PRILOGA

KAZALO

1.	Povzetek nacionalne politike obnovljive energije

2.	Pričakovana končna poraba energije 2010–2020

3.	Cilji in usmeritve glede obnovljive energije

3.1.	Nacionalni splošni cilj

3.2.	Sektorski cilji in usmeritve

4.	Ukrepi za izpolnitev ciljev

4.1.	Pregled vseh politik in ukrepov za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov

4.2.	Posebni ukrepi za izpolnitev zahtev iz členov 13, 14, 16 in členov 17 do 21 Direktive 2009/28/ES

4.2.1.

Upravni postopki in prostorsko načrtovanje (člen 13(1) Direktive 2009/28/ES)

4.2.2.

Tehnične specifikacije (člen 13(2) Direktive 2009/28/ES)

4.2.3.

Zgradbe (člen 13(3) Direktive 2009/28/ES)

4.2.4.

Določbe o obveščanju (člen 14(1), 14(2) in 14(4) Direktive 2009/28/ES)

4.2.5.

Certificiranje inštalaterjev (člen 14(3) Direktive 2009/28/ES)

4.2.6.

Razvoj elektroenergetske infrastrukture (člen 16(1) in člen 16(3) do (6) Direktive 2009/28/ES)

4.2.7.

Delovanje elektroenergetskega omrežja (člen 16(2) in člen 16(7) in (8) Direktive 2009/28/ES)

4.2.8.

Vključitev bioplina v omrežje zemeljskega plina (člen 16(7) ter člen 16(9) in (10) Direktive 2009/28/ES)

4.2.9.

Razvoj infrastrukture za daljinsko ogrevanje in hlajenje (člen 16(11) Direktive 2009/28/ES)

4.2.10.

Biogoriva in druga tekoča biogoriva – trajnostna merila in preverjanje skladnosti (členi 17 do 21 Direktive 2009/28/ES)

4.3.	Programi podpore za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v elektroenergetiki, ki jih uporablja ena ali več držav članic

4.4.	Programi podpore za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, ki jih uporablja ena ali več držav članic

4.5.	Programi podpore za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v prometu, ki jih uporablja ena ali več držav članic

4.6.	Posebni ukrepi za spodbujanje uporabe energije iz biomase

4.6.1.

Oskrba z biomaso: domača in uvožena biomasa

4.6.2.

Ukrepi za povečanje razpoložljive biomase ob upoštevanju drugih uporabnikov biomase (kmetijski in gozdarski sektor)

4.7.	Načrtovana uporaba statističnih prenosov med državami članicami in načrtovano sodelovanje v skupnih projektih z drugimi državami članicami in tretjimi državami

4.7.1.

Postopkovni vidiki

4.7.2.

Ocenjeni presežek pri proizvodnji obnovljive energije v primerjavi z okvirno usmeritvijo, ki bi se lahko prenesel na druge države članice

4.7.3.

Ocenjena možnost za skupne projekte

4.7.4.

Ocenjeno povpraševanje po obnovljivi energiji, ki se mu zadosti iz drugih virov razen domače proizvodnje

5.	Ocenjevanje

5.1.	Pričakovani skupni prispevek vseh tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, s katerimi se bodo dosegli zavezujoči cilji za leto 2020 in okvirna začasna usmeritev glede deležev energije iz obnovljivih virov energije pri električni energiji, ogrevanju in hlajenju ter prometu

5.2.	Pričakovani skupni prispevek ukrepov za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo pri doseganju zavezujočih ciljev za leto 2020 in okvirne začasne usmeritve glede deležev energije iz obnovljivih virov pri električni energiji, ogrevanju in hlajenju ter prometu

5.3.	Presoja vplivov (neobvezno)

5.4.	Priprava nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo in nadaljnje spremljanje njegovega izvajanja

Predloga za nacionalne akcijske načrte za obnovljivo energijo

Direktiva 2009/28/ES določa, da morajo države članice do 30. junija 2010 Evropski komisiji predložiti nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo. To je predloga za te akcijske načrte. V skladu s členom 4 Direktive 2009/28/ES je uporaba te predloge obvezna.

Namen predloge je zagotoviti, da so nacionalni akcijski načrti za obnovljivo energijo popolni, da izpolnjujejo vse zahteve iz Direktive ter so primerljivi med seboj in s prihodnjimi dveletnimi poročili držav članic o izvajanju Direktive.

Države članice morajo pri izpolnjevanju predloge upoštevati opredelitve pojmov, pravila za izračun in terminologijo iz Direktive 2009/28/ES. Poleg tega so pozvane, da uporabijo opredelitve pojmov, pravila za izračun in terminologijo iz Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta  (1) .

Dodatne informacije se lahko predložijo v opredeljeni strukturi akcijskega načrta ali z vključitvijo prilog.

Besedilo v ležečem tisku je namenjeno kot pomoč državam članicam pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov za obnovljivo energijo. Države članice ga lahko v različici nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo, ki jo bodo predložile Komisiji, izbrišejo.

Komisija države članice opozarja, da je treba pri vseh nacionalnih programih podpore upoštevati pravila o državni pomoči iz členov 87 in 88 Pogodbe ES. Obvestilo o nacionalnih akcijskih načrtih za obnovljivo energijo ne nadomesti priglasitve državne pomoči v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES.

1.   POVZETEK NACIONALNE POLITIKE OBNOVLJIVE ENERGIJE

Predložite kratek pregled nacionalne politike obnovljive energije, v katerem opišete cilje politike (na primer varnost oskrbe, okoljske, gospodarske in socialne prednosti) in glavne strateške ukrepe.

2.   PRIČAKOVANA KONČNA PORABA ENERGIJE 2010–2020

V tem oddelku morajo države članice navesti oceno končne bruto porabe energije za vse vrste energije (iz obnovljivih in konvencionalnih virov) na splošno in za vsak sektor v obdobju do leta 2020.

Pri teh ocenah je treba upoštevati tudi pričakovane učinke ukrepov za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo, ki jih je treba uvesti v tem obdobju. V rubriki „referenčni scenarij“ je treba predložiti scenarij, pri katerem se upoštevajo le ukrepi za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo, sprejeti pred letom 2009. V rubriki „scenarij za dodatno energetsko učinkovitost“ je treba predložiti scenarij, pri katerem se upoštevajo vsi ukrepi, ki jih je treba sprejeti od leta 2009. Priprava drugih delov nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo temelji na tem scenariju za dodatno energetsko učinkovitost.

Izraz „poraba za ogrevanje in hlajenje“ je treba razumeti kot vsoto proizvedene pridobljene toplote (prodane toplote) in končne porabe vseh drugih energetskih proizvodov, razen električne energije, v sektorjih končne porabe, kot so industrija, gospodinjstva, storitve, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Zato pojem ogrevanje in hlajenje zajema tudi končno porabo energije za predelavo. Električna energija se lahko uporablja tudi za ogrevanje in hlajenje pri končni porabi, vendar je ta električna energija vključena v cilj za električno energijo, zato je tu izključena.

V skladu s členom 5(6) Direktive 2009/28/ES se za namene ocenjevanja izpolnjevanja cilja za leto 2020 in začasne usmeritve šteje, da poraba energije v letalstvu ne presega 6,18 % končne bruto porabe energije države članice (4,12 % za Ciper in Malto). Ustrezne prilagoditve (če so potrebne) se lahko vključijo v preglednico. V okvirčku je prikazan način izračuna.

OKVIRČEK – kako izračunati „omejitveni mehanizem za letalstvo“ iz Direktive o obnovljivi energiji

Predpostavi se, da delež porabe energije v letalstvu (PEL) v njeni skupni končni bruto porabi energije (KBPE) za državo A znaša X:

X = PEL/KBPE

Predpostavi se, da X > 6,18 %

V tem primeru omejitev pomeni, da za oceno skladnosti velja, da

KBPEprilagojeno = KBPE – PEL + PELprilagojeno,

pri čemer je PELprilagojeno = 0,0618 * KBPE

To pomeni:

KBPEprilagojeno = KBPE – PEL + 0,0618 * KBPE =

= KBPE – X * KBPE + 0,0618 * KBPE =

= KBPE * (1,0618 – X)

Zato je „prilagoditev“ kot % dejanske KBPE in kot funkcija X:

Prilagoditev = (KBPE – KBPEprilagojeno)/KBPE =

= X – 0,0618

Opomba: Za Ciper in Malto je treba vrednosti 6,18 % in 0,0618 nadomestiti z vrednostmi 4,12 % in 0,0412.

Preglednica 1

Pričakovana končna bruto poraba energije [države članice] za ogrevanje in hlajenje, v elektroenergetiki in prometu do leta 2020 ob upoštevanju učinkov ukrepov za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo  (2) 2010–2020 (ktoe)

	2005	2010		2011		2012		2013		2014
	izhodiščno leto	referenčni scenarij	dodatna energetska učinkovitost	referenčni scenarij	dodatna energetska učinkovitost	referenčni scenarij	dodatna energetska učinkovitost	referenčni scenarij	dodatna energetska učinkovitost	referenčni scenarij	dodatna energetska učinkovitost
1. Ogrevanje in hlajenje (3)
2. Električna energija (4)
3. Promet v skladu s členom 3(4)a (5)
4. Končna bruto poraba energije (6)
Naslednji izračun je potreben le, če se pričakuje, da bo končna poraba energije za letalstvo višja od 6,18 % (4,12 % za Malto in Ciper):
Končna poraba v letalstvu
Zmanjšanje za omejitev za letalstvo (7), člen 5(6)
Poraba po zmanjšanju za omejitev za letalstvo SKUPAJ

2015

2016

2017

2018

2019

2020

referenčni scenarij

dodatna energetska učinkovitost

referenčni scenarij

dodatna energetska učinkovitost

referenčni scenarij

dodatna energetska učinkovitost

referenčni scenarij

dodatna energetska učinkovitost

referenčni scenarij

dodatna energetska učinkovitost

referenčni scenarij

dodatna energetska učinkovitost

1. Ogrevanje in hlajenje (3)

2. Električna energija (4)

3. Promet v skladu s členom 3(4)a (5)

4. Končna bruto poraba energije (6)

Naslednji izračun je potreben le, če se pričakuje, da bo končna poraba energije za letalstvo višja od 6,18 % (4,12 % za Malto in Ciper):

Končna poraba v letalstvu

Zmanjšanje za omejitev za letalstvo, člen 5(6) (7)

Poraba po zmanjšanju za omejitev za letalstvo SKUPAJ

3.   CILJI IN USMERITVE GLEDE OBNOVLJIVE ENERGIJE

3.1.   Nacionalni splošni cilj

Preglednica 2

Nacionalni splošni cilj za delež energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije za leti 2005 in 2020 (podatke je treba prepisati iz dela A Priloge I k Direktivi 2009/28/ES)

A. Delež energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije za leto 2005 (S2005) (%)
B. Cilj za energijo iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije za leto 2020 (S2020) (%)
C. Pričakovana skupna prilagojena poraba energije za leto 2020 (iz zadnje celice preglednice 1) (ktoe)
D. Pričakovana količina energije iz obnovljivih virov, ki ustreza cilju za leto 2020 (izračunano kot B x C) (ktoe)

Države članice lahko uporabijo prožnostne ukrepe iz členov 6, 7, 8 in 11 Direktive 2009/28/ES, tako da se del njihove porabe obnovljive energije upošteva pri ciljih drugih držav članic ali da se porabljena energija iz obnovljivih virov v drugih državah članicah upošteva pri njihovih ciljih. Poleg tega lahko uporabijo fizični uvoz električne energije iz obnovljivih virov iz tretjih držav v skladu z določbami členov 9 in 10 Direktive 2009/28/ES.

Ocene možnosti energije iz obnovljivih virov za svojo državo lahko priložite v prilogi.

V prilogi se lahko priložijo tudi cilji glede obnovljive energije na regionalni ravni, v velikih mestih ali industrijah z večjo porabo energije, ki podpirajo izpolnjevanje nacionalnega cilja glede obnovljive energije.

3.2.   Sektorski cilji in usmeritve

V skladu s členom 4(1) Direktive 2009/28/ES morajo države članice določiti cilje glede deleža energije iz obnovljivih virov v letu 2020 v naslednjih sektorjih:

—	ogrevanje in hlajenje,

—	električna energija,

—

promet.

Skupna vrednost vseh treh sektorskih ciljev, izraženih v pričakovanih količinah (ktoe), vključno z načrtovano uporabo prožnostnih ukrepov, mora biti najmanj enaka pričakovani količini energije iz obnovljivih virov, ki ustreza cilju države članice za leto 2020 (navedenemu v zadnji celici preglednice 2).

Poleg tega mora cilj za promet izpolnjevati zahteve iz člena 3(4) Direktive 2009/28/ES glede 10-odstotnega deleža obnovljive energije v prometu. Vendar je treba opozoriti, da se izračun za izpolnjevanje cilja iz člena 3(4) razlikuje od izračuna za prispevek prometa k splošnemu nacionalnemu cilju države članice glede obnovljive energije.

Za cilj prometa in ne za splošni cilj:

—

med naftnimi derivati se za imenovalec upoštevajo le bencin in dizelsko gorivo. To pomeni, da se kerozin/reaktivno gorivo, ki se uporablja v letalstvu, in ladijsko kurilno olje ne upoštevata (čeprav se upošteva dizelsko gorivo, ki se uporablja za nekatere vlake in nekatera plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh),

—	biogoriva iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze in lesne celuloze se pri števcu upoštevajo dvakratno,

—	električna energija iz obnovljivih virov, ki se uporablja za cestna vozila, se pri števcu in imenovalcu upošteva 2,5-kratno.

V skladu s členom 3(4)(c) Direktive 2009/28/ES se lahko države članice pri izračunu prispevka električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov in porabljene v električnih vozilih, odločijo, da bodo uporabile povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov v Skupnosti ali delež električne energije iz obnovljivih virov v svoji državi, kot je bil izmerjen dve leti pred zadevnim letom. Za oceno povprečnega deleža električne energije iz obnovljivih virov v Skupnosti lahko države članice uporabijo prihodnje scenarije, ki jih pripravi Evropska komisija ali so pripravljeni zanjo  (8).

Poleg določitve sektorskih ciljev za leto 2020 morajo države članice opisati tudi pričakovano usmeritev glede rasti uporabe obnovljive energije v vsakem sektorju med letoma 2010 in 2020. Sektorski cilji glede obnovljive energije v elektroenergetiki in za ogrevanje in hlajenje ter sektorske usmeritve so ocene.

V preglednico 3 morajo države članice vključiti zgoraj navedene informacije.

Države članice si lahko pri izpolnjevanju preglednice pomagajo z bolj podrobno razčlenitvijo pričakovane uporabe obnovljive energije, ki se zahteva v preglednici 9. Preglednici za izračun 4a in 4b pomagata pri pripravi preglednice 3.

Direktiva določa, da morajo države članice do 31. decembra 2009 objaviti napoved za uporabo prožnostnih ukrepov in jo poslati Komisiji. Države članice si lahko s to napovedjo pomagajo pri izpolnjevanju ustreznih delov preglednice 4a. Vendar jim v akcijskih načrtih ni treba uporabiti enakih podatkov, kot so jih navedle v napovedi. Podatke lahko prilagodijo zlasti glede na informacije iz drugih napovedi držav članic.

Preglednica 3

Nacionalni cilj za leto 2020 in ocenjena usmeritev glede energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, v elektroenergetiki in prometu

(Pri pripravi preglednice 3 si pomagajte s preglednicama 4a in 4b.)

(%)
	2005	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
OVE – O in H (9)
OVE – E (10)
OVE – P (11)
Splošni delež OVE (12)
Od tega iz mehanizma sodelovanja  (13)
Presežek za mehanizem sodelovanja  (13)

Kot del B Priloge I k Direktivi			2011–2012	2013–2014	2015–2016	2017–2018		2020
			S2005 + 20 % (S2020 – S2005)	S2005 + 30 % (S2020 – S2005)	S2005 + 45 % (S2020 – S2005)	S2005 + 65 % (S2020 – S2005)		S2020
Najnižja usmeritev OVE (14)
Najnižja usmeritev OVE (ktoe)

Preglednica 4a

Preglednica za izračun za prispevek obnovljive energije za vsak sektor h končni porabi energije

(ktoe)
	2005	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
(A) Pričakovana končna bruto poraba OVE za ogrevanje in hlajenje
(B) Pričakovana končna bruto poraba električne energije iz OVE
(C) Pričakovana končna poraba energije iz OVE v prometu
(D) Pričakovana skupna poraba OVE (15)
(E) Pričakovani prenos OVE v druge države članice
(F) Pričakovani prenos OVE iz drugih držav članic in tretjih držav
(G) Pričakovana prilagojena poraba OVE za cilj (D) – (E) + (F)

Preglednica 4b

Preglednica za izračun deleža obnovljive energije v prometu

(ktoe)
	2005	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
(C) Pričakovana poraba OVE v prometu (16)
(H) Pričakovana električna energija iz OVE v cestnem prometu (17)
(I) Pričakovana poraba biogoriv iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze in lesne celuloze v prometu (17)
(J) Pričakovani prispevek OVE k prometu za cilj OVE-P: (C) + (2,5 – 1) x (H) + (2 – 1) x (I)

4.   UKREPI ZA IZPOLNITEV CILJEV

4.1.   Pregled vseh politik in ukrepov za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov

Preglednica 5

Pregled vseh politik in ukrepov

Ime in sklic ukrepa	Vrsta ukrepa (18)	Pričakovani rezultat (19)	Ciljna skupina in/ali dejavnost (20)	Sedanji ali načrtovan	Datum začetka in konca ukrepa
1.
2.
3.
…

4.2.   Posebni ukrepi za izpolnitev zahtev iz členov 13, 14, 16 in členov 17 do 21 Direktive 2009/28/ES

4.2.1.    Upravni postopki in prostorsko načrtovanje (člen 13(1) Direktive 2009/28/ES)

V odgovorih na naslednja vprašanja morajo države članice pojasniti obstoječe nacionalne, regionalne in lokalne predpise v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate za proizvodnjo električne energije, ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov in za pripadajočo infrastrukturo prenosnega in distribucijskega omrežja, ter postopek pretvorbe biomase v biogoriva ali druge energetske proizvode. Kadar je treba za zagotovitev, da so postopki sorazmerni in potrebni, sprejeti dodatne ukrepe, morajo države članice opisati tudi načrtovane revizije, pričakovane rezultate in organ, pristojen za izvedbo takšnih revizij. Če so informacije posebej povezane s tehnologijo, jih navedite. Če imajo regionalni/lokalni organi bistveno vlogo, jo pojasnite.

(a)	Seznam obstoječe nacionalne in, če je primerno, regionalne zakonodaje o postopkih za izdajo dovoljenj, certificiranja in licenciranja ter prostorskem načrtovanju, ki se uporablja za obrate in pripadajočo infrastrukturo prenosnega in distribucijskega omrežja:

(b)	Pristojna ministrstva/organi in njihova pooblastila na zadevnem področju:

(c)	Predvidena revizija za sprejetje primernih ukrepov v skladu s členom 13(1) Direktive 2009/28/ES do: [datum]

(d)	Povzetek obstoječih in načrtovanih ukrepov na regionalni/lokalni ravni (kadar je ustrezno):

(e)

Ali so ugotovljene nepotrebne ovire ali nesorazmerne zahteve v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate za proizvodnjo električne energije, ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov in za pripadajočo infrastrukturo prenosnega in distribucijskega omrežja, ter postopek pretvorbe biomase v biogoriva ali druge energetske proizvode? Če so, katere?

(f)

Katera raven uprave (lokalna, regionalna in nacionalna) je pristojna za izdajo dovoljenj, certificiranje in licenciranje obratov za obnovljivo energijo in za prostorsko načrtovanje? (Če je odvisno od vrste obrata, to opredelite.) Če je vključena več kot ena raven, kako je urejeno usklajevanje med različnimi ravnmi? Kako se bo usklajevanje med različnimi pristojnimi organi v prihodnosti izboljšalo?

(g)	Kako je zagotovljeno, da so vlagateljem na voljo vsestranske informacije o obdelavi vlog za izdajo dovoljenja ter certificiranje in licenciranje ter o pomoči za vlagatelje? Kakšne informacije in pomoč so na voljo možnim vlagateljem za nove obrate za obnovljivo energijo o njihovih vlogah?

(h)

Kako je zagotovljeno lažje horizontalno usklajevanje med različnimi upravnimi organi, pristojnimi za različne dele dovoljenja? Koliko stopenj postopka je potrebnih za pridobitev dokončnega dovoljenja/licence/dovolilnice? Ali obstaja točka za usklajevanje vseh stopenj na enem mestu? Ali so časovni razporedi za obdelavo vlog sporočeni vnaprej? Koliko časa povprečno traja, da vlagatelj prejme odločitev o vlogi?

(i)	Ali se pri postopkih izdaje dovoljenj upoštevajo posebnosti različnih tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov? Če se, opišite, kako se upoštevajo. Če se ne upoštevajo, ali načrtujete, da se bodo v prihodnosti upoštevale?

(j)

Ali obstajajo posebni postopki, na primer preprosto obvestilo, za majhne, decentralizirane obrate (kot so sončni kolektorji na zgradbah ali kotli na biomaso v zgradbah)? Če je odgovor pritrdilen, katere so stopnje postopka? Ali so predpisi javno dostopni državljanom? Kje so objavljeni? Ali je v prihodnosti načrtovana vzpostavitev poenostavljenih postopkov obveščanja? Če je, za katere vrste obrata/sistema? (Ali je možno merjenje neto porabe energije?)

(k)	Kje so objavljene pristojbine, povezane z vlogami za izdajo dovoljenja/licenc/dovolilnic za nove obrate? Ali so povezane z upravnimi stroški odobritve takšnih dovolilnic? Ali je načrtovan popravek teh pristojbin?

(l)

Ali so lokalnim in regionalnim upravnim organom na voljo uradne smernice o načrtovanju, projektiranju, gradnji in obnovi industrijskih in stanovanjskih območij za namestitev opreme in sistemov, ki uporabljajo obnovljive vire energije, v elektroenergetiki ter za ogrevanje in hlajenje, vključno z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem? Če takšne uradne smernice niso na voljo ali so pomanjkljive, kdaj in kako bodo te pomanjkljivosti odpravljene?

(m)	Ali je zagotovljeno posebno usposabljanje za osebe, ki vodijo postopke za izdajo dovoljenj, certificiranja in licenciranja v zvezi z obrati za obnovljivo energijo?

4.2.2.    Tehnične specifikacije (člen 13(2) Direktive 2009/28/ES)

(a)

Ali morajo tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov izpolnjevati nekatere standarde kakovosti, da so lahko vključene v programe podpore? Če je odgovor pritrdilen, kateri obrati in katere standarde kakovosti? Ali obstajajo nacionalni ali regionalni standardi, ki presegajo evropske standarde?

4.2.3.    Zgradbe (člen 13(3) Direktive 2009/28/ES)

Upoštevajte, da se pri navedbah o večji uporabi obnovljivih virov energije v zgradbah ne sme upoštevati oskrba z obnovljivo električno energijo iz nacionalnega omrežja. Glavno vprašanje v tem primeru je večja lokalna oskrba posameznih zgradb s toploto in/ali električno energijo. Upošteva se lahko tudi neposredna oskrba zgradb s toploto ali hlajenjem prek daljinskega ogrevanja in hlajenja.

(a)	Sklicevanje na obstoječo nacionalno in regionalno zakonodajo (če obstaja) ter povzetek lokalne zakonodaje v zvezi s povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov v gradbenem sektorju:

(b)	Pristojna ministrstva/organi:

(c)	Morebitna revizija predpisov, načrtovana do: [datum]

(d)	Povzetek obstoječih in načrtovanih ukrepov na regionalni/lokalni ravni:

(e)

Ali so v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih določene najnižje ravni za uporabo obnovljive energije? Na katerih območjih in katere so te zahteve? (Povzemite.) Kateri ukrepi so vključeni v te podzakonske predpise, da bi zagotovili večji delež obnovljive energije, ki se uporablja v gradbenem sektorju? Kakšni so prihodnji načrti v zvezi s temi zahtevami/ukrepi?

(f)

Za koliko se bo predvidoma povečala uporaba obnovljive energije v zgradbah do leta 2020? (Če je možno, opredelite posebej za stanovanjske z eno enoto in več enotami, komercialne, javne in industrijske.) (Pri odgovoru na to vprašanje lahko uporabite preglednico, kot je preglednica 6 spodaj. Podatki se lahko nanašajo na posamezno leto ali izbrana leta. Vključiti je treba ogrevanje in hlajenje ter porabo električne energije iz obnovljivih virov.) Preglednica 6 Ocenjeni delež obnovljive energije v gradbenem sektorju (%)   2005 2010 2015 2020 Stanovanjski         Komercialni         Javni         Industrijski         SKUPAJ

(g)	Ali so v nacionalni politiki upoštevane obveznosti o najnižjih ravneh obnovljive energije v novih in obnovljenih zgradbah? Če so, kakšne so te ravni? Če niso, kako bo ustreznost te možnosti politike obravnavana do leta 2015?

(h)	Opišite načrte, ki zagotavljajo, da bodo javne zgradbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni od leta 2012 vzor tako, da se bodo v njih uporabljale naprave za obnovljivo energijo ali bodo nič-energijske zgradbe. (Upoštevajte zahteve iz Direktive o energetski učinkovitosti stavb.)

(i)

Kako se spodbujajo energetsko učinkovite tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov v zgradbah? (Ti ukrepi so lahko povezani s kotli na biomaso, toplotnimi črpalkami in sončno termalno opremo, ki izpolnjuje zahteve znaka za okolje ali druge standarde, oblikovane na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti (prim. besedilo člena 13(6))).

4.2.4.    Določbe o obveščanju (člen 14(1), 14(2) in 14(4) Direktive 2009/28/ES)

Opisati je treba sedanje in prihodnje kampanje in programe za obveščanje in ozaveščanje ter načrtovane revizije in pričakovane rezultate. Poleg tega morajo države članice navesti, kateri pristojni organ bo spremljal in pregledoval učinke programov. Če imajo regionalni/lokalni organi bistveno vlogo, jo navedite in na kratko opišite.

(a)	Sklicevanje na obstoječo nacionalno in/ali regionalno zakonodajo (če obstaja) v zvezi z zahtevami glede obveščanja v skladu s členom 14 Direktive 2009/28/ES:

(b)	Pristojni organi za razširjanje informacij na nacionalni/regionalni/lokalni ravni:

(c)	Povzetek obstoječih in načrtovanih ukrepov na regionalni/lokalni ravni (kadar je ustrezno):

(d)

Navedite, kako je zagotovljeno, da so informacije o ukrepih podpore za uporabo obnovljivih virov energije v elektroenergetiki, za ogrevanje in hlajenje in v prometu na voljo vsem pomembnim udeležencem (potrošnikom, gradbenikom, inštalaterjem, arhitektom ter dobaviteljem zadevne opreme in vozil). Kdo je odgovoren za ustreznost in objavo teh informacij? Ali so na voljo posebni viri informacij za različne ciljne skupine, kot so končni potrošniki, gradbeniki, upravljavci nepremičnin, nepremičninski posredniki, inštalaterji, arhitekti, kmetje, dobavitelji opreme, ki uporablja obnovljive vire energije, javna uprava? Ali so vzpostavljene kampanje za obveščanje ali stalna informacijska središča oziroma ali je njihova vzpostavitev načrtovana za prihodnost?

(e)	Kdo je odgovoren za objavo informacij o neto koristih, stroških in energetski učinkovitosti opreme in sistemov, ki uporabljajo obnovljive vire energije za ogrevanje, hlajenje in električno energijo? (Dobavitelj opreme ali sistema, javni organ ali druga oseba?)

(f)

Kako so načrtovalcem in arhitektom zagotovljene smernice, ki jim pomagajo ustrezno upoštevati najboljšo kombinacijo obnovljivih virov energije, tehnologije z visokim izkoristkom ter daljinskega ogrevanja in hlajenja pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in prenovi industrijskih ali stanovanjskih območij? Kdo je za to odgovoren?

(g)	Opišite obstoječe in načrtovane programe obveščanja, ozaveščanja in usposabljanja za državljane o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe energije iz obnovljivih virov. Kakšna je vloga regionalnih in lokalnih udeležencev pri oblikovanju in upravljanju teh programov?

4.2.5.    Certificiranje inštalaterjev (člen 14(3) Direktive 2009/28/ES)

(a)	Sklicevanje na obstoječo nacionalno in/ali regionalno zakonodajo (če obstaja) v zvezi s certificiranjem ali enakovrednimi sistemi kvalifikacij za inštalaterje v skladu s členom 14(3) Direktive 2009/28/ES:

(b)	Pristojni organi za vzpostavitev in odobritev sistemov certificiranja/kvalifikacij do leta 2012 za inštalaterje majhnih kotlov in peči na biomaso, sončnih fotovoltaičnih in sončnih termalnih sistemov, plitvih geotermalnih sistemov ter toplotnih črpalk:

(c)	Ali so takšni sistemi certificiranja/kvalifikacij že vzpostavljeni? Če so, jih opišite.

(d)	Ali so informacije o teh sistemih na voljo javnosti? Ali so seznami certificiranih ali kvalificiranih inštalaterjev objavljeni? Če so, kje? Ali so drugi sistemi priznani kot enakovredni nacionalnemu/regionalnemu sistemu?

(e)	Povzetek obstoječih in načrtovanih ukrepov na regionalni/lokalni ravni (kadar je ustrezno):

4.2.6.    Razvoj elektroenergetske infrastrukture (člen 16(1) in člen 16(3) do (6) Direktive 2009/28/ES)

Poleg sedanjega stanja in obstoječe zakonodaje je treba opisati prihodnje ukrepe, načrtovane revizije, za to pristojne organe in pričakovane rezultate.

(a)	Sklicevanje na obstoječo nacionalno zakonodajo v zvezi z zahtevami o energetskih omrežjih (člen 16):

(b)

Kako je zagotovljeno, da bo pri razvoju prenosnih in distribucijskih omrežij vanje vključena ciljna količina obnovljive električne energije in bo hkrati zagotovljeno varno delovanje elektroenergetskega sistema? Kako je ta zahteva vključena v redno načrtovanje omrežja upravljavcev prenosnih in distribucijskih omrežij?

(c)	Kakšna bo vloga inteligentnih omrežnih storitev, orodij informacijske tehnologije in skladiščnih objektov? Kako bo zagotovljen njihov razvoj?

(d)	Ali je načrtovana okrepitev zmogljivosti povezovalnega daljnovoda s sosednjimi državami? Če je, katerih povezovalnih daljnovodov, za katero zmogljivost in do kdaj?

(e)

Kako je obravnavana pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za omrežno infrastrukturo? Kakšno je sedanje stanje in kolikšen je povprečen čas za odobritev? Kako bosta izboljšana? (Navedite sedanje stanje in zakonodajo, ugotovljena ozka grla in načrte za poenostavitev postopka s časovnim okvirom za izvedbo ter pričakovane rezultate.)

(f)	Kako je zagotovljeno usklajevanje med odobritvijo omrežne infrastrukture in drugimi upravnimi postopki načrtovanja?

(g)	Ali so zagotovljene pravice prednostne povezave ali posebne zmožnosti povezave za nove obrate, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov?

(h)	Ali so obrati za obnovljivo energijo pripravljeni za vključitev v sistem, vendar zaradi omejene zmogljivosti omrežja niso priključeni na omrežje? Če je odgovor pritrdilen, kakšni ukrepi so sprejeti za rešitev te težave in do kdaj naj bi bila rešena?

(i)

Ali so upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij vzpostavili in objavili pravila o delitvi in prevzemanju stroškov za tehnične adaptacije omrežja? Če so, kje? Kako je zagotovljeno, da ta pravila temeljijo na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih? Ali obstajajo posebna pravila za proizvajalce v obrobnih regijah in regijah z nizko gostoto prebivalstva? (Pravila o prevzemanju stroškov opredeljujejo, kateri del stroškov krije proizvajalec, ki se želi priključiti na omrežje, in kateri del krije upravljavec prenosnih ali distribucijskih omrežij. Pravila o delitvi stroškov opredeljujejo, kako je treba potrebne stroške razdeliti med proizvajalce, ki so na omrežje priključeni pozneje in imajo koristi zaradi teh okrepitev ali novih povezav.)

(j)

Opišite, kako so stroški priključitve in tehničnih adaptacij dodeljeni proizvajalcem in/ali upravljavcem prenosnih in/ali distribucijskih omrežij. Kako lahko upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij zagotovijo povračilo teh stroškov naložbe? Ali je v prihodnosti načrtovana sprememba teh pravil o prevzemanju stroškov? Kakšne spremembe so predvidene in kakšni rezultati se pričakujejo? (Na voljo je več možnosti za razdelitev stroškov priključitve na omrežje. Države članice bodo verjetno izbrale eno od naslednjih možnosti ali njihovo kombinacijo. V skladu z „globinskim“ zaračunavanjem stroškov priključitve razvijalec obrata, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov, krije več stroškov, povezanih z omrežno infrastrukturo (priključitev na omrežje, okrepitev in razširitev omrežja). Drug pristop je „površinsko“ zaračunavanje stroškov priključitve, pri katerem razvijalec krije le stroške priključitve na omrežje in ne stroškov okrepitve in razširitve (ti so vključeni v omrežne tarife in jih plačajo odjemalci). Še ena možnost je, da so vsi stroški priključitve socializirani in vključeni v omrežne tarife.)

(k)	Ali so določena pravila o delitvi stroškov med proizvajalce, ki so bili priključeni na omrežje na začetku in pozneje? Če niso, kako so upoštevane koristi za proizvajalce, ki so na omrežje priključeni pozneje?

(l)	Kako bo zagotovljeno, da upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij zagotovijo novim proizvajalcem, ki se želijo priključiti na omrežje, potrebne informacije o stroških, točen časovni razpored za obdelavo vlog in okviren časovni razpored za priključitev na omrežje?

4.2.7.    Delovanje elektroenergetskega omrežja (člen 16(2) ter člen 16(7) in (8) Direktive 2009/28/ES)

(a)	Kako upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij jamčijo za prenos in distribucijo električne energije iz obnovljivih virov? Ali je zagotovljen prednostni ali zajamčeni dostop?

(b)	Kako je zagotovljeno, da upravljavci prenosnih omrežij pri razpošiljanju energije iz obratov za proizvodnjo električne energije dajejo prednost obratom, ki uporabljajo obnovljive vire energije?

(c)

Kako se sprejemajo operativni ukrepi, povezani z omrežjem in trgom, da bi čim bolj zmanjšali omejitev prenosa električne energije iz obnovljivih virov energije? Kateri ukrepi so načrtovani in kdaj naj bi se začeli izvajati? (Načrtovanje trga in omrežja, ki omogočata vključitev spremenljivih virov, lahko zajemata ukrepe, kot so trgovanje, ki je bližje realnemu času (prehod z napovedovanja in načrtovanja za dan vnaprej na meddnevno napovedovanje in načrtovanje za proizvajalce), združevanje tržnih območij, zagotavljanje zadostne čezmejne zmogljivosti povezovalnega daljnovoda in trgovanja, boljše sodelovanje sosednjih upravljavcev omrežij, uporaba boljših orodij sodelovanja in nadzora, upravljanje povpraševanja in dejavna udeležba na strani povpraševanja na trgih (prek dvosmernih komunikacijskih sistemov – pametno merjenje), večja distribuirana proizvodnja in domače skladiščenje (npr. električni avtomobili) z dejavnim upravljanjem distribucijskih omrežij (pametna omrežja)).

(d)	Ali je regulativni organ za energijo obveščen o teh ukrepih? Ali je pristojen za to, da spremlja in zahteva izvajanje teh ukrepov?

(e)	Ali so obrati, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, vključeni na trg električne energije? Opišite, kako. Kakšne so njihove obveznosti v zvezi s sodelovanjem na trgu električne energije?

(f)	Kakšna so pravila o zaračunavanju tarif za prenos in distribucijo proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov?

4.2.8.    Vključitev bioplina v omrežje zemeljskega plina (člen 16(7) ter člen 16(9) in (10) Direktive 2009/28/ES)

(a)	Kako je zagotovljeno, da zaračunavanje tarif za prenos in distribucijo ne diskriminira plina iz obnovljivih virov energije?

(b)	Ali je izvedena presoja, ali je treba zaradi lažje vključitve plina iz obnovljivih virov energije razširiti infrastrukturo plinskega omrežja? Kakšen je rezultat? Če ni izvedena, ali bo takšna presoja izvedena?

(c)	Ali so objavljena tehnična pravila o priključitvi na omrežje in tarife za priključitev bioplina? Kje so ta pravila objavljena?

4.2.9.    Razvoj infrastrukture za daljinsko ogrevanje in hlajenje (člen 16(11) Direktive 2009/28/ES)

(a)

Navedite oceno, ali je potrebna nova infrastruktura za daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki uporablja obnovljive vire energije in prispeva k doseganju cilja za leto 2020. Ali je na podlagi te ocene načrtovano spodbujanje takšne infrastrukture v prihodnosti? Kakšen je pričakovan prispevek velikih obratov na biomaso, sončno energijo in geotermalno energijo v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja?

4.2.10.    Biogoriva in druga tekoča biogoriva – trajnostna merila in preverjanje skladnosti (členi 17 do 21 Direktive 2009/28/ES)

V naslednjem delu nacionalnega akcijskega načrta je treba pojasniti prihodnjo strategijo držav članic glede izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva in tekoča biogoriva ter preverjanja izpolnjevanja programa.

(a)	Kako se bodo trajnostna merila za biogoriva in tekoča biogoriva izvajala na nacionalni ravni? (Ali je za izvajanje načrtovana zakonodaja? Kakšna bo institucionalna ureditev?)

(b)

Kako bo zagotovljeno, da biogoriva in tekoča biogoriva, ki se upoštevajo pri nacionalnem cilju za obnovljivo energijo, nacionalnih obveznostih glede obnovljive energije in/ali so upravičena do finančne podpore, izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17(2) do (5) Direktive 2009/28/ES? (Ali bo za spremljanje/preverjanje izpolnjevanja meril pristojna nacionalna ustanova/organ?)

(c)	Če bo izpolnjevanje meril spremljal nacionalni organ/telo, ali tak organ/telo že obstaja? Če obstaja, ga navedite. Če ne, kdaj bo vzpostavljen?

(d)

Zagotovite informacije o obstoju nacionalne zakonodaje o coniranju zemljišč in nacionalni zemljiški knjigi za preverjanje skladnosti s členom 17(3) do (5) Direktive 2009/28/ES. Kako lahko gospodarski subjekti dostopajo do teh informacij? (Zagotovite informacije o obstoju pravil in razlikovanju med različnimi statusi zemljišč, kot je območje biotske raznovrstnosti, zavarovano območje itd. ter o pristojnem nacionalnem organu, ki bo spremljal zemljiško knjigo in spremembe statusa zemljišča.)

(e)	Za zavarovana območja zagotovite informacije o tem, v kateri nacionalni, evropski ali mednarodni sistem varstva so razvrščena.

(f)	Kakšen je postopek za spremembo statusa zemljišča? Kdo na nacionalni ravni spremlja spremembe statusa zemljišča in poroča o njih? Kako pogosto se posodablja zemljiška knjiga (mesečno, letno, na dve leti itd.)?

(g)	Kako se na nacionalni ravni zagotavlja in preverja skladnost z dobrimi kmetijsko-okoljskimi praksami in drugimi zahtevami navzkrižne skladnosti (ki jih določa člen 17(6) Direktive 2009/28/ES)?

(h)	Ali nameravate prispevati k razvoju prostovoljnega(-ih) sistema(-ov) certificiranja za trajnost biogoriv in tekočih biogoriv, kot je opisano v drugem pododstavku člena 18(4) Direktive 2009/28/ES? Če je odgovor pritrdilen, na kakšen način?

4.3.   Programi podpore za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v elektroenergetiki, ki jih uporablja ena ali več držav članic

Programi podpore so lahko regulativni in lahko določajo cilje in/ali obveznosti. Zagotavljajo lahko finančno podporo za naložbe ali med delovanjem obrata. Obstajajo tudi nezavezujoči ukrepi, kot so kampanje za obveščanje, izobraževanje ali ozaveščanje. Ker so nezavezujoči ukrepi opisani zgoraj, je treba pri tej oceni obravnavati zlasti regulativne in finančne ukrepe.

Opišite obstoječe programe z zakonskim napotilom, podrobnostmi programa, trajanjem (z navedbo datuma začetka in konca) in učinkom v preteklosti ter pojasnite, ali so načrtovane reforme ali prihodnji programi in do kdaj. Kakšni so pričakovani rezultati?

Ureditev

Z ureditvijo se lahko določijo cilj(-i) in obveznosti. Če taka obveznost obstaja, jo podrobno opišite:

(a)	Kakšna je pravna podlaga za to obveznost/ta cilj?

(b)	Ali obstajajo kakršni koli tehnološko specifični cilji?

(c)	Kakšne so dejanske obveznosti/cilji za vsako leto (za vrsto tehnologije)?

(d)	Kdo mora izpolniti obveznost?

(e)	Kakšna je posledica neizpolnjevanja?

(f)	Ali obstaja mehanizem za nadzor nad izpolnjevanjem?

(g)	Ali obstaja mehanizem za spremembo obveznosti/ciljev?

Finančna podpora

Finančna podpora je lahko razvrščena na različne načine. Primeri so finančna podpora za naložbe, kapitalska podpora, posojila z nižjo obrestno mero, davčne oprostitve ali olajšave, vračila davkov, razpisni programi, obveznosti glede obnovljive energije z zelenimi certifikati ali brez njih (tržni zeleni certifikati), tarife za dobavo energije, premije za dobavo energije, prostovoljni programi.

Za vsak program, ki ga uporabljate, v odgovorih na naslednja vprašanja navedite podroben opis.

(a)	Kako se imenuje program? Na kratko ga opišite.

(b)	Ali je program prostovoljen ali obvezen?

(c)	Kdo upravlja program? (Organ izvajanja, nadzorni organ)

(d)	Kateri ukrepi, ki zagotavljajo dostopnost proračuna/finančnih sredstev, potrebnih za izpolnjevanje nacionalnega cilja, so sprejeti?

(e)	Kako sta v programu obravnavani dolgoročna varnost in zanesljivost?

(f)	Ali se program redno pregleduje? Kakšne vrste mehanizem poročanja ali prilagajanja obstaja? Kako je bil program do zdaj optimiziran?

(g)	Ali se podpora razlikuje glede na tehnologijo?

(h)	Kakšni so pričakovani vplivi v smislu proizvodnje energije?

(i)	Ali je podpora odvisna od izpolnjevanja meril energetske učinkovitosti?

(j)	Ali je to obstoječ ukrep? Navedite nacionalno zakonodajo, ki ga ureja.

(k)	Ali je to načrtovan program? Kdaj se bo začel izvajati?

(l)	Kakšen je datum začetka in konca (trajanje) za celoten program?

(m)	Ali obstajajo največje ali najmanjše upravičene velikosti sistema?

(n)	Ali je mogoče, da isti projekt podpira več kot en ukrep podpore? Kateri ukrepi se lahko uporabljajo hkrati?

(o)	Ali obstajajo regionalni/lokalni programi? Če je odgovor da, jih natančno opišite in pri tem uporabite enaka merila.

Posebna vprašanja o finančni podpori za naložbe:

(a)	Kaj je s programom odobreno? (subvencije, kapitalske podpore, posojila z nižjo obrestno mero, davčne oprostitve ali olajšave, vračila davkov)

(b)	Kdo lahko koristi ugodnosti tega programa? Ali je specializiran za določeno(-e) tehnologijo(-e)?

(c)	Ali sta sprejem in potrjevanje vlog stalna ali so organizirani redni razpisi? Če so redni, opišite pogostost in pogoje.

Posebna vprašanja o tržnih certifikatih:

(a)	Ali obstaja obvezen delež električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, v skupni oskrbi?

(b)	Čigava obveznost je to?

(c)	Ali obstajajo tehnološko specifične skupine?

(d)	Katere tehnologije zajema program?

(e)	Ali je mednarodna trgovina s certifikati dovoljena? Kakšni so pogoji?

(f)	Ali obstaja najnižja cena?

(g)	Ali obstaja kazen za neizpolnjevanje?

(h)	Kakšna je povprečna cena certifikatov? Ali je javna? Kje je objavljena?

(i)	Kakšen je sistem trgovanja s certifikati?

(j)	Kako dolgo lahko obrat sodeluje v programu?

Posebna vprašanja o fiksnih tarifah za dobavo energije:

(a)	Kakšni so pogoji za pridobitev fiksne tarife?

(b)	Ali obstaja zgornja meja glede skupne količine električne energije, proizvedene letno, ali nameščene zmogljivosti, ki je upravičena do tarife?

(c)	Ali je program tehnološko specifičen? Kakšne so tarifne stopnje za vsakega?

(d)	Ali obstajajo druga merila, na podlagi katerih se razlikujejo tarife?

(e)	Koliko časa je fiksna tarifa zagotovljena?

(f)	Ali program predvideva kakršno koli prilagoditev tarif?

Posebna vprašanja o premijah za dobavo energije:

(a)	Kakšni so pogoji za pridobitev premije?

(b)	Ali obstaja zgornja meja glede skupne količine električne energije, proizvedene letno, ali nameščene zmogljivosti, ki je upravičena do premije?

(c)	Ali premija lahko nadomesti fiksno tarifo?

(d)	Ali je program tehnološko specifičen? Kakšne so premijske stopnje za vsakega?

(e)	Ali obstaja spodnja in/ali zgornja meja za premijo? Navedite jo.

(f)	Koliko časa je premijska cena zagotovljena?

(g)	Ali program predvideva kakršno koli prilagoditev tarif?

Posebna vprašanja o razpisih:

(a)	Kako pogosti in obsežni so javni razpisi?

(b)	Katere tehnologije so opredeljene?

(c)	Ali so vključeni v razvoj omrežja?

4.4.   Programi podpore za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, ki jih uporablja ena ali več držav članic

Upoštevajte strukturo točke 4.3 in uporabite vprašanja za ukrepe podpore, predvidene za uporabo energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja. Obravnavajte naslednje dodatne točke:

(a)	Kako so programi podpore za električno energijo iz obnovljivih virov prilagojeni za spodbujanje uporabe soproizvodnje toplote in električne energije iz obnovljivih virov energije?

(b)	Kateri programi podpore so vzpostavljeni za spodbujanje uporabe daljinskega ogrevanja in hlajenja, pri katerem se uporabljajo obnovljivi viri energije?

(c)	Kateri programi podpore so vzpostavljeni za spodbujanje uporabe ogrevanja in hlajenja v manjšem obsegu iz obnovljivih virov energije?

(d)	Kateri programi podpore so vzpostavljeni za spodbujanje uporabe ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov energije za industrijske namene uporabe?

4.5.   Programi podpore za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v prometu, ki jih uporablja ena ali več držav članic

Upoštevajte strukturo točke 4.3 in uporabite vprašanja za ukrepe podpore, predvidene za uporabo energije iz obnovljivih virov v sektorju prometa. Prosimo, da jih ustrezno razvrstite glede na vrste prevoznih sredstev (npr. cestni promet, necestni kopenski promet). Obravnavajte naslednje dodatne točke:

(a)	Kakšne so dejanske obveznosti/cilji za vsako leto (na gorivo ali vrsto tehnologije)?

(b)	Ali se podpora razlikuje glede na vrste goriva ali tehnologije? Ali obstaja posebna podpora za biogoriva, ki izpolnjujejo merila iz člena 21(2) Direktive?

4.6.   Posebni ukrepi za spodbujanje uporabe energije iz biomase

Biomasa ima kot primarna energija pomembno vlogo v vseh treh sektorjih: ogrevanju in hlajenju, elektroenergetiki in prometu. Nacionalna strategija za biomaso je ključna za načrtovanje vloge in povezanosti uporab med končno porabo energije ter povezanosti z drugimi neenergetskimi sektorji. Zato morajo države članice oceniti svoj domači potencial ter večje vključevanje domačih in uvoženih virov biomase. Analizirati je treba vpliv na druge neenergetske sektorje (prehrambena in krmna industrija, industrija celuloze in papirja, gradbena industrija, pohištvena industrija itd.) in povezanost z njimi.

4.6.1.    Oskrba z biomaso: domača in uvožena biomasa

Pod to točko morajo države članice oceniti oskrbo z biomaso, ki je dostopna na domačem trgu, in potrebo po uvozu.

Razlikovati je treba med biomaso (A) iz gozdarstva – (1) neposredna in (2) posredna oskrba; (B) iz kmetijstva in ribištva – (1) zagotovljena neposredno in (2) iz stranskih proizvodov/predelanih proizvodov; ter (C) iz odpadkov – (1) biološko razgradljivi del komunalnih trdnih odpadkov, (2) biološko razgradljivi del industrijskih trdnih odpadkov in (3) blato iz čistilnih naprav. Za prve navedene podkategorije so potrebni podatki, medtem ko podrobne informacije niso nujne. Kljub temu skupni podatki izražajo naslednjo kategorizacijo in navajajo informacije v enotah preglednice 7. Upoštevati je treba vlogo uvoza (za EU in države, ki niso članice EU) in izvoza (če je mogoče, za EU in države, ki niso članice EU).

Upoštevajte, da so lahko lesni odpadki, briketi in peleti dobavljeni neposredno ali posredno iz gozdarstva. Če se informacije o peletih vključijo v preglednico, je treba navesti, ali se surovina dobavlja neposredno ali posredno.

V primeru bioplina in biogoriv je treba v preglednico 7 vpisati količino surovin in ne količino predelanih surovin. Šteje se, da je pri uvozu in izvozu količino surovin iz biomase za biogoriva težje določiti in so morda potrebne ocene. Če so informacije o uvozu navedene na podlagi uvoza biogoriv, je treba to navesti tudi v preglednici.

Preglednica 7

Oskrba z biomaso za leto 2006

Sektor izvora		Količina domačih virov (21)	Uvoženo		Izvoženo	Neto količina	Proizvodnja primarne energije (ktoe)
			EU	Države, ki niso članice EU	EU/države, ki niso članice EU
(A) Biomasa iz gozdarstva  (22)	Od tega:
	1. neposredna oskrba z lesno biomaso iz gozdov in drugih gozdnih površin za proizvodnjo energije
	Neobvezno – če so informacije na voljo, lahko dodatno navedete količino surovin za to kategorijo (a) sečnja, (b) ostanki sečnje (vrhovi, veje, lubje, štori), (c) ostanki upravljanja krajine (lesna biomasa iz parkov, vrtov, drevoredov, grmovja), (d) drugo (opredelite).
	2. posredna oskrba z lesno biomaso za proizvodnjo energije
	Neobvezno – če so informacije na voljo, lahko dodatno navedete: (a) ostanki iz žagarske, lesnoobdelovalne in pohištvene industrije (lubje, žagovina), (b) stranski proizvodi celulozne in papirne industrije (črni lug, talovo olje), (c) predelana lesna goriva, (d) že uporabljen recikliran les (recikliran les za proizvodnjo energije, odpadni les iz gospodinjstev), (e) drugo (opredelite).
(B) Biomasa iz kmetijstva in ribištva:	Od tega:
	1. kmetijske rastline in ribiški proizvodi, neposredno zagotovljeni za proizvodnjo energije
	Neobvezno – če so informacije na voljo, lahko dodatno navedete: (a) poljščine (žita, oljnice, sladkorna pesa, silirna koruza), (b) nasadi, (c) hitro rastoča drevesa, (c) druge energetske rastline (trave), (d) alge, (e) drugo (opredelite).
	2. Kmetijski stranski proizvodi/predelani ostanki in ribiški stranski proizvodi za proizvodnjo energije
	Neobvezno – če so informacije na voljo, lahko dodatno navedete: (a) slama, (b) hlevski gnoj, (c) živalska maščoba, (d) mesna in kostna moka, (e) stranski proizvodi v obliki pogače (vključno s pogačo iz semen oljnic in olivnega olja za energijo), (f) sadna biomasa (vključno z lupinami in jedrom), (g) ribiški stranski proizvodi, (h) odpadki vinske trte, oljk, sadnih dreves, (i) drugo (opredelite).
(C) Biomasa iz odpadkov:	Od tega:
	(1) Biološko razgradljivi del komunalnih trdnih odpadkov, vključno z biološkimi odpadki (biološko razgradljivi odpadki iz vrtov in parkov, odpadna hrana in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, obratov javne prehrane in prostorov za prodajo ter podobni odpadki iz obratov za predelavo hrane) in odlagališčnim plinom
	(2) Biološko razgradljivi del industrijskih odpadkov (vključno s papirjem, kartonom, paletami)
	(3) Blato iz čistilnih naprav

Pojasnite pretvorbene faktorje/metodologijo izračuna, uporabljene za pretvorbo količine razpoložljivih virov v primarno energijo.

Pojasnite, na kakšni podlagi sta izračunana biološko razgradljiva dela komunalnih trdnih odpadkov in industrijskih odpadkov.

Uporabite preglednico 7a za navedbo ocenjenega prispevka uporabe energije iz biomase za leti 2015 in 2020. (Ob upoštevanju kategorizacije iz preglednice 7.)

Preglednica 7a

Ocenjena domača oskrba z biomaso za leti 2015 in 2020

Sektor izvora		2015		2020
		Pričakovana količina domačih virov	Proizvodnja primarne energije (ktoe)	Pričakovana količina domačih virov	Proizvodnja primarne energije (ktoe)
(A) Biomasa iz gozdarstva:	(1) neposredna oskrba z lesno biomaso iz gozdov in drugih gozdnih površin za proizvodnjo energije
	(2) posredna oskrba z lesno biomaso za proizvodnjo energije
(B) Biomasa iz kmetijstva in ribištva:	(1) poljščine in ribiški proizvodi, neposredno zagotovljeni za proizvodnjo energije
	(2) Kmetijski stranski proizvodi/predelani ostanki in ribiški stranski proizvodi za proizvodnjo energije
(C) Biomasa iz odpadkov	(1) Biološko razgradljivi del komunalnih trdnih odpadkov, vključno z biološkimi odpadki (biološko razgradljivi odpadki iz vrtov in parkov, odpadna hrana in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, obratov javne prehrane in prostorov za prodajo ter podobni odpadki iz obratov za predelavo hrane) in odlagališčnim plinom
	(2) Biološko razgradljivi del industrijskih odpadkov (vključno s papirjem, kartonom, paletami)
	(3) Blato iz čistilnih naprav

Kakšna je ocenjena vloga uvožene biomase do leta 2020? Navedite pričakovane količine (ktoe) in morebitne države uvoznice.

Poleg navedenih informacij opišite trenutno stanje kmetijskih zemljišč, ki se uporabljajo za proizvodnjo energije:

Preglednica 8

Trenutna raba kmetijskih zemljišč za gojenje rastlin, namenjenih proizvodnji energije, v letu 2006

(ha)
Raba kmetijskih zemljišč za proizvodnjo energetskih rastlin	Površina (ha)
1. Zemljišča, namenjena hitro rastočim drevesom (vrbe, topoli)
2. Zemljišča, namenjena drugim energetskim rastlinam, kot so trave (pisani čužki, proso, miskant), sirek

4.6.2.    Ukrepi za povečanje razpoložljive biomase ob upoštevanju drugih uporabnikov biomase (kmetijski in gozdarski sektor)

Mobilizacija novih virov biomase

(a)	Navedite, koliko zemljišč je degradiranih.

(b)	Navedite, koliko je neizkoriščenih njiv.

(c)	Ali so načrtovani kakršni koli ukrepi za spodbujanje uporabe neizkoriščenih njiv, degradiranih zemljišč itd. za energetske namene?

(d)	Ali je načrtovana uporaba že dostopnih primarnih materialov (kot je živalski gnoj) za proizvodnjo energije?

(e)	Ali obstaja posebna politika za spodbujanje proizvodnje in uporabe bioplina? Kakšna vrsta uporabe se spodbuja (lokalno, daljinsko ogrevanje, bioplinsko omrežje, vključitev v omrežje zemeljskega plina)?

(f)

Kakšni ukrepi so načrtovani za izboljšanje metod gospodarjenja z gozdovi, da bi se povečala ekstrakcija biomase iz gozdov na trajnosten način? (23) Kako se lahko izboljša gospodarjenje z gozdovi, da bi se povečala rast v prihodnosti? Kakšni ukrepi so načrtovani za povečanje ekstrakcije obstoječe biomase, ki se lahko v praksi že izvedejo?

Vpliv na druge sektorje

(a)	Kako se bo spremljal vpliv uporabe energije iz biomase na druge sektorje, ki temeljijo na kmetijstvu in gozdarstvu? Kakšni so ti vplivi? (Če je mogoče, navedite informacije tudi o količinskih vplivih.) Ali je v prihodnosti načrtovano spremljanje teh vplivov?

(b)	Kakšen razvoj se pričakuje v drugih sektorjih, ki temeljijo na kmetijstvu in gozdarstvu in bi lahko vplivali na uporabo energije? (Npr. ali se lahko zaradi boljše učinkovitosti/produktivnosti poveča ali zmanjša količina stranskih proizvodov, ki so na voljo za uporabo energije?)

4.7.   Načrtovana uporaba statističnih prenosov med državami članicami in načrtovano sodelovanje v skupnih projektih z drugimi državami članicami in tretjimi državami

V tem podpoglavju je treba opisati pričakovano uporabo mehanizmov sodelovanja med državami članicami ter državami članicami in tretjimi državami. Te informacije morajo temeljiti na informacijah iz napovedi, navedene v členu 4(3) Direktive 2009/28/ES.

4.7.1.    Postopkovni vidiki

(a)	Opišite nacionalne postopke (po korakih), ki so ali bodo vzpostavljeni za ureditev statističnega prenosa ali skupnega projekta (vključno s pristojnimi organi in kontaktnimi točkami).

(b)	Opišite, kako lahko zasebni subjekti predlagajo skupne projekte in v njih sodelujejo skupaj z državami članicami ali tretjimi državami.

(c)	Navedite merila za določanje, kdaj se uporabljajo statistični prenosi ali skupni projekti.

(d)	Kakšen bo mehanizem za vključitev drugih zainteresiranih držav članic v skupni projekt?

(e)	Ali ste pripravljeni sodelovati v skupnih projektih v drugih državah članicah? Koliko nameščene zmogljivosti/električne energije ali toplote, proizvedene letno, nameravate podpreti? Kako nameravate zagotoviti programe podpore za take projekte?

4.7.2.    Ocenjeni presežek pri proizvodnji obnovljive energije v primerjavi z okvirno usmeritvijo, ki bi se lahko prenesel na druge države članice

Za navedbo potrebnih informacij uporabite preglednico 9.

4.7.3.    Ocenjena možnost za skupne projekte

(a)	Za katere sektorje lahko ponudite razvoj uporabe obnovljive energije na vašem ozemlju za namene skupnih projektov?

(b)	Ali je tehnologija, ki bo razvita, določena? Koliko nameščene zmogljivosti/električne energije ali toplote proizvedete letno?

(c)	Na kakšen način bodo opredeljene lokacije za skupne projekte? (Ali lahko lokacije priporočijo na primer lokalni in regionalni organi ali predlagatelji? Ali lahko sodeluje vsak projekt ne glede na njegovo lokacijo?)

(d)	Ali poznate možnosti za skupne projekte v drugih državah članicah ali tretjih državah? (Za kateri sektor? Kakšna zmogljivost? Kakšna je načrtovana podpora? Za katere tehnologije?)

(e)	Ali dajete prednost podpori določenim tehnologijam? Če da, katerim?

4.7.4.    Ocenjeno povpraševanje po obnovljivi energiji, ki se mu zadosti iz drugih virov razen domače proizvodnje

Za navedbo potrebnih informacij uporabite preglednico 9.

Preglednica 9

Ocenjeni presežek in/ali primanjkljaj pri proizvodnji obnovljive energije v primerjavi z okvirno usmeritvijo, ki bi jo lahko prenesli v druge države članice ali iz njih v [državo članico]

(ktoe)
	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Ocenjeni presežek v napovedi
Ocenjeni presežek v nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljivo energijo
Ocenjeni primanjkljaj v napovedi
Ocenjeni primanjkljaj v nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljivo energijo

5.   OCENJEVANJE

5.1.   Pričakovani skupni prispevek vseh tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, s katerimi se bodo dosegli zavezujoči cilji za leto 2020 in okvirna začasna usmeritev glede deležev energije iz obnovljivih virov energije pri električni energiji, ogrevanju in hlajenju ter prometu

Prispevek vsake tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov k usmeritvi in ciljem za leto 2020 v sektorjih električne energije, ogrevanja, hlajenja in prometa je treba oceniti z navedbo mogočega prihodnjega scenarija, pri čemer določitev kakršnega koli tehnološkega cilja ali obveznosti ni nujna.

Za sektor električne energije je treba za posamezno tehnologijo določiti pričakovano (kumulativno) nameščeno zmogljivost (v MW) in letno proizvodnjo (GWh). V primeru hidroenergije je treba razlikovati med obrati z manj kot 1 MW, med 1 in 10 MW ter nad 10 MW nameščene zmogljivosti. Za sončno energijo je treba podrobne podatke navesti ločeno za prispevke iz fotovoltaične sončne in koncentrirane sončne energije. Podatke o vetrni energiji je treba navesti ločeno za kopno in morje. Pri biomasi je treba razlikovati med biomaso v trdnem, plinastem in tekočem stanju za električno energijo.

Pri ocenjevanju sektorja ogrevanja in hlajenja je treba navesti ocene nameščene zmogljivosti in proizvodnje za tehnologije izkoriščanja geotermalne in sončne energije, toplotnih črpalk in biomase, pri čemer je treba zadnjo kategorijo razčleniti na biomaso v trdnem, plinastem in tekočem stanju. Oceniti je treba prispevek obratov za daljinsko ogrevanje, ki uporabljajo obnovljive vire energije.

Prispevek različnih tehnologij k cilju glede obnovljive energije v sektorju prometa je treba navesti za običajna biogoriva (bioetanol in biodizel), biogoriva iz odpadkov in ostankov, biogoriva iz neživilske celuloze ali lesne celuloze, bioplin, električno energijo iz obnovljivih virov energije ter vodik iz obnovljivih virov energije.

Če so na voljo ocene o razvoju uporabe določenih tehnologij po regijah, jih navedite za preglednico.

Preglednica 10.a

Ocena pričakovanega skupnega prispevka (nameščena zmogljivost, bruto proizvodnja energije) vseh tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov v [državi članici], s katerimi se bodo dosegli zavezujoči cilji za leto 2020 in okvirna začasna usmeritev glede deležev energije iz obnovljivih virov energije pri električni energiji za obdobje 2010–2014

2005

2010

2011

2012

2013

2014

MW

GWh

MW

GWh

MW

GWh

MW

GWh

MW

GWh

MW

GWh

Hidroenergija:

< 1 MW

1 MW–10 MW

> 10 MW

Od tega črpanje

Geotermalna energija

Sončna energija:

Fotovoltaična

Koncentrirana sončna energija

Energija plimovanja, valov, morja

Vetrna energija:

Na kopnem

Na morju

Biomasa:

Trdna

Bioplin

Tekoča biogoriva  (24)

SKUPAJ

Od tega soproizvodnja toplote in električne energije

Tabela 10.b

Ocena pričakovanega skupnega prispevka (nameščena zmogljivost, bruto proizvodnja energije) vseh tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov v [državi članici], s katerimi se bodo dosegli zavezujoči cilji za leto 2020 in okvirna začasna usmeritev glede deležev energije iz obnovljivih virov energije pri električni energiji za obdobje 2015–2020

2015

2016

2017

2018

2019

2020

MW

GWh

MW

GWh

MW

GWh

MW

GWh

MW

GWh

MW

GWh

Hidroenergija:

< 1 MW

1 MW–10 MW

> 10 MW

Od tega črpanje

Geotermalna energija

Sončna energija:

Fotovoltaična

Koncentrirana sončna energija

Energija plimovanja, valov, morja

Vetrna energija:

Na kopnem

Na morju

Biomasa:

Trdna

Bioplin

Tekoča biogoriva  (25)

SKUPAJ

Od tega soproizvodnja toplote in električne energije

Preglednica 11

Ocena pričakovanega skupnega prispevka (končna poraba energije  (26) ) vseh tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov v [državi članici], s katerimi se bodo dosegli zavezujoči cilji za leto 2020 in okvirna začasna usmeritev glede deležev energije iz obnovljivih virov energije pri ogrevanju in hlajenju za obdobje 2010–2020

(ktoe)
	2005	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Geotermalna energija (brez geotermalne toplote z nizko temperaturo v toplotnih črpalkah)
Sončna energija
Biomasa:
Trdna
Bioplin
Tekoča biogoriva  (27)
Obnovljiva energija iz toplotnih črpalk: od tega aerotermalna od tega geotermalna od tega hidrotermalna
SKUPAJ
Od tega DO  (28)
Od tega v gospodinjstvih  (29)

Preglednica 12

Ocena pričakovanega skupnega prispevka vseh tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov v [državi članici], s katerimi se bodo dosegli zavezujoči cilji za leto 2020 in okvirna začasna usmeritev glede deležev energije iz obnovljivih virov energije v sektorju prometa za obdobje 2010–2020  (30)

(ktoe)
	2005	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Bioetanol/bio-ETBE
Od tega biogoriva  (31) člen 21(2)
Od tega uvoženo  (32)
Biodizel
Od tega biogoriva  (31) , člen 21(2)
Od tega uvoženo  (33)
Vodik iz obnovljivih virov
Obnovljiva električna energija
Od tega cestni promet
Od tega necestni promet
Drugo (kot so bioplin, rastlinska olja itd.) – natančno navedite
Od tega biogoriva  (31) , člen 21(2)
SKUPAJ

5.2.   Pričakovani skupni prispevek ukrepov za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo pri doseganju zavezujočih ciljev za leto 2020 in okvirne začasne usmeritve glede deležev energije iz obnovljivih virov pri električni energiji, ogrevanju in hlajenju ter prometu

Odgovor na to zahtevo mora biti vključen v preglednico 1 v poglavju 2.

5.3.   Presoja vplivov (neobvezno)

Preglednica 13

Ocenjeni stroški in koristi ukrepov podpore v okviru politike obnovljive energije:

Ukrep	Pričakovana uporaba obnovljive energije (ktoe)	Pričakovani stroški (v EUR) – navedite časovno obdobje	Pričakovano zmanjšanje toplogrednih plinov (t/leto)	Pričakovano ustvarjanje delovnih mest

5.4.   Priprava nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo in nadaljnje spremljanje njegovega izvajanja

(a)	Kako so regionalni in/ali lokalni organi in/ali mesta sodelovali pri pripravi tega akcijskega načrta? Ali so bile vključene druge zainteresirane strani?

(b)	Ali je načrtovano oblikovanje regionalnih/lokalnih strategij za obnovljivo energijo? Če da, pojasnite. Kakšne vrste mehanizem bo v primeru prenosa ustreznih pristojnosti na regionalno/lokalno raven zagotavljal izpolnjevanje nacionalnega cilja?

(c)	Pojasnite javno posvetovanje, izvedeno za pripravo tega akcijskega načrta.

(d)	Navedite vaše nacionalne kontaktne točke/nacionalni organ ali telo, odgovoren za nadaljnje spremljanje nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo.

(e)	Ali imate sistem spremljanja, vključno s kazalci za posamezne ukrepe in instrumenti, za nadaljnje spremljanje izvajanja akcijskega načrta za obnovljivo energijo? Če da, ga natančneje opišite.

---

(1)  UL L 304, 14.11.2008, str. 1.

(2)  Te ocene o energetski učinkovitosti in varčevanju z energijo so v skladu z drugimi takšnimi ocenami, o katerih države članice obvestijo Komisijo, in sicer v akcijskih načrtih v skladu z Direktivo o energetskih storitvah in Direktivo o energetski učinkovitosti stavb. Če se v navedenih akcijskih načrtih uporabljajo drugačne enote, je treba navesti pretvorbene faktorje, ki se uporabljajo.

(3)  To je končna poraba energije vseh energetskih proizvodov, razen električne energije, za namene, ki ne vključujejo prometa, plus toplota za lastno porabo v elektrarnah in toplarnah ter toplotne izgube v omrežjih (točki „2. Lastna poraba obrata“ in „11. Izgube pri prenosu in distribuciji“ Uredbe (ES) št. 1099/2008 (str. 23-24)).

(4)  Bruto poraba električne energije je bruto nacionalna proizvodnja električne energije, vključno s samoproizvodnjo, plus uvoz minus izvoz.

(5)  Poraba v prometu, kot je opredeljena v členu 3(4)(a) Direktive 2009/28/ES. Za to vrednost je treba električno energijo iz obnovljivih virov v cestnem prometu pomnožiti s faktorjem 2,5, kot je navedeno v členu 3(4)(c) Direktive 2009/28/ES.

(6)  Kakor je opredeljena v členu (2)(f) Direktive 2009/28/ES. To vključuje končno porabo energije plus izgube v omrežju ter lastno porabo toplote in električne energije v elektrarnah in toplarnah (opomba: to ne vključuje porabe električne energije za črpalne hidroelektrarne ali pretvorbo v električnih grelcih ali toplotnih črpalkah v toplarnah za daljinsko ogrevanje).

(7)  V skladu s členom 5(6) je treba porabo za letalstvo upoštevati le do 6,18 % (povprečje Skupnosti), za Ciper in Malto pa do 4,12 % končne bruto porabe energije.

(8)  Na primer scenarij iz Dodatka 4, str. 287, v „Appendixes to Model-based Analysis of the 2008 EU Policy Package on Climate Change and Renewables“: http://ec.europa.eu/environment/climat/pdf/climat_action/analysis_appendix.pdf. V tem scenariju so povprečni deleži bruto proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov za EU-27 19,4 %, 24,6 % in 32,4 % za leta 2010, 2015 oziroma 2020.

(9)  Delež obnovljive energije za ogrevanje in hlajenje: končna bruto poraba energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje (kot je opredeljena v členu 5(1)(b) in členu 5(4) Direktive 2009/28/ES, deljena s končno bruto porabo energije za ogrevanje in hlajenje). Vrstica (A) iz preglednice 4a deljena z vrstico (1) preglednice 1.

(10)  Delež obnovljive energije v elektroenergetiki: končna bruto poraba električne energije iz obnovljivih virov za električno energijo (kot je opredeljena v členu 5(1)(a) in členu 5(3) Direktive 2009/28/ES, deljena s skupno končno bruto porabo električne energije). Vrstica (B) iz preglednice 4a deljena z vrstico (2) preglednice 1.

(11)  Delež obnovljive energije v prometu: končna porabljena energija iz obnovljivih virov v prometu (prim. člen 5(1)(c) in člen 5(5) Direktive 2009/28/ES), deljena s porabo v prometu za 1) bencin, 2) dizelsko gorivo, 3) biogoriva, porabljena v cestnem in železniškem prometu, in 4) električno energijo v kopenskem prometu (kot je navedeno v vrstici 3 preglednice 1). Vrstica (J) iz preglednice 4b, deljena z vrstico (3) preglednice 1.

(12)  Delež obnovljive energije v končni bruto porabi energije: vrstica (G) iz preglednice 4a, deljena z vrstico (4) preglednice 1.

(13)  V odstotnih točkah splošnega deleža OVE.

(14)  Kakor je opredeljena v Prilogi I.B k Direktivi 2009/28/ES.

(15)  V skladu s členom 5(1) Direktive 2009/28/ES se plin, električna energija in vodik iz obnovljivih virov energije upoštevajo le enkrat. Dvojno štetje ni dovoljeno.

(16)  Vključuje vse OVE, ki se uporabljajo v prometu, vključno z električno energijo, vodikom in plinom iz obnovljivih virov energije, razen biogoriv, ki ne izpolnjujejo trajnostnih meril (prim. zadnji pododstavek člena 5(1)). Tu navedite dejanske vrednosti, ne da bi uporabili faktorje množenja.

(17)  Tu navedite dejanske vrednosti, ne da bi uporabili faktorje množenja.

(18)  Navedite, ali je ukrep (zlasti) regulativen, finančen ali nezavezujoč (tj. kampanja za obveščanje).

(19)  Ali je pričakovani rezultat sprememba ravnanja, nameščena zmogljivost (MW, t/leto), proizvedena energija (ktoe)?

(20)  Kdo so ciljne osebe (vlagatelji, končni uporabniki, javna uprava, načrtovalci, arhitekti, inštalaterji itd.) ali katera je ciljna dejavnost/sektor (proizvodnja biogoriv, uporaba živalskega gnoja za proizvodnjo energije itd.)?

(21)  Količina virov v m3 (če je mogoče, v nasprotnem primeru v drugih ustreznih enotah) za kategorijo A in njene podkategorije ter v tonah za kategoriji B in C in njune podkategorije.

(22)  Biomasa iz gozdarstva mora vključevati tudi biomaso iz industrij, ki temeljijo na gozdarstvu. V kategorijo biomase iz gozdarstva je treba v ustrezne podkategorije izvora vključiti predelana trdna goriva, kot so odpadki, peleti in briketi.

(23)  Priporočila so navedena v poročilu o mobilizaciji in učinkoviti uporabi lesa in lesnih ostankov za proizvodnjo energije, ki ga je julija 2008 objavila začasna delovna skupina II Stalnega odbora za gozdarstvo. Poročilo je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/agriculture/fore/publi/sfc_wgii_final_report_072008_en.pdf.

(24)  Upoštevajo se le tista, ki izpolnjujejo trajnostna merila (prim. zadnji pododstavek člena 5(1) Direktive 2009/28/ES).

(25)  Upoštevajo se le tista, ki izpolnjujejo trajnostna merila (prim. zadnji pododstavek člena 5(1) Direktive 2009/28/ES).

(26)  Neposredna uporaba in daljinsko ogrevanje iz člena 5(4) Direktive 2009/28/ES.

(27)  Upoštevajo se le tista, ki izpolnjujejo trajnostna merila (prim. zadnji pododstavek člena 5(1) Direktive 2009/28/ES).

(28)  Daljinsko ogrevanje in/ali hlajenje iz skupne porabe ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov (OVE-DO).

(29)  Iz skupne porabe ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov.

(30)  Pri biogorivih se upoštevajo le tista, ki izpolnjujejo trajnostna merila, (prim. zadnji pododstavek člena 5(1)).

(31)  Biogoriva, ki so vključena v člen 21(2) Direktive 2009/28/ES.

(32)  Od celotne količine bioetanola/bio-ETBE.

(33)  Od celotne količine biodizla.