21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/20

(1)

Direktiva Komisije 88/301/EGS z dne 16. maja 1988 o o konkurenci na trgih za telekomunikacijsko terminalsko opremo (1) je bila bistveno spremenjena (2). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

V vseh državah članicah so bile telekomunikacije bodisi v celoti bodisi delno državni monopol, ki so se navadno dodelile v obliki posebnih ali izključnih pravic enemu ali več organom, odgovornim za zagotavljanje in obratovanje omrežne infrastrukture in spremljajočih storitev. Te pravice pa pogosto niso zajemale samo zagotavljanja storitev za uporabo omrežja, temveč tudi dobavo uporabniške terminalske opreme za priključitev na omrežje. V zadnjih desetletjih je zaznati močan tehnični razvoj omrežij, hitrost razvoja pa je zlasti očitna na področju terminalske opreme.

(3)

Zaradi tehničnega in gospodarskega razvoja so države članice preučile svoj sistem odobritve posebnih ali izključnih pravic v telekomunikacijskem sektorju. Širjenje novih tipov terminalske opreme in možnost souporabe terminalov pomeni, da je treba uporabnikom dovoliti svobodno izbiro med različnimi tipi razpoložljive opreme, če bi hoteli v celoti izkoristiti tehnološki napredek, dosežen v tem sektorju.

(4)

Obstoj izključnih pravic povzroča omejevanje prostega pretoka telekomunikacijske terminalske opreme bodisi pri uvozu in trženju te opreme (vključno s satelitsko opremo), ker se nekateri proizvodi ne tržijo, bodisi pri priključitvi, spuščanju v obratovanje ali vzdrževanju, ker ob upoštevanju značilnosti trga, zlasti pa raznolikosti in tehnične narave proizvodov, monopol nima spodbude, niti da bi te storitve zagotavljal za proizvode, ki jih ni tržil ali uvažal, niti da bi svoje cene prilagodil stroškom, saj ne grozi konkurenca novih udeležencev na trgu. Ob upoštevanju dejstva, da je za večino trgov opreme značilna velika izbira telekomunikacijske terminalske opreme, ima vsaka posebna pravica, ki neposredno ali posredno omejuje število podjetij, pooblaščenih za uvoz, trženje, priključitev, spuščanje v obratovanje in vzdrževanje take opreme, verjetno enak učinek kakor odobritev izključnih pravic. Take izključne ali posebne pravice pomenijo ukrepe z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, nezdružljive s členom 28 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Torej je treba odpraviti vse veljavne izključne pravice pri uvažanju, trženju, priključitvi, spuščanju v obratovanje in vzdrževanju telekomunikacijske terminalske opreme in tudi pravice s primerljivim učinkom – to pomeni vse posebne pravice, razen tistih, ki se enemu ali več podjetjem dodelijo v obliki prednosti z zakoni ali drugimi predpisi in omejujejo samo možnost drugih podjetij, da bi se vključila v eno od prej navedenih dejavnosti v istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji.

(5)

Posebne ali izključne pravice v zvezi s terminalsko opremo se v praksi izvajajo tako, da se zapostavlja oprema iz drugih držav članic, predvsem s preprečevanjem uporabnikom, da svobodno izbirajo opremo, ki najbolje ustreza njihovim potrebam po ceni in kakovosti, ne glede na njeno poreklo. Izvajanje teh pravic zato v nobeni državi ni združljivo s členom 31 Pogodbe.

(6)

Zagotavljanje montaže in vzdrževanja je ključni dejavnik pri nakupu ali najemu terminalske opreme. Ohranitev izključnih pravic na tem področju bi bila enaka pridržanju izključnih pravic trženja. Zato je tudi takšne pravice treba odpraviti, da bi odprava izključnih uvoznih pravic in pravic trženja imela praktični učinek.

(7)

Vzdrževanje terminalov je storitev po členu 50 Pogodbe. Zadevno storitev, ki je s komercialnega vidika nikakor ni mogoče ločiti od trženja terminalov, je treba izvajati svobodno skladno s členom 49 Pogodbe, še zlasti, če jo izvajajo kvalificirani operaterji.

(8)

Stanje na trgu še naprej povzroča kršitve pravil o konkurenci, ki jih določa Pogodba, in negativno vpliva na razvoj trgovine toliko, kolikor je to v nasprotju z interesi Skupnosti. Večja konkurenca na trgu terminalske opreme zahteva uvedbo preglednih tehničnih specifikacij, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (3) in omogočajo prost pretok terminalske opreme. Vendar pa takšna preglednost nujno zahteva objavo tehničnih specifikacij.

(9)

Posebne ali izključne pravice glede uvoza in trženja terminalske opreme ustvarjajo stanje, ki je v nasprotju s ciljem člena 3(g) Pogodbe, ker ta predvideva vzpostavitev sistema, ki zagotavlja, da konkurenca na notranjem trgu ni izkrivljena, in še toliko bolj, da se ne sme izključiti. Po členu 10 Pogodbe se morajo države članice vzdržati vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Pogodbe, vključno s cilji člena 3(g). Izključne pravice terminalske opreme je treba zato obravnavati kot nezdružljive s členom 82 Pogodbe v povezavi s členom 3, države članice pa po členu 86(1) Pogodbe takšnih pravic ne smejo sprejeti ali ohraniti.

(10)

Da bi uporabnikom omogočili dostop do terminalske opreme po lastni izbiri, je treba poznati karakteristike javnih mrežnih vmesnikov, na katere mora biti terminalska oprema priključena, in te karakteristike narediti pregledne. Zato morajo države članice zagotoviti, da so te karakteristike objavljene in da imajo uporabniki dostop do javnih mrežnih vmesnikov.

(11)

Proizvajalci terminalske opreme morajo vedeti, katere tehnične specifikacije morajo izpolnjevati, da bi lahko tržili svoje izdelke. Zato naj države članice formalizirajo in objavijo specifikacije o odobritvi tipa, ki jih morajo priglasiti Komisiji v obliki osnutka v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (4). Specifikacije se lahko razširijo na proizvode, uvožene iz drugih držav članic, samo, če so potrebne za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3 Direktive 1999/5/ES, ki se lahko upravičeno zahtevajo po pravu Skupnosti. V vsakem primeru morajo države članice ravnati v skladu s členoma 28 in 30 Pogodbe, po katerih mora država članica uvoznica dovoliti, da se terminalska oprema, ki se zakonito proizvaja in trži v drugi državi članici, uvozi na njeno ozemlje.

(12)

Za zagotovitev pregledne, objektivne in nediskriminacijske uporabe specifikacij, nadzorovanja njihove uporabe, zaradi očitnega nasprotja interesov ni mogoče prenesti na konkurenta na trgu terminalske opreme. Države članice naj zato zagotovijo, da se odgovornost za nadzor dodeli organu, ki je neodvisen od operaterja omrežja in od vsakega drugega konkurenta na zadevnem trgu.

(13)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv določenih v Prilogi II, Del B –

1.

„terminalska oprema“

2.

„oprema satelitskih zemeljskih postaj“ pomeni opremo, ki se lahko uporablja samo za oddajanje ali za oddajanje in sprejemanje („oddajno/sprejemna“) ali samo za sprejemanje („sprejemna“) radiokomunikacijskih signalov s sateliti ali drugimi vesoljskimi sistemi;

3.

„podjetje“ pomeni javno ali zasebno telo, ki mu država članica odobri posebne ali izključne pravice za uvažanje, trženje, priključevanje, vključevanje telekomunikacijske terminalske opreme v obratovanje ali vzdrževanje takšne opreme;

4.

„posebne pravice“ pomenijo pravice, ki jih država članica odobri omejenemu številu podjetij s katerim koli zakonom ali drugim predpisom, s katerim v danem geografskem območju

(a)

drugače kakor po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije omejujejo število takih podjetij na dve ali več podjetij; ali

(b)

drugače kakor po merilih iz točke (a), določijo več konkurenčnih podjetij.

(a)

pri opremi satelitskih zemeljskih postaj zavrnejo priključitev take opreme na javno telekomunikacijsko omrežje ali njeno spuščanje v obratovanje, kadar oprema ne izpolnjuje ustreznih enotnih tehničnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo 1999/5/ES, ali če teh predpisov ni, bistvenih zahtev, določenih v členu 3 te direktive. Kadar enotni tehnični predpisi ali usklajeni regulativni pogoji ne obstajajo, morajo biti nacionalni predpisi v sorazmerju z bistvenimi zahtevami in se Komisiji sporočijo v skladu z Direktivo 98/34/ES, kjer se v direktivi tako zahteva;

(b)

pri drugi terminalski opremi zavrnejo priključitev take opreme na javno telekomunikacijsko omrežje, kadar oprema ne izpolnjuje ustreznih enotnih tehničnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo 1999/5/ES, ali če teh predpisov ni, bistvenih zahtev, določenih v členu 3 te direktive;

(c)

od gospodarskih subjektov zahtevajo, da so tehnično usposobljeni za priključevanje, vključevanje terminalske opreme v obratovanje in njeno vzdrževanje na podlagi objektivnih, nediskriminacijskih in objavljenih meril.