16.6.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/12

---

DIREKTIVA SVETA 2007/33/ES

z dne 11. junija 2007

o obvladovanju krompirjevih ogorčic in razveljavitvi Direktive 69/465/EGS

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Po sprejetju Direktive Sveta 69/465/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju rumene krompirjeve ogorčice (1) je prišlo do pomembnih sprememb na področju nomenklature, biologije ter epidemiologije vrst in populacij krompirjeve ogorčice, spremenil pa se je tudi vzorec njihove razširjenosti.

(2)	Krompirjevi ogorčici (Globodera pallida (Stone) Behrens (evropske populacije) in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens (evropske populacije)) sta priznana krompirju škodljiva organizma.

(3)	Določbe Direktive 69/465/EGS so bile ponovno pregledane in ugotovljeno je bilo, da so nezadostne. Zato bi bilo treba sprejeti celovitejše določbe.

(4)	V določbah bi bilo treba upoštevati, da je treba s pomočjo uradnih preiskav zagotoviti, da na poljih, kjer se skladiščijo ali sadijo semenski krompir, namenjen pridelavi semenskega krompirja, in nekatere rastline, namenjene pridelavi rastlin za sajenje, ni krompirjevih ogorčic.

(5)	Na poljih za pridelavo krompirja, na katerih se ne goji semenskega krompirja, bi bilo treba izvajati uradne preglede, da bi določili razporeditev krompirjevih ogorčic.

(6)	Za izvajanje takih uradnih preiskav in pregledov bi bilo treba določiti postopke vzorčenja in testiranja.

(7)	Upoštevati bi bilo treba načine širjenja patogena.

(8)	Določbe bi morale upoštevati, da se krompirjeve ogorčice tradicionalno obvladujejo s kolobarjenjem, saj se – kot je znano – populacija ogorčic po nekajletni prekinitvi gojenja krompirja znatno zmanjša. V zadnjem času je kolobarjenje nadomestila uporaba odpornih sort krompirja.

(9)

Poleg tega bi bilo treba državam članicam omogočiti, da po potrebi sprejmejo dodatne ali strožje ukrepe, pod pogojem, da s tem ni oviran pretok krompirja v Skupnosti, razen v primerih, določenih v Direktivi Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (2). O takšnih ukrepih bi bilo treba uradno obvestiti Komisijo in druge države članice.

(10)	Direktivo 69/465/EGS bi bilo treba zato razveljaviti.

(11)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in sicer določiti razširjenosti krompirjevih ogorčic, preprečiti njuno širjenje in zagotoviti njuno obvladovanje, in ker te cilje zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(12)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3) –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Ta direktiva določa ukrepe, ki jih morajo sprejeti države članice proti vrstama Globodera pallida (Stone) Behrens (evropske populacije) in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens (evropske populacije) (v nadaljnjem besedilu „krompirjeve ogorčice“), da bi se določilo njuno razširjenost, da bi se preprečilo njuno širjenje in da bi se ju obvladovalo.

Člen 2

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„uraden“ ali „uradno“ pomeni vzpostavljen, odobren ali izveden s strani pristojnih uradnih organov v državi članici, kot so opredeljeni v členu 2(1)(g) Direktive 2000/29/ES;

(b)	„odporna sorta krompirja“ pomeni sorto, ki pri gojenju znatno zavira razvoj določene populacije krompirjevih ogorčic;

(c)	„preiskava“ pomeni sistematičen postopek za določanje prisotnosti krompirjevih ogorčic na polju;

(d)	„pregled“ pomeni sistematičen postopek, ki se izvaja v določenem obdobju za določitev razširjenosti krompirjevih ogorčic na ozemlju države članice.

Člen 3

1.   Pristojni uradni organi v državi članici opredelijo, kaj v tej direktivi pomeni polje, z namenom zagotoviti, da so fitosanitarni pogoji glede nevarnosti krompirjeve ogorčice na posameznem polju homogeni. Pri tem se opirajo na zanesljiva znanstvena in statistična načela, biologijo krompirjeve ogorčice, obdelavo polja in posebne sisteme pridelave gostiteljskih rastlin krompirjevih ogorčic v tej državi članici. O natančnih merilih za opredelitev polja se uradno obvesti Komisijo in druge države članice.

2.   Druge določbe v zvezi z merili za opredelitev polja se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

POGLAVJE II

ODKRIVANJE

Člen 4

1.   Države članice predpišejo, da se uradna preiskava o prisotnosti krompirjevih ogorčic opravi na polju, na katerem se bodo sadile ali skladiščile rastline iz Priloge I za pridelavo rastlin, namenjenih sajenju, ali semenski krompir za pridelavo semenskega krompirja.

2.   Uradna preiskava iz odstavka 1 se opravi v obdobju med spravilom zadnjega pridelka s polja in sajenjem rastlin ali semenskega krompirja iz odstavka 1. Lahko se opravi prej, vendar mora biti v tem primeru na voljo dokazna dokumentacija o rezultatih te preiskave, iz katere je razvidno, da ni sledu o krompirjevih ogorčicah in da krompir in druge gostiteljske rastline iz točke 1 Priloge I v času preiskave niso bili prisotni in se po preiskavi niso gojili.

3.   Rezultati uradne preiskave, razen preiskav iz odstavka 1, ki so bile opravljene pred 1. julijem 2010, se lahko štejejo kot dokaz iz odstavka 2.

4.   Če pristojni uradni organi države članice ugotovijo, da ni nevarnosti za širjenje krompirjevih ogorčic, uradna preiskava iz odstavka 1 ni potrebna za:

(a)	sajenje rastlin iz Priloge I za pridelavo rastlin, namenjenih sajenju, ki se bodo uporabile na istem kraju pridelave, ki se nahaja na uradno opredeljenem območju;

(b)	sajenje semenskega krompirja, namenjenega pridelavi semenskega krompirja, ki se bo uporabil na istem kraju pridelave, ki se nahaja na uradno opredeljenem območju;

(c)	sajenje rastlin iz točke 2 Priloge I, namenjenih pridelavi rastlin za sajenje, če za pridelane rastline veljajo uradno odobreni ukrepi iz oddelka III(A) Priloge III.

5.   Države članice zagotovijo, da so rezultati preiskav iz odstavkov 1 in 3 uradno evidentirani in dostopni Komisiji.

Člen 5

1.   V primeru polj, namenjenih sajenju ali skladiščenju semenskega krompirja ali rastlin iz točke 1 Priloge I, namenjenih pridelavi rastlin za sajenje, vključuje uradna preiskava iz člena 4(1) vzorčenje in testiranje glede prisotnosti krompirjevih ogorčic v skladu s Prilogo II.

2.   V primeru polj, namenjenih sajenju ali skladiščenju rastlin iz točke 2 Priloge I, namenjenih pridelavi rastlin za sajenje, vključuje uradna preiskava iz člena 4(1) vzorčenje in testiranje glede prisotnosti krompirjevih ogorčic v skladu s Prilogo II ali preverjanje, kot je določeno v oddelku I Priloge III.

Člen 6

1.   Države članice predvidijo, da se uradni pregledi izvajajo na poljih za pridelavo krompirja, ki niso namenjena pridelavi semenskega krompirja, da bi tako določili razširjenost krompirjevih ogorčic.

2.   Uradni pregledi vključujejo postopke vzorčenja in testiranja glede prisotnosti krompirjevih ogorčic v skladu z odstavkom 2 Priloge II in se izvajajo v skladu z oddelkom II Priloge III.

3.   Komisijo se v skladu z oddelkom II Priloge III v pisni obliki uradno obvesti o rezultatih uradnih pregledov.

Člen 7

Če se pri uradni preiskavi iz člena 4(1) in drugih uradnih preiskavah iz člena 4(3) ne odkrijejo krompirjeve ogorčice, pristojni uradni organi v državi članici zagotovijo, da se ta podatek uradno zabeleži.

Člen 8

1.   Če se pri uradni preiskavi iz člena 4(1) ugotovi, da je polje okuženo s krompirjevimi ogorčicami, pristojni uradni organi v državi članici zagotovijo, da se ta podatek uradno zabeleži.

2.   Če se pri uradnem pregledu iz člena 6(1) ugotovi, da je polje okuženo s krompirjevimi ogorčicami, pristojni uradni organi v državi članici zagotovijo, da se ta podatek uradno zabeleži.

3.   Krompir ali rastline iz Priloge I, gojene na polju, za katerega je bilo v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena uradno evidentirano, da je okuženo s krompirjevo ogorčico, oziroma krompir ali rastline, ki so bile v stiku z zemljo, v kateri so bile odkrite krompirjeve ogorčice, se uradno razglasijo kot okužene.

POGLAVJE III

NADZORNI UKREPI

Člen 9

1.   Države članice predpišejo, da se na polju, ki je bilo v skladu s členom 8(1) ali 8(2) uradno evidentirano kot okuženo:

(a)	ne sadi krompir za pridelavo semenskega krompirja; in

(b)

ne sadijo ali skladiščijo rastline iz Priloge I za presaditev. Vendar pa se lahko na tem polju sadijo rastline iz točke 2 Priloge I, če za te rastline veljajo uradno odobreni ukrepi iz oddelka III(A) Priloge III, in sicer tako, da ni nobenega predvidljivega tveganja za širjenje krompirjevih ogorčic.

2.   Pristojni uradni organi držav članic predpišejo, da so polja, namenjena gojenju krompirja – razen polj, namenjenih pridelavi semenskega krompirja – ki so v skladu s členom 8(1) ali 8(2) uradno evidentirana kot okužena, predmet uradnega programa nadzora, ki vsaj skuša zatreti krompirjeve ogorčice.

Program iz odstavka 2 tega člena upošteva posebni sistem pridelave in trženja za gostiteljske rastline krompirjevih ogorčic v zadevni državi članici, značilnosti prisotne populacije krompirjevih ogorčic, uporabo odpornih sort krompirja z največjimi stopnjami odpornosti, kot so navedene v oddelku I Priloge IV, ter morebitne druge ukrepe. Komisija in druge države članice se pisno uradno obvestijo o tem programu z namenom, da se med državami članicami zagotovi primerljiva stopnja zaščite.

Stopnja odpornosti sort krompirja – razen sort, ki so že uradno evidentirane v skladu s členom 10(1) Direktive 69/465/EGS – se določi v skladu s tabelo standardnih vrednosti iz oddelka I Priloge IV k tej direktivi. Odpornost se testira v skladu s postopkom iz oddelka II Priloge IV te direktive.

Člen 10

1.   Države članice za krompir ali rastline iz Priloge I, ki so bile v skladu s členom 8(3) razglašene za okužene, predpišejo naslednje:

(a)

semenski krompir in gostiteljske rastline iz točke 1 Priloge I se lahko sadijo samo, če so bili pod nadzorom pristojnih uradnih organov države članice razkuženi z uporabo ustrezne metode, sprejete v skladu z odstavkom 2 tega člena in za katero je znanstveno dokazano, da izključi vsakršno tveganje za širjenje krompirjevih ogorčic;

(b)	za krompir, namenjen industrijski predelavi ali sortiranju veljajo uradno odobreni ukrepi v skladu z oddelkom III(B) Priloge III;

(c)	rastline iz točke 2 Priloge I se lahko sadijo le, če so bile podvrženi uradno odobrenim ukrepom iz oddelka III(A) Priloge III, tako da niso več kontaminirane.

2.   Specifikacije metod iz odstavka 1(a) tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 11

1.   Države članice brez poseganja v člen 16(1) Direktive 2000/29/ES predpišejo, da je treba o sumu pojava krompirjevih ogorčic ali potrjenem pojavu krompirjevih ogorčic na njihovem ozemlju zaradi zmanjšane ali spremenjene učinkovitosti odporne sorte krompirja v povezavi z nenavadno spremembo sestave vrste ogorčic, patotipa ali skupine virulence, poročati njihovim pristojnim uradnim organom.

2.   Države članice predpišejo, da je treba v vseh sporočenih primerih iz odstavka 1 z ustreznimi metodami preiskati in potrditi zadevno vrsto krompirjeve ogorčice in po potrebi patotipa ali skupino virulence.

3.   Podrobnosti potrditev iz odstavka 2 se vsako leto najpozneje do 31. decembra pisno posredujejo Komisiji in drugim državam članicam.

4.   Ustrezne metode iz odstavka 2 tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 12

Države članice vsako leto najpozneje do 31. januarja Komisijo in druge države članice pisno uradno obvestijo o seznamu vseh novih sort krompirja, za katere so z uradnim testiranjem ugotovile, da so odporne proti krompirjevim ogorčicam. Pri tem navedejo vrste, patotipe, skupine virulence ali populacije, proti katerim so sorte odporne, ter stopnjo odpornosti in leto določitve odpornosti.

Člen 13

Če se po sprejetju uradno odobrenih ukrepov iz oddelka III(C) Priloge III prisotnost krompirjevih ogorčic ne potrdi, pristojni uradni organi države članice zagotovijo, da se uradne evidence iz člena 4(5), člena 8(1) in člena 8(2) posodobijo in da se prekličejo morebitne omejitve na polju.

Člen 14

Brez poseganja v člena 3 in 5 Direktive 2000/29/ES lahko države članice v skladu z določbami iz Direktive Komisije 95/44/ES z dne 26. julija 1995 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz Prilog I do V Direktive Sveta 77/93/EGS vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju, (4) v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju dovolijo odstopanja od ukrepov iz členov 9 in 10 te direktive.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Države članice lahko za svojo proizvodnjo in ob upoštevanju Direktive 2000/29/ES sprejmejo dodatne ali strožje ukrepe, ki so potrebni za obvladovanje krompirjevih ogorčic ali preprečevanje njihovega širjenja.

Ukrepi se pisno uradno sporočijo Komisiji in drugim državam članicam.

Člen 16

Spremembe prilog zaradi znanstvenega ali tehničnega napredka se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 17

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 18

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2010. Besedila določb teh predpisov nemudoma sporočijo Komisiji, skupaj s korelacijsko tabelo med omenjenimi predpisi in to direktivo.

Države članice te predpise uporabljajo od 1. julija 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 19

Direktiva 69/465/EGS se razveljavi z učinkom od 1. julija 2010.

Člen 20

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL L 323, 24.12.1969, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

(2)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/35/ES (UL L 88, 25.3.2006, str. 9).

(3)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(4)  UL L 184, 3.8.1995, str. 34. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/46/ES (UL L 204, 31.7.1997, str. 43).

---

---

---

---

---