastopnik vložnika v carinskih zadevah;

(d)	oseba iz družbe, ki je vložila zahtevek, pristojna za carinske zadeve.

2.   Evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev lahko šteje za ustrezno, če pristojni carinski organ vse kršitve obravnava kot zanemarljive glede na število ali obseg carinskih postopkov in če te ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero vložnika.

3.   Če imajo osebe, ki izvajajo kontrolo družbe, ki je vložila zahtevek, sedež ali so rezidenti tretje države, carinski organi njihovo izpolnjevanje carinskih zahtev ocenjujejo na podlagi evidenc in podatkov, ki so jim na voljo.

4.   Če so od vložnikove ustanovitve pretekla manj kot tri leta, carinski organi njegovo izpolnjevanje carinskih zahtev ocenjujejo na podlagi evidenc in podatkov, ki so jim na voljo.

Člen 3

Zadovoljiv sistem vodenja poslovnih in transportnih evidenc

Da lahko carinski organi presodijo, ali ima vložnik zadovoljiv sistem vodenja poslovnih in, kadar je primerno, transportnih evidenc, mora vložnik izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)	vzdržuje računovodski sistem, ki je skladen s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, veljavnimi na kraju, kjer se vodi knjigovodstvo, in ki bo olajšal carinski kontrolo, ki temelji na reviziji;

(b)	carinskemu organu omogoči fizični ali elektronski dostop do svojih carinskih in, kadar je primerno, transportnih evidenc;

(c)	ima upravno organizacijo, ki ustreza vrsti in obsegu poslovanja ter upravljanju pretoka blaga, njena notranja kontrola pa je sposobna odkriti nezakonite ali nepravilne transakcije;

(d)	če je primerno, ima zadovoljive postopke za urejanje licenc in dovoljenj v zvezi z uvozom in/ali izvozom;

(e)	ima zadovoljive postopke za arhiviranje evidenc in informacij družbe ter varovanje pred izgubo podatkov;

(f)	zagotovi, da so zaposleni seznanjeni s tem, da je treba obvestiti carinske organe, kadar se ugotovijo težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi primerne kontakte za obveščanje carinskih organov o takih primerih;

(g)	ima ustrezne informacijsko-tehnološke varnostne ukrepe za zaščito računalniškega sistema vložnika pred vdorom nepooblaščenih oseb in za zaščito dokumentacije vložnika.

Člen 4

Finančna solventnost

1.   Za namene tega člena finančna solventnost pomeni dober finančni položaj, ki zadostuje za izpolnjevanje obveznosti vložnika, ob upoštevanju značilnosti vrste poslovne dejavnosti.

2.   Pogoj v zvezi s finančno solventnostjo vložnika šteje za izpolnjenega, če je njegovo solventnost mogoče dokazati za pretekla tri leta.

3.   Če je vložnik ustanovljen pred manj kot tremi leti, se njegova finančna solventnost ocenjuje na podlagi razpoložljivih evidenc in podatkov.

Člen 5

Ustrezni varstveni in varnostni standardi

1.   Varstveni in varnostni standardi vložnika štejejo za ustrezne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	stavbe, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki jih vključuje potrdilo, so zgrajene iz materialov, ki ne dopuščajo nezakonitega vstopa in zagotavljajo zaščito pred nezakonitim vdorom;

(b)	obstajajo ustrezni ukrepi za kontrolo dostopa, da se prepreči nepooblaščen dostop do območij natovarjanja, nakladalnih dokov in območij za pretovarjanje;

(c)	ukrepi za ravnanje z blagom vključujejo zaščito pred vnosom, menjavo ali izgubo materiala in prirejanjem tovornih enot;

(d)	če je primerno, obstajajo postopki za ravnanje z uvoznimi in/ali izvoznimi dovoljenji, povezanimi s prepovedmi in omejitvami, ter za razlikovanje med tem in ostalim blagom;

(e)	vložnik je izvedel ukrepe, ki omogočajo jasno opredelitev njegovih poslovnih partnerjev, da se zaščiti mednarodna dobavna veriga;

(f)	vložnik izvaja, kolikor to dovoljuje zakonodaja, varnostno preverjanje predvidenih zaposlenih, ki bodo delali na varnostno občutljivih položajih, in izvaja redna preverjanja preteklosti;

(g)	vložnik zagotovi, da njegovo zadevno osebje aktivno sodeluje v programih za varnostno ozaveščanje.

2.   Če je vložnik, ki ima sedež v Skupnosti ali Švici, imetnik mednarodno priznanega varstvenega in/ali varnostnega potrdila, izdanega v skladu z mednarodnimi konvencijami, evropskega varstvenega in/ali varnostnega potrdila, izdanega v skladu z zakonodajo Skupnosti, mednarodnega standarda Mednarodne organizacije za standardizacijo, evropskega standarda Evropske organizacije za standardizacijo ali drugega priznanega potrdila, pogoji iz odstavka 1 štejejo za izpolnjene, če so pogoji za izdajo teh potrdil enaki pogojem iz te uredbe ali tem pogojem ustrezajo.

NASLOV II

OLAJŠAVE, PRIZNANE POOBLAŠČENIM GOSPODARSKIM SUBJEKTOM

Člen 6

Carinski organi pooblaščenim gospodarskim subjektom priznajo zlasti naslednje olajšave:

—

carinski organi lahko pooblaščeni gospodarski subjekt še pred prihodom blaga na carinsko območje ali pred izstopom blaga s tega območja obvestijo o tem, da je bila na podlagi analize tveganja glede varstva in varnosti pošiljka izbrana za fizični pregled, če to ne ogroža pregleda, ki naj bi se izvedel; vendar lahko carinski organi izvedejo fizični pregled tudi, kadar pooblaščeni gospodarski subjekt o tem ni bil predhodno obveščen,

—

pooblaščeni gospodarski subjekt lahko vloži vstopno ali izstopno skupno deklaracijo iz Priloge 30A k Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (1), za katero veljajo manjše zahteve glede podatkov, ki jih je treba navesti; če pa je pooblaščeni gospodarski subjekt prevoznik, špediter ali carinski zastopnik, je do takih manjših zahtev upravičen le, če opravlja uvoz ali izvoz blaga za račun pooblaščenega gospodarskega subjekta,

—

pri pooblaščenih gospodarskih subjektih se fizični pregledi in pregledi dokumentov izvajajo bolj poredko kot pri ostalih gospodarskih subjektih; carinski organi se lahko odločijo drugače, z namenom, da se upoštevajo posebna nevarnost ali obveze glede kontrol iz drugih predpisov razen carinskih predpisov,

—

kadar pristojni carinski organ pošiljko, vključeno v vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, ki jo vloži pooblaščeni gospodarski subjekt, vseeno določi za pregled, potrebno kontrolo izvede kot prednostno nalogo; če pooblaščeni gospodarski subjekt tako zahteva in če se zadevni carinski organ strinja, se lahko ta kontrola izvede na drugem mestu in ne na mestu, kjer ta organ običajno izvaja kontrole.

NASLOV III

ZAČASNA UKINITEV IN PREKLIC STATUSA POOBLAŠČENEGA GOSPODARSKEGA SUBJEKTA

Člen 7

Začasna ukinitev statusa

1.   Carinski organ izdajatelj status pooblaščenega gospodarskega subjekta začasno ukine v naslednjih primerih:

(a)	kadar se ugotovi neskladnost s pogoji ali merili za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta;

(b)	kadar carinski organi upravičeno domnevajo, da je pooblaščeni gospodarski subjekt storil dejanje, ki se kazensko preganja in je povezano s kršenjem carinskih predpisov;

(c)	na zahtevo pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki začasno ne more zagotoviti izpolnjevanja pogojev ali meril za podelitev zadevnega statusa.

2.   Vendar se lahko v primeru iz točke 1(b) carinski organ odloči, da se status pooblaščenega gospodarskega subjekta začasno ne ukine, če meni, da so kršitve zanemarljive glede na število ali obseg carinskih postopkov, in te ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero pooblaščenega gospodarskega subjekta.

3.   Začasna ukinitev začne veljati takoj, če je to potrebno zaradi narave ali ravni grožnje za varstvo in varnost državljanov, javno zdravje ali okolje.

4.   Začasna ukinitev ne vpliva na carinske postopke, ki so se pričeli že pred datumom začasne ukinitve in se še niso končali.

5.   Vsaka od pogodbenic določi trajanje začasne ukinitve tako, da pooblaščenemu gospodarskemu subjektu omogoči, da sprejme potrebne ukrepe za ureditev razmer.

6.   Kadar zadevni gospodarski subjekt v skladu z zahtevami carinskih organov izvede potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev in meril, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni gospodarski subjekt, carinski organ izdajatelj prekliče začasno ukinitev.

Člen 8

Preklic statusa

1.   Carinski organ izdajatelj prekliče status pooblaščenega gospodarskega subjekta v naslednjih primerih:

(a)	kadar je pooblaščeni gospodarski subjekt resno kršil carinske predpise in nima več možnosti pritožbe na sodišče;

(b)	kadar pooblaščeni gospodarski subjekt v obdobju začasne ukinitve iz člena 7(5) ne izvede potrebnih ukrepov;

(c)	na zahtevo pooblaščenega gospodarskega subjekta.

2.   Vendar se lahko v primeru iz točke (a) carinski organ odloči, da se statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta ne prekliče, če meni, da so kršitve zanemarljive glede na število ali obseg carinskih postopkov, in te ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero pooblaščenega gospodarskega subjekta.

3.   Preklic začne veljati naslednji dan po obvestilu.

NASLOV IV

IZMENJAVA INFORMACIJ

Člen 9

Komisija in pristojni švicarski organi se redno obveščata o pooblaščenih gospodarskih subjektih na področju varnosti in pri tem navedeta naslednje podatke:

(a)	identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (TIN – Trader Identification Number v formatu, ki se sklada z zakonodajo EORI – Economic Operator Registration and Identification);

(b)	ime in naslov pooblaščenega gospodarskega subjekta;

(c)	številko listine, s katero je bil podeljen status pooblaščenega gospodarskega subjekta;

(d)	trenutni status (v teku, začasno ukinjen, preklican);

(e)	obdobja sprememb statusa;

(f)	datum začetka veljavnosti potrdila;

(g)	organ, ki je izdal potrdilo.

---

(1)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

---

PRILOGA III

ARBITRAŽNI POSTOPEK

1.	Če se spor predloži v arbitražo in pogodbenici ne odločita drugače, se imenujejo trije arbitri.

2.	Vsaka od pogodbenic imenuje arbitra v tridesetih dneh.

3.

Imenovana arbitra sporazumno določita glavnega arbitra, ki ni državljan nobene od pogodbenic. Če se arbitra ne sporazumeta v dveh mesecih po imenovanju, izbereta glavnega arbitra s seznama sedmih oseb, ki ga sestavi skupni odbor. Skupni odbor ta seznam sestavi in posodablja v skladu s svojim poslovnikom.

4.	Če pogodbenici ne odločita drugače, postopkovna pravila določi arbitražno sodišče. To sodišče sklepe sprejema z večino.