21.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 365/26

(1)

Svet je 23. septembra 2000 z Uredbo (ES) št. 1995/2000 (2) uvedel dokončne protidampinške ukrepe za uvoz raztopin sečnine in amonijevega nitrata („SAN“) s poreklom iz Alžirije, Belorusije, Rusije, Ukrajine in Litve. Ukrepi, uvedeni za uvoz SAN iz Litve, so prenehali veljati po širitvi Evropske unije 1. maja 2004. Preiskava, ki je privedla do teh ukrepov, bo opredeljena kot „prvotna preiskava“.

(2)

Ukrepi, ki se uporabljajo za ta uvoz, so vključevali posebne dajatve, razen v primeru uvoza od enega alžirskega proizvajalca izvoznika, katerega zaveza je bila sprejeta.

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku dne 17. decembra 2004 (3), je bil 20. junija 2005 v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe vložen zahtevek za pregled. Ta zahtevek je vložilo Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje SAN v Skupnosti.

(4)

Vložnik je trdil in predložil zadostne prima facie dokaze o tem, da obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga glede uvoza SAN s poreklom iz Alžirije, Belorusije, Rusije in Ukrajine („zadevne države“) ter verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava škode za industrijo Skupnosti.

(5)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, in zato 22. septembra 2005 z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (4), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2004 do 30. junija 2005 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajemalo obdobje od leta 2002 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(7)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter njihova združenja, predstavnike držav izvoznic, pritožnika in proizvajalce Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoje stališče in zahtevati zaslišanje v roku, ki je bil naveden v obvestilu o začetku.

(8)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezni zahtevek in dokazale, da obstajajo razlogi, da se jih zasliši, je bilo odobreno zaslišanje.

(9)

Glede na veliko število proizvajalcev in uvoznikov v Skupnosti, ki niso povezani s proizvajalcem izvoznikom v eni od zadevnih držav, se je štelo za primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in, če je, izbrala vzorec, so se morale zadevne stranke v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe javiti Komisiji v 15 dneh od začetka preiskave in ji posredovati podatke, ki se zahtevajo v obvestilu o začetku.

(10)

Po proučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju velikega števila proizvajalcev Skupnosti, ki so bili pripravljeni sodelovati, je bilo odločeno, da je potrebno vzorčenje v zvezi s proizvajalci Skupnosti. Ob upoštevanju dejstva, da je le eden od uvoznikov posredoval podatke, ki se zahtevajo v obvestilu o začetku, in bil pripravljen še naprej sodelovati s službami Komisije, je bilo odločeno, da vzorčenje v zvezi z uvozniki ni potrebno.

(11)

Vprašalniki so bili poslani štirim vzorčenim proizvajalcem Skupnosti in vsem znanim proizvajalcem izvoznikom.

(12)

Izpolnjene vprašalnike so poslali štirje vzorčeni proizvajalci Skupnosti ter šest proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah in tudi njihovi povezani trgovci.

(13)

Proizvajalec iz primerljive države je predložil v celoti izpolnjen vprašalnik.

(14)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(15)

Deset proizvajalcev Skupnosti je obrazec za vzorčenje pravilno izpolnilo v roku in se uradno strinjalo, da bodo pri preiskavi še naprej sodelovali. Komisija je v zvezi z navedenimi desetimi proizvajalci Skupnosti v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje SAN v Skupnosti, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Štirje vzorčeni proizvajalci Skupnosti so predstavljali 63 % celotne proizvodnje industrije Skupnosti v OPP, deset zgoraj omenjenih proizvajalcev Skupnosti pa 75 % celotne proizvodnje Skupnosti v OPP.

(16)

Komisija se je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe posvetovala z zadevnimi strankami, ki pa niso imele pripomb.

(17)

Zadevni izdelek je izdelek iz prvotne preiskave, tj. raztopina sečnine in amonijevega nitrata, tekoče gnojilo, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu, s poreklom iz zadevnih držav. Sestavljen je iz mešanice sečnine, amonijevega nitrata in vode. Vsebnost dušika (N) je najpomembnejša „značilnost“ izdelka in lahko niha med 28 % in 32 %. Nihanje nastane zaradi dodajanja več ali manj vode v raztopino. Večina uvoženega SAN je vsebovala 32 % N, kar je pomenilo bolj koncentrirano raztopino in zato cenejši prevoz. Vseeno se ne glede na vsebnost dušika šteje, da imajo vse raztopine sečnine in amonijevega nitrata enake fizikalne in kemijske lastnosti, zato se v tej preiskavi štejejo za en izdelek. Zadevni izdelek spada pod oznako KN 3102 80 00.

(18)

Kot je pokazala prvotna preiskava, je ta preiskava v zvezi s pregledom potrdila, da je SAN čist izdelek, njegova kakovost in osnovne fizikalne lastnosti pa so enake ne glede na državo porekla. Za zadevni izdelek in izdelke, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci izvozniki na domačem trgu zadevnih držav, pa tudi izdelke, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti na trgu Skupnosti in proizvajalec primerljive države na domačem trgu te države, je bilo tako ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter enako uporabo, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(19)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je proučilo, ali je verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(20)

V OPP se je SAN s poreklom iz zadevnih držav izvažal v Skupnost le iz Alžirije. Zato je bil izračun dampinga, da se prouči, ali je nadaljevanje dampinga verjetno, opravljen za sodelujoča alžirska proizvajalca izvoznika. Pri drugih sodelujočih proizvajalcih izvoznikih iz Belorusije, Rusije in Ukrajine se je preiskava osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga.

(21)

Pri preiskavi sta sodelovala le dva alžirska proizvajalca SAN, Fertalge in Fertial. Ta dva proizvajalca sta predstavljala celoten izvoz SAN s poreklom iz Alžirije v Skupnost v OPP, kar je ustrezalo 177 383 tonam. Uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Alžirije v Skupnost je predstavljal 4,8 % potrošnje Skupnosti v OPP, kar je ustrezalo 3 694 531 tonam v OPP. V primerjavi z obdobjem prvotne preiskave se je tako uvoz iz Alžirije s 116 461 ton povečal za 52 %.

(22)

Zato se je proučitev dampinga na podlagi informacij, ki sta jih predložila sodelujoča proizvajalca izvoznika, štela kot reprezentativna za celotno državo.

(23)

Komisija je za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika najprej preverila, ali je njegova celotna domača prodaja SAN reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali zajema vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka, ki se izvaža v Skupnost. Preiskava je pokazala, da sta obe družbi prodajali v Skupnosti le eno vrsto SAN in da se ta vrsta na domačem trgu ni prodajala v reprezentativnih količinah.

(24)

Zato normalna vrednost za oba proizvajalca izvoznika ni mogla temeljiti na domači prodaji, ampak jo je bilo treba določiti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe tako, da sta bila stroškom vsakega izvoznika za proizvodnjo izdelka, ki se izvaža v Skupnost, prišteta ustrezen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter ustrezna stopnja dobička.

(25)

V zvezi s proizvodnimi stroški je treba poudariti, da stroški energije, kot sta elektrika in plin, predstavljajo glavni delež proizvodnih stroškov in znaten delež skupnih proizvodnih stroškov. V skladu s členom 2(5) osnovne uredbe se je proučilo, ali so bili stroški proizvodnje in prodaje obravnavanega izdelka v računovodskih evidencah zadevnih strank ustrezno prikazani.

(26)

Preiskava ni pokazala, da električna energija v evidencah proizvajalcev izvoznikov ne bi bila realno prikazana. V zvezi s tem je bilo med drugim ugotovljeno, da so bile cene električne energije, ki so jih v OPP plačevali alžirski proizvajalci, v skladu z mednarodnimi tržnimi cenami, kar je pokazala primerjava z drugimi državami, kot sta Kanada in Norveška. Vendar to ne velja za cene plina.

(27)

V zvezi z oskrbo s plinom je bilo na podlagi podatkov, ki so jih objavili mednarodno priznani viri, specializirani za energetske trge, dejansko ugotovljeno, da je bila cena, ki jo je plačeval alžirski proizvajalec, nižja od ene petine izvozne cene zemeljskega plina iz Alžirije. Poleg tega vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so bile domače cene plina v Alžiriji nadzorovane in so precej nižje od tržnih cen za zemeljski plin, ki veljajo na primer v ZDA, Kanadi, na Japonskem in v EU. Ti štirje trgi zajemajo skupaj 46 % svetovne potrošnje plina, prevladujoče ravni domačih cen na teh trgih pa ustrezno odražajo stroške. Poleg tega je bila cena plina, ki so jo plačevale zadevne družbe, znatno nižja od cene plina, ki so jo plačevali proizvajalci Skupnosti.

(28)

Ob upoštevanju zgornjega je prevladalo mnenje, da cene plina v Alžiriji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso mogle ustrezno odražati stroškov proizvodnje in distribucije plina. Zato so bili stroški plina, ki jih je imel sodelujoči proizvajalec izvoznik Fertial, v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe prilagojeni na podlagi informacij z drugih reprezentativnih trgov. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni alžirskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v OPP, kadar se ta prodaja za izvoz na francoski meji, na neto stroških pomorskega prevoza in stroških utekočinjenja, saj se je to štelo za najprimernejšo osnovo, ker se informacije javnega značaja nanašajo izključno na plin alžirskega porekla. Francija, ki je hkrati največji trg za alžirski plin in kjer cene ustrezno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe. Druga sodelujoča družba, Fertalge, zemeljskega plina ni uporabljala kot surovino, saj proizvaja SAN iz amonijevega nitrata („AN“), ki se proizvaja lokalno, in sečnine. Ker so stroški AN, ki se proizvaja lokalno, odražali domačo ceno alžirskega plina, navedeno v zgornji uvodni izjavi (27), so bili stroški AN, ki jih je imela ta družba, ustrezno prilagojeni.

(29)

Proizvodni stroški sodelujočih proizvajalcev izvoznikov so bili zato ponovno izračunani, da bi upoštevali prilagojene cene plina, pri čemer so se v enaki meri uporabili cene plina, ko je prodan na francoski meji, neto stroški pomorskega tovora in stroški utekočinjenja. K ponovno izračunanim proizvodnim stroškom sta bila v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe prišteta ustrezni znesek za PSA in ustrezna stopnja dobička.

(30)

PSA-stroškov in dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi člena 2(6) osnovne uredbe, ker sodelujoči družbi nista imeli reprezentativne domače prodaje zadevnega izdelka v običajnem poteku trgovanja. Člena 2(6)(a) osnovne uredbe ni bilo mogoče uporabiti, ker sta sodelujoča proizvajalca edina proizvajalca SAN v Alžiriji. Člen 2(6)(b) se prav tako ni uporabil, ker bi bilo treba proizvodne stroške za izdelke, ki spadajo v isto splošno kategorijo blaga, prilagoditi glede na stroške plina zaradi razlogov, navedenih v zgornji uvodni izjavi (28). Ker ni bilo mogoče določiti velikosti potrebne prilagoditve za vse izdelke, ki spadajo v isto splošno kategorijo blaga, prodanega na domačem trgu, prav tako ni bilo mogoče določiti stopenj dobička po takšni prilagoditvi. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(31)

V skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe so bili PSA-stroški in dobiček določeni na podlagi ustrezne metode. Ker je alžirski domači trg izdelkov iste splošne kategorije zelo majhen, je bilo treba informacije pridobiti z drugih reprezentativnih trgov. V zvezi s tem je bila pozornost namenjena javno dostopnim informacijam, ki se nanašajo na večje družbe, dejavne v poslovnem sektorju dušikovih gnojil. Ugotovljeno je bilo, da bi bili podatki severnoameriških (ZDA in Kanada) proizvajalcev najustreznejši za namene te preiskave, glede na veliko dostopnost zanesljivih in popolnoma javnih finančnih informacij družb, ki kotirajo na borzi v tem delu sveta. Poleg tega je severnoameriški trg pokazal znaten obseg domače prodaje in visoko raven konkurence domačih in tujih družb. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni na podlagi tehtanega povprečja PSA-stroškov in dobička treh severnoameriških proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so glede na njihovo domačo prodajo iste splošne kategorije izdelkov (dušikova gnojila) največji proizvajalci v sektorju gnojil. Ti trije proizvajalci so se šteli za reprezentativne na področju poslovanja z dušikovimi gnojili (povprečno več kot 80 % prometa družbe/poslovnega področja), njihovi PSA-stroški in dobiček pa za reprezentativne običajne stroške in dobiček družb, ki so na tem poslovnem področju uspešne. Odstotek PSA-stroškov je bil 6,9 % prometa. Izračunana povprečna stopnja dobička je bila 9,1 % prometa. Poleg tega ni navedeno, da znesek tako določenega dobička presega dobiček, ki ga običajno ustvarijo alžirski proizvajalci pri prodaji izdelkov iste splošne kategorije na alžirskem trgu.

(32)

V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena določena na podlagi cene zadevnega izdelka, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, ko je prodan za izvoz v Skupnost.

(33)

Normalna vrednost in izvozna cena sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Za zagotavljanje poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile opravljene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem in kjer je bilo to primerno ter podprto s preverjenimi dokazi so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških.

(34)

V skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bila za vsakega proizvajalca izvoznika določena stopnja dampinga na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(35)

Preiskava je pokazala, da je bil damping v OPP celo na višji ravni kot med prvotno preiskavo. Stopnje dampinga, izražene v odstotkih cene CIF meje Skupnosti, se gibajo med 50 % do 60 %.

(36)

Dva alžirska sodelujoča proizvajalca izvoznika predstavljata celoten uvoz zadevnega izdelka iz Alžirije v Skupnost. Proučitev verjetnosti nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov za Alžirijo je zato temeljila na informacijah, ki sta jih zagotovila sodelujoča proizvajalca izvoznika.

(37)

Sodelujoča alžirska proizvajalca sta v obravnavanem obdobju podvojila svojo proizvodno zmogljivost, proizvodnjo pa povečala za približno 20 %. Zato so se njune proste zmogljivosti znatno povečale z manj kot 100 000 ton na 300 000 do 350 000 ton.

(38)

Ker je domači alžirski trg nepomemben in se to v prihodnosti verjetno ne bo spremenilo, bo kakršno koli povečanje proizvodnje izvozno usmerjeno. Z aktiviranjem prostih zmogljivosti bi lahko sodelujoča proizvajalca izvoznika oskrbovala od 10 % do 20 % potrošnje Skupnosti.

(39)

Glede na to, da se je damping v OPP nadaljeval, in na podlagi prostih zmogljivosti, ki sta jih vzpostavila sodelujoča alžirska proizvajalca, je verjetno, da se bo obseg alžirskega izvoza v Skupnost po dampinških cenah v primeru odprave ukrepov povečal.

(40)

Glede na zgoraj navedeno je verjetno, da se bo dampinški izvoz v Skupnost v primeru razveljavitve ukrepov nadaljeval.

(41)

Normalna vrednost, določena za obe družbi, je znatno presegla tržne cene EU v OPP. Ni mogoče izključiti, da bodo alžirski proizvajalci izvozniki v Skupnosti nadaljevali s prodajo po dampinških cenah, ne glede na to, ali morajo plačati dajatve ali ne.

(42)

Izvedena je bila primerjava med domačimi prodajnimi cenami SAN v Belorusiji in Ukrajini ter izvoznimi cenami za tretje države. V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora biti v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe normalna vrednost za obe državi določena na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili proizvajalci v tretji državi s tržnim gospodarstvom, saj se Belorusija šteje za državo z netržnim gospodarstvom, Ukrajina pa se med vložitvijo zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa še ni štela za državo s tržnim gospodarstvom (5). V obvestilu o začetku se je ZDA štela za ustrezno primerljivo državo, ker ima odprt konkurenčni trg, na katerem se proizvajalci srečujejo z visoko stopnjo konkurence zaradi uvoza iz tujine.

(43)

Vse zainteresirane stranke so imele možnost, da predložijo pripombe na izbiro primerljive države.

(44)

Evropsko združenje uvoznikov umetnih gnojil, EFIA, je kot najboljšo možnost predlagalo Alžirijo ali Rusijo zaradi njunega privilegiranega dostopa do glavnih surovin, in sicer plina, ter ker sta bili državi s tržnim gospodarstvom in predmet iste preiskave. V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 2(7)(a) pred kakršno koli nadaljnjo obravnavo opozarja na „ustrezno“ tretjo državo s tržnim gospodarstvom. Čeprav je dostop do surovin pomemben dejavnik pri izbiri primerljive države, je treba poudariti, da je zaradi dvojnega označevanja cen plina v teh dveh državah izbira teh dveh držav neustrezna. Cene plina, ki se v teh dveh državah zaračunavajo domačim kupcem, dejansko ne odražajo tržne vrednosti.

(45)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, čeprav brez utemeljitve, da so proizvodni postopki v Rusiji in Alžiriji bolj podobni tistim v Belorusiji in Ukrajini. Trdilo se je tudi, da je raven proizvodnje v Alžiriji bolj podobna tisti v Ukrajini. V zvezi s tem je treba poudariti, da imajo Belorusija, Ukrajina in ZDA povsem vertikalno integrirane proizvajalce, kar vsekakor ne velja za Alžirijo.

(46)

Ukrajinski sodelujoči proizvajalec je za primerljivo državo predlagal Bolgarijo ali Romunijo in ne ZDA. Vseeno njegov predlog ni bil utemeljen. Poleg tega je pomemben dejavnik proti Bolgariji in Romuniji ta, da sta v nasprotju z ZDA njuna domača trga majhna in imata omejeno število proizvajalcev.

(47)

Zato je preiskava potrdila, da je ZDA ustrezna primerljiva država. Različni proizvajalci in združenja proizvajalcev v ZDA so bili povabljeni k sodelovanju in pozvani, da izpolnijo vprašalnik. En proizvajalec iz ZDA je v celoti sodeloval pri preiskavi. Zato so izračuni temeljili na preverjenih informacijah enega proizvajalca iz ZDA, ki je v celoti izpolnil vprašalnik.

(48)

Edini sodelujoči proizvajalec iz Belorusije je bil tudi edini proizvajalec izvoznik iz te države, vendar ni izvažal v Skupnost v OPP.

(49)

Ker v Skupnost ni bilo nobenega izvoza za reprezentativno analizo dampinga in za določitev, ali je verjetno, da se bo damping v primeru razveljavitve ukrepov ponovil, so bili proučeni obnašanje sodelujočega proizvajalca izvoznika pri določanju cen za ZDA, ki je njegov edini izvozni trg, njegova proizvodna zmogljivost in zaloge. Analiza je temeljila na informacijah, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik iz uvodne izjave (48).

(50)

Podatki sodelujočega proizvajalca izvoznika so pokazali, da so bile izvozne cene za tretje države (ZDA) nižje od konstruirane normalne vrednosti za Belorusijo. Dejansko je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bila v OPP razlika v ceni na splošno med 10 % in 15 %. To lahko pomeni da je v primeru razveljavitve ukrepov verjetna ponovitev dampinga pri izvozu v Skupnost. V nadaljevanju so proučene zaloge in proizvodna zmogljivost ter primerjava med temi izvoznimi cenami in prevladujočo ravnjo cen v Skupnosti.

(51)

V preiskavi sta sodelovala dva proizvajalca izvoznika, vendar v OPP nobeden od njiju ni izvažal v Skupnost. Nobenih dokazov ni, da je bilo v Ukrajini več proizvajalcev izvoznikov.

(52)

Ker v Skupnost ni bilo nobenega izvoza za reprezentativno analizo dampinga in za določitev, ali je verjetno, da se bo damping v primeru razveljavitve ukrepov ponovil, so bili proučeni obnašanje sodelujočega proizvajalca izvoznika pri določanju cen za ZDA, ki je njegov edini izvozni trg, njegova proizvodna zmogljivost in zaloge. Analiza je temeljila na informacijah, ki sta jih predložila sodelujoča proizvajalca izvoznika iz uvodne izjave (51).

(53)

Oba sodelujoča proizvajalca izvoznika sta v OPP predstavljala 48 % uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ukrajine v ZDA. Eden od sodelujočih proizvajalcev je proizvedel tudi preostali uvoz v ZDA s poreklom iz Ukrajine. vendar je izvoz opravilo nepovezano ukrajinsko podjetje, ki ne proizvaja SAN.

(54)

Podatki sodelujočih proizvajalcev izvoznikov so pokazali, da so bile izvozne cene za tretje države nižje od konstruirane normalne vrednosti za Ukrajino. Dejansko je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bila v OPP razlika v ceni na splošno med 20 % in 30 %. To lahko pomeni, da je v primeru razveljavitve ukrepov verjetna ponovitev dampinga pri izvozu v Skupnost. V nadaljevanju so proučene zaloge in proizvodna zmogljivost ter primerjava med temi izvoznimi cenami in prevladujočo ravnjo cen v Skupnosti.

(55)

V preiskavi sta sodelovala dva proizvajalca izvoznika, ki spadata v isto skupino družb, vendar v OPP noben proizvajalec izvoznik ni izvažal v Skupnost.

(56)

Znano je, da je bil v OPP v Rusiji en proizvajalec, ki ni sodeloval v preiskavi. Za te(tega) nesodelujoče(-ga) proizvajalce(-a) izvoznike(-a) so se analizirali podatki Eurostata in drugih virov. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da nihče razen sodelujočih proizvajalcev ni izvažal SAN v Skupnost. Vendar za nesodelujočo družbo ni bilo na voljo zanesljivih informacij o proizvodni zmogljivosti, obsegu proizvodnje, zalogah in prodaji. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja dokazov o nasprotnem se je štelo, da bi bile ugotovitve glede nesodelujoče družbe v skladu z ugotovitvami glede sodelujočih družb.

(57)

Ker v Skupnost ni bilo nobenega izvoza za reprezentativno analizo dampinga in za določitev, ali je verjetno, da se bo damping v primeru razveljavitve ukrepov ponovil, so bili proučeni obnašanje sodelujočih proizvajalcev izvoznikov pri določanju cen za druge izvozne trge, njuna proizvodna zmogljivost in zaloge. Analiza je temeljila na informacijah, ki sta jih predložila sodelujoča proizvajalca izvoznika iz uvodne izjave (55).

(58)

Proučilo se je, ali so stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, v računovodskih evidencah zadevnih strank ustrezno prikazani. Kar zadeva stroške plina, je bilo ugotovljeno, da je domača cena plina, ki jo plačujejo ruski proizvajalci, približno ena petina izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so bile domače cene plina v Rusiji nadzorovane in so precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na nenadzorovanih trgih zemeljskega plina. Zato so bili v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe stroški plina, ki so jih imeli ruski proizvajalci, prilagojeni na podlagi informacij z drugih reprezentativnih trgov. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško/češki meji (Waidhaus) in neto stroških prevoza. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je hkrati največji trg za ruski plin in na katerem cene ustrezno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(59)

Normalna vrednost je bila izračunana na podlagi stroškov za proizvodnjo izdelka, ki se izvaža, po prilagoditvi za stroške plina iz uvodne izjave (58), temu pa je bil prištet ustrezni znesek PSA-stroškov in dobička v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(60)

Kot v primeru Alžirije PSA-stroškov in dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi člena 2(6) osnovne uredbe, ker povezani proizvajalci niso imeli reprezentativne domače prodaje zadevnega izdelka v običajnem poteku trgovanja. Člena 2(6)(a) osnovne uredbe ni bilo mogoče uporabiti, ker sta predmet preiskave le ta dva proizvajalca. Člen 2(6)(b) se prav tako ni uporabil, ker bi bilo treba proizvodne stroške za izdelke, ki spadajo v isto splošno kategorijo blaga, prilagoditi glede na stroške plina zaradi razlogov, navedenih v zgornji uvodni izjavi (58). Ker ni bilo mogoče določiti velikosti potrebne prilagoditve za vse izdelke, ki spadajo v isto splošno kategorijo blaga, prodanega na domačem trgu, prav tako ni bilo mogoče določiti stopenj dobička po takšni prilagoditvi. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(61)

Kot v primeru Alžirije in iz razlogov, omenjenih v uvodni izjavi (31), so se PSA-stroški in dobiček določili na podlagi tehtanega povprečja PSA-stroškov in dobička istih treh severnoameriških proizvajalcev. Opozoriti je treba, da znesek tako določenega dobička ni presegel dobička, ki so ga ustvarili ruski proizvajalci pri prodaji izdelkov iste splošne kategorije na domačem trgu.

(62)

Ugotovljeno je bilo, da sta sodelujoča proizvajalca izvažala izdelke na podlagi sporazuma o zastopstvu prek dveh povezanih trgovcev, enega s sedežem v Švici in drugega s sedežem na Britanskih Deviških otokih. Slednji je prenehal delovati na začetku leta 2005. Izvozna cena je bila določena na podlagi izvoznih cen prvemu neodvisnemu kupcu v ZDA, največjem izvoznem trgu sodelujočega proizvajalca, ki so bile dejansko plačane ali plačljive.

(63)

Podatki dveh povezanih trgovcev so pokazali, da so bile izvozne cene za tretje države nižje od konstruirane normalne vrednosti v Rusiji. Dejansko je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bila razlika v cenah v OPP na splošno med 2 % in 6 %. To lahko pomeni, da je v primeru razveljavitve ukrepov verjetna ponovitev dampinga pri izvozu v Skupnost.

(64)

Proučili so se tudi možni vplivi prostih zmogljivosti. Niti Rusija niti Ukrajina nimata ustreznega domačega trga za SAN. Nasprotno velja, da ima Belorusija za ta izdelek precejšen domač trg.

(65)

Edini proizvajalec iz Belorusije je v obravnavanem obdobju proizvodnjo povečal za 14 %, v OPP pa je proizvajal skoraj s polno zmogljivostjo. V istem obdobju je njegova proizvodna zmogljivost ostala stabilna. Približno 60 % svojih izdelkov je prodal na domačem trgu, preostanek pa izvozil v ZDA. Zato se zdi, da ta proizvajalec nima na voljo nobenih prostih proizvodnih zmogljivosti.

(66)

Edini ruski sodelujoči proizvajalec je v obravnavanem obdobju povečal svojo proizvodnjo za 78 %. V istem obdobju je njegova proizvodna zmogljivost ostala stabilna. Vendar ima v skladu s predloženimi informacijami ta proizvajalec še vedno precej razpoložljivih zmogljivosti za povečanje proizvodnje SAN, približno od 600 000 do 700 000 ton, in lahko v primeru razveljavitve ukrepov te proste zmogljivosti uporabi za povečanje izvoza na trg Skupnosti. Naložba družbe v obravnavanem obdobju kaže na možno dodatno povečanje proizvodnih zmogljivosti. Ocenjuje se, da znašajo celotne ruske proste zmogljivosti vsaj znanih 600 000 do 700 000 ton, kar je približno 20 % potrošnje Skupnosti. Izvoz v tretje države je v obravnavanem obdobju zrasel za 79 %.

(67)

Hkrati je domača prodaja edinega sodelujočega ruskega proizvajalca ostala nizka in je v povprečju predstavljala manj kot 5 % celotne prodaje. Ker domači trg ne more absorbirati povečanja proizvodnje, se bo vsa povečana proizvodnja verjetno izvozila.

(68)

V Ukrajini sta oba sodelujoča proizvajalca v obravnavanem obdobju povečala proizvodnjo za dvanajstkrat. Proizvodna zmogljivost se je v istem obdobju povečala skoraj za petkrat. Poleg tega imata proizvajalca precejšnje proste zmogljivosti za znatno povečanje obsega izvoza na trg Skupnosti v primeru razveljavitve ukrepov. Ocenjuje se, da so celotne ukrajinske proste zmogljivosti od 700 000 do 800 000 ton, kar je približno 20 % potrošnje Skupnosti. Izvoz v tretje države se je v obravnavanem obdobju povečal za osemkrat.

(69)

Domača prodaja v Ukrajini je v obravnavanem obdobju ostala nizka in je v povprečju predstavljala manj kot 2 % celotne prodaje. Opozoriti je treba, da rast domačega trga ne more absorbirati povečanja proizvodnje, zato se bo vsa povečana proizvodnja verjetno izvozila.

(70)

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče skleniti, da imata sodelujoča proizvajalca, z izjemo Belorusije, v primeru razveljavitve ukrepov precej prostih zmogljivosti za povečanje izvoza na trg Skupnosti.

(71)

Opozoriti je treba, da je bila v Skupnosti v OPP splošno prevladujoča raven cen proizvajalcev Skupnosti nižja od povprečne ravni izvoznih cen proizvajalcev izvoznikov v tretje države, zlasti v ZDA. To lahko razloži dejstvo, da so bile cene plina, ki predstavljajo več kot 50 % proizvodnih stroškov, in s tem cene SAN višje v ZDA kot Evropi in da se je temu ustrezno s SAN v ZDA trgovalo po višjih cenah.

(72)

Opozoriti je treba, da so bile izvozne cene iz zadevnih držav v ZDA v povprečju nižje od zadevnih normalnih vrednosti, čeprav je bila prevladujoča raven cen v ZDA višja od cen v Skupnosti. Zato je mogoče skleniti, da bi vsaka prodaja na trg ES najverjetneje potekala po dampinških cenah.

(73)

Belorusija ima hitro rastoč domači trg, na katerem edini proizvajalec proda dve tretjini svojih izdelkov. Ker znaša domača cena manj kot polovico prevladujoče cene v Skupnosti v OPP, je verjetno, da bo beloruski proizvajalec na podlagi razumne ekonomske odločitve velike količine izdelkov, ki jih trenutno proda na domačem trgu, preusmeril na trg Skupnosti po dampinških cenah.

(74)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi beloruski proizvajalec, ki preostalo tretjino trenutno izvaža na druge trge, ob izvozu v Skupnost užival precejšnje ugodnosti prevoznih stroškov, glede na bližino meja Skupnosti v primerjavi z drugimi možnimi izvoznimi trgi, kot so ZDA, Argentina ali Avstralija.

(75)

Glede na zgoraj navedeno je verjetno, da bi v primeru razveljavitve ukrepov beloruski proizvajalec znaten del prodaje preusmeril v Skupnost po dampinških cenah, saj za to obstajajo močne ekonomske spodbude.

(76)

Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi (20), Belorusija, Rusija in Ukrajina v OPP v Skupnost niso izvažale, zato dampinga iz teh držav pri izvozu v Skupnost ni bilo mogoče določiti. Vseeno pa je preiskava pokazala, kot je razloženo v oddelku 2 zgoraj, da je na podlagi izračunov, opravljenih z uporabo podatkov o dejanskem izvozu iz teh držav na njihov glavni izvozni trg ZDA, obstajala verjetnost ponovitve dampinga.

(77)

Na podlagi analize, opravljene v oddelkih od 1 do 5 zgoraj, se sklene, da je v primeru razveljavitve ukrepov verjeten izvoz dodatne proizvodnje v Skupnost ali preusmeritev znatnih količin proizvodnje, ki se trenutno izvozi v države zunaj Skupnosti ali proda na domačih trgih, na trg Skupnosti. Verjetno je, da bo ta izvoz v Skupnost potekal po dampinških cenah, da se tako ponovno pridobijo izgubljeni tržni deleži v Skupnosti. Zato je mogoče skleniti, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov prihodnji obseg izvoza v Skupnost povečal in bi potekal po dampinških cenah. Poleg tega je treba Opozoriti, da so prevozni stroški za čezmorske trge višji kot za trg Skupnosti, in sicer pri obravnavi prodaje iz sosednjih držav, kot sta Belorusija in Ukrajina, v Vzhodno Evropo ali iz Alžirije v Južno Evropo.

(78)

V zvezi z uvozom iz Alžirije v Skupnost, ki še vedno poteka po dampinških cenah, ter tudi na podlagi zgornje analize prostih zmogljivosti in primerjave ravni cen se bo v prihodnosti damping iz Alžirije verjetno nadaljeval. Glede na to, da je bila Skupnost v OPP edini izvozni trg za Alžirijo, je zelo verjetno, da bi alžirski izvozniki povečan obseg svojega izvoza usmerili predvsem na ta trg.

(79)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da je v primeru razveljavitve ukrepov verjetno nadaljevanje (iz Alžirije) in ponovitev (iz Rusije, Belorusije in Ukrajine) dampinga.

(80)

V Skupnosti zadevni izdelek proizvaja 12 proizvajalcev, katerih proizvodnja predstavlja celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(81)

Opozoriti je treba, da se je v primerjavi s prvotno preiskavo družba „Hydro Agri“ preimenovala v „Yara“. Zaradi širitve Evropske unije leta 2004 je pet družb postalo del industrije Skupnosti.

(82)

Od 12 proizvajalcev Skupnosti je 10 družb sodelovalo pri preiskavi, od tega jih je bilo devet omenjenih v zahtevku za pregled. Preostala dva proizvajalca („drugi proizvajalci Skupnosti“) nista dala izjav. V skladu s tem je v sodelovanje privolilo naslednjih 10 proizvajalcev:

(83)

Ker je teh 10 proizvajalcev Skupnosti v OPP predstavljalo 75 % celotne proizvodnje Skupnosti, se šteje, da zgoraj omenjenih 10 proizvajalcev Skupnosti predstavlja večji del celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Zato zanje velja, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Skupnosti“.

(84)

Kot je omenjeno v uvodnih izjavah (10), (15) in (16), je bil sestavljen vzorec iz štirih družb. Sodelovali so vsi vzorčeni proizvajalci Skupnosti, ki so v rokih poslali izpolnjen vprašalnik. Poleg tega so ostali proizvajalci pritožniki in proizvajalci, ki podpirajo preiskavo, pravočasno predložili nekatere splošne podatke za analizo škode.

(85)

Dejanska potrošnja Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, obsega prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti in podatkov Eurostata za celoten uvoz EU. Zaradi širitve Evropske unije leta 2004 ter zaradi jasnosti in doslednosti analize je bila potrošnja določena na podlagi trga EU-25 v obravnavanem obdobju.

(86)

Med 2002 in OPP se je potrošnja Skupnosti zmerno povečala za 8 %. Povečanje, zabeleženo leta 2004, je v glavnem posledica izvajanja skupne kmetijske politike v novih državah članicah po vstopu v Evropsko unijo. Po letu 2004 so imeli kmetje v novih državah članicah na voljo dodatna finančna sredstva, kar je privedlo do večje uporabe gnojil.

(87)

V prvotni preiskavi se je v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe kumulativno ocenil uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Alžirije, Belorusije, Rusije in Ukrajine. Proučilo se je, ali bi bilo kumulativno ocenjevanje ustrezno tudi pri sedanji preiskavi.

(88)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da se zadevni izdelek iz Ukrajine v obravnavanem obdobju ni uvažal, iz Belorusije in Rusije pa se ni uvažal v letu 2004 in v OPP. Zato pogoji iz člena 3(4) osnovne uredbe za kumulativno ocenjevanje uvoza zadevnega izdelka iz teh držav in uvoza zadevnega izdelka iz Alžirije niso bili izpolnjeni.

(89)

Glede na zgoraj navedeno je prevladalo mnenje, da je treba vse štiri države proučiti ločeno.

(90)

Za tri zadevne države, ki so v obravnavanem obdobju izvažale v Skupnost, so se obseg, tržni deleži in povprečne cene na državo razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju. Trendi količin in cenovni trendi, prikazani v nadaljevanju, temeljijo na podatkih Eurostata.

(91)

Obseg uvoza iz Alžirije je v obravnavanem obdobju, čeprav se je od leta 2003 rahlo znižal, pridobil dodatni 2 odstotni točki tržnega deleža, medtem ko so se cene zvišale s 96 EUR/tono na 131 EUR/tono. Obseg uvoza iz Belorusije in Rusije se je znatno znižal in se po letu 2004 povsem ustavil.

(92)

Preiskava je pokazala, da uvoz iz Alžirije ni nelojalno nižal cen industrije Skupnosti v OPP. Kar zadeva preostale države, glede na odsotnost uvoza v OPP primerjava njihovih izvoznih cen za tretje države v OPP in cen industrije Skupnosti na trgu Skupnosti prav tako ni pokazala nelojalnega nižanja cen.

(93)

Obseg uvoza iz tretjih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji tabeli. Tudi naslednji trendi količin in cenovni trendi temeljijo na podatkih Eurostata.

(94)

V primeru Romunije je bilo leta 2004 zabeleženo znatno povečanje uvoza, s čimer je pridobila 6,9 % tržnega deleža, ki pa je v OPP kljub ugodnim tržnim razmeram v Skupnosti padel na 3,9 %. Ta razvoj je treba obravnavati ob upoštevanju velikega povečanja romunskega izvoza na trg ZDA, ki je bil po obsegu več kot trikrat večji od romunskega izvoza na trg Skupnosti v OPP. Cene so v obravnavanem obdobju neprekinjeno rasle in so bile dosledno višje od cen vzorčne industrije Skupnosti v letu 2004 in v OPP. Na podlagi tega prevladuje mnenje, da romunski proizvajalci izvozniki ne morejo predstavljati nevarnosti znatne škode za industrijo Skupnosti. Uvoz iz ZDA, ki je leta 2002 predstavljal le 0,7 % tržnega deleža, se je v OPP močno zmanjšal na 6 ton. Ta trend kaže na dejstvo, da so bile do konca OPP prodajne cene v ZDA višje od prodajnih cen v ES, zato proizvajalci iz ZDA niso imeli nobene spodbude za uvoz v ES.

(95)

Ker romunski izvoz na trg Skupnosti ne pomeni grožnje znatne škode, čeprav je povečanje njegove količine večje od povečanja količine alžirskega izvoza in so njegove cene nižje od cen, ki jih zaračunavajo alžirski izvozniki, po mnenju Evropskega združenja uvoznikov umetnih gnojil („EFIA“) tudi alžirski izvoz ne bi smel pomeniti grožnje znatne škode. V zvezi s tem je treba opozoriti, da za Alžirijo, kot je navedeno v uvodni izjavi (92), ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen, prav tako pa se ni ugotovilo, da bi Alžirija med obravnavanim obdobjem industriji Skupnosti povzročala znatno škodo. Vendar je analiza za navedeno državo iz oddelka 4 v nadaljevanju pokazala verjetnost ponovnega pojava škode. Nasprotno pa se protidampinške dajatve niso uporabljale za uvoz SAN s poreklom iz Romunije, zato se za to državo ni izvedel test ponovnega pojava škode v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Na tej podlagi je bil argument zavrnjen.

(96)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo industrijo Skupnosti.

(97)

Glede na to, da je bilo v zvezi z industrijo Skupnosti uporabljeno vzorčenje, je bila škoda ocenjena na podlagi informacij, zbranih na ravni celotne industrije Skupnosti („IS“ v priloženih tabelah), in na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Skupnosti („VP“ v priloženih tabelah).

(98)

Kadar je bilo v skladu z ustaljeno prakso uporabljeno vzorčenje, je bila izvedena analiza nekaterih kazalnikov škode (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, zaloge, prodaja, tržni delež, rast in zaposlovanje) za industrijo Skupnosti kot celoto, medtem ko so bili tisti kazalniki škode, ki so povezani s poslovanjem posameznih družb, to so cene, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, plače, naložbe, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, proučeni na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Skupnosti.

(99)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je med letom 2002 in OPP povečala za 5 %, tj. s približno 2,8 milijona ton leta 2002 na približno 3 milijone ton v OPP. Proizvodnja se je zmanjšala zlasti leta 2003, in sicer za 3 %, preden se je leta 2004 povečala za 2 odstotni točki ter za nadaljnjih 7 odstotnih točk v OPP.

(100)

Proizvodna zmogljivost je bila v obravnavanem obdobju skoraj stabilna. Zaradi rasti proizvodnje se je iz tega izhajajoča izkoriščenost zmogljivosti povečala s 57 % leta 2002 na 60 % v OPP. Kot je bilo že navedeno v prvotni preiskavi, lahko proizvodnja drugih izdelkov, ki jih je mogoče izdelati z isto proizvodno opremo, vpliva na izkoriščenost zmogljivosti za to vrsto proizvodnje in industrije.

(101)

Raven končnih zalog industrije Skupnosti je med obravnavanim obdobjem postopno rasla. Ob koncu OPP (30. junija 2005) je bila raven zalog dokaj nizka, vendar je to posledica dejstva, da so ravni zalog za to vrsto izdelka poleti precej nižje kot pozimi, saj je vrh prodaje teh izdelkov spomladi in na začetku poletja. Konec leta 2004 je bila raven zalog 13 % višja kot konec leta 2002.

(102)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med letom 2002 in OPP zmanjšala za 3 %. Ta razvoj je v nasprotju z razvojem porabe na trgu Skupnosti, ki se je v istem obdobju povečala za 8 % (glej uvodno izjavo (86)). Celotno povečanje obsega proizvodnje je posledica močnega izvoza industrije Skupnosti v istem obdobju. Spodnja tabela kaže obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, katerih glavni ciljni trg so ZDA.

(103)

Tržni delež industrije Skupnosti se je med letom 2002 in OPP znatno zmanjšal. Zlasti je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju izgubila 8 odstotnih točk tržnega deleža, medtem ko so alžirski proizvajalci v istem obdobju povečali svoj tržni delež z 2,8 % na 4,8 %.

(104)

Industrija Skupnosti je izgubila znaten del trga v korist alžirskih, romunskih in drugih proizvajalcev Skupnosti, ki so tržni delež v istem obdobju pridobili.

(105)

Izgubo tržnega deleža je mogoče pripisati tudi razumni odločitvi industrije Skupnosti o povečanju njenega izvoza na trg ZDA, da bi tako uživala ugodnosti veliko višjih cen SAN, ki prevladujejo na navedenem trgu. Vendar pa industrija Skupnosti zaradi svojih velikih prostih proizvodnih zmogljivosti ni mogla uživati ugodnosti rasti na trgu Skupnosti, ki je bila zabeležena med obravnavanim obdobjem.

(106)

Raven zaposlenosti v industriji Skupnosti se je med letom 2002 in OP povečala za 5 %. To sorazmerno majhno povečanje je v glavnem posledica povečanega izvoza industrije Skupnosti.

(107)

Produktivnost delovne sile industrije Skupnosti, izmerjena kot donos na zaposlenega na leto, je med letom 2002 in OPP ostala dokaj stabilna.

(108)

Kar zadeva vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju obsega uvoza iz Alžirije (ki je med obravnavanim obdobjem znašal do 6,7 % trga Skupnosti), se ta vpliv ne more šteti za zanemarljivega, zlasti na trgih, na katerih so cene zelo nestabilne, kot je trg zadevnega izdelka. V zvezi z Belorusijo, Rusijo in Ukrajino ni mogoč noben sklep, ker se je leta 2003 uvoz iz teh držav ustavil.

(109)

Povprečne neto prodajne cene vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti so se v letu 2004 in v OPP znatno povečale, s čimer odražajo prevladujoče ugodne pogoje na mednarodnem trgu za zadevni izdelek v istem obdobju. Ta rastoči trend je treba obravnavati skupaj s podobnim razvojem stroškov glavne surovine, tj. plina, kot kaže spodnja tabela.

(110)

Med letom 2002 in OPP se je povprečna plača na zaposlenega zvišala za 9 %, kot kaže spodnja tabela.

(111)

Letni naložbeni tok za zadevni izdelek, ki so ga ustvarili štirje vzorčeni proizvajalci, se je v obravnavanem obdobju razvijal pozitivno. Te naložbe so bile večinoma namenjene zamenjavi starih strojev. To kaže prizadevanje industrije Skupnosti za stalno izboljševanje njene produktivnosti in konkurenčnosti. Vendar se ti rezultati ne odražajo v razvoju produktivnosti, ki je v obravnavanem obdobju ostala dokaj stabilna (glej uvodno izjavo (107)), kar kaže na težave industrije Skupnosti pri povečanju njene proizvodnje.

(112)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev se je postopno izboljšala zlasti po letu 2003 in je v OPP dosegla stopnjo 13,8 %. Ob koncu obravnavanega obdobja je dobičkonosnost na tem cenovno cikličnem trgu dosegla svoj vrh. Številni dejavniki, vključno z zunanjimi, lahko dejansko vplivajo na cene SAN in drugih dušikovih gnojil na svetovnih trgih. Takšni dejavniki lahko privedejo do dodatne ponudbe ali zmanjšanega povpraševanja po teh izdelkih, kar vpliva na določanje cen izdelka. V obravnavanem obdobju so se cene zaradi manjše ponudbe na svetovnih trgih zvišale. Vendar so bile leta 2002 in 2003 ugotovljene ravni dobička zmerne in nižje od ravni, ki jih industrija Skupnosti šteje za razumne glede na dejstvo, da je ta industrija visoko kapitalsko intenzivna. Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je skozi celotno obravnavano obdobje sledila trendu zgoraj omenjene dobičkonosnosti.

(113)

V obravnavanem obdobju se je denarni tok znatno povečal. Ta razvoj je v skladu z razvojem celotne dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju.

(114)

Preiskava ni pokazala nobenih težav vzorčenih proizvajalcev Skupnosti pri zbiranju kapitala. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je več teh družb del velikih skupin in zato svoje dejavnosti financirajo znotraj skupin, ki jim pripadajo, prek sistemov denarnega združevanja ali prek posojil znotraj skupin, ki jih odobrijo matične družbe.

(115)

Med letom 2002 in OPP so se pozitivno razvijali naslednji kazalniki: obseg proizvodnje industrije Skupnosti se je povečal, prodajne cene na enoto industrije Skupnosti so se zvišale, dobičkonosnost pa se je glede na cene znatno izboljšala. Izvoz v tretje države se je povečal, donosnost naložb in denarni tok pa sta se razvijala pozitivno. Plače so se razvijale zmerno, industrija Skupnosti pa je še naprej vlagala.

(116)

Nasprotno so se negativno razvijali naslednji kazalniki: obseg prodaje na trgu Skupnosti se je v nasprotju z rastočim trgom zmanjšal za 3 %. V skladu s tem se je tržni delež industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal, in sicer za 8 odstotnih točk. Kljub prizadevanju industrije Skupnosti za izboljšanje produktivnosti prek naložb, je produktivnost ostala sorazmerno stabilna.

(117)

Na splošno se je položaj industrije Skupnosti znatno izboljšal v primerjavi s položajem pred uvedbo protidampinških ukrepov na uvoz SAN iz zadevnih držav leta 2000. Zato je jasno, da so ti ukrepi pozitivno vplivali na gospodarski položaj industrije Skupnosti. Kljub temu je treba poudariti, da se lahko pozitivni razvoj nekaterih kazalnikov delno pripiše tudi razmeram na trgu podobnega izdelka, ki so bile v zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja zaradi omejene ponudbe po vsem svetu zelo ugodne. Poleg tega je k splošnemu pozitivnemu razvoju industrije Skupnosti prispeval tudi pozitivni razvoj izvoza industrije Skupnosti, ki je deloma izravnal zmanjšanje tržnega deleža v Skupnosti.

(118)

Zato se sklene, da se je položaj industrije Skupnosti v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepov izboljšal, vendar je še vedno občutljiv.

(119)

Ker izvoz iz štirih zadevnih držav ni povzročil nadaljnje znatne škode, se je analiza osredotočila na verjetnost ponovnega pojava škode. V zvezi s tem sta bila analizirana dva glavna parametra: (i) stroški plina v zadevnih državah in njihov vpliv na proizvodne stroške SAN ter (ii) vpliv predvidenega obsega izvoza iz zadevnih držav v Skupnost na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju konkurenčnih pogojev.

(120)

Verjetnost ponovnega pojava škode bo zelo odvisna od možnega razvoja cen SAN. Plin je najpomembnejši del stroškov, saj predstavlja več kot 50 % proizvodnih stroškov SAN, kadar se kupuje po cenah na svetovnem trgu, zato je odločujoč dejavnik pri prodajni ceni SAN. Stroški plina v proizvodnji SAN so odvisni od učinkovite porabe plina in cene na enoto. Za industrijo Skupnosti, Rusijo in Alžirijo je bila izvedena analiza teh dveh parametrov v proizvodnih stroških SAN.

(121)

Ta analiza je najprej pokazala, da je učinkovitost plina pomemben dejavnik določanja stroškov plina na tono proizvedenega SAN. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je bila učinkovitost plina v industriji Skupnosti sorazmerno visoka, saj je dosegla do 15 % manjšo porabo plina na tono proizvedenega SAN od porabe proizvajalcev v Rusiji in Alžiriji. To je rezultat prizadevanja industrije Skupnosti za stalno izboljševanje produktivnosti in konkurenčnosti prek ustreznih naložb, ki zahtevajo letni pritok kapitala v povprečju v višini ene tretjine skupne neto knjigovodske vrednosti sredstev. Primerjalna prednost mora koristiti industriji Skupnosti in zmanjšati proizvodne stroške SAN.

(122)

Kljub tej učinkovitosti so stroški plina na tono proizvedenega SAN industrije Skupnosti zaradi razlike v cenah plina približno trikrat višji od stroškov Rusije in Alžirije. To razliko je mogoče v celoti pojasniti z neobičajno nizkimi cenami plina v teh dveh državah. Posledična razlika v ceni SAN v teh dveh državah v primerjavi s proizvajalci, ki plin kupujejo po cenah na svetovnem trgu, kot so to proizvajalci v Skupnosti, se v bližnji prihodnosti verjetno ne bo zmanjšala. Ta razlika se lahko še poveča, če se bo sedanji vzorec razvoja cen plina na svetovnem trgu v naslednjih letih ohranil. Na podlagi tega se šteje, da bodo proizvajalci iz Rusije in Alžirije še naprej uživali umetno ustvarjeno stroškovno prednost, ki zaradi teže SAN v veliki meri presega visoke prevozne stroške. Zato je trg Skupnosti privlačen tudi za proizvajalce iz oddaljenih območij v teh državah, katerih prevozni stroški presegajo 20 % cene.

(123)

Glede na nizke cene plina je zelo verjetno, da bodo proizvajalci izvozniki v Rusiji in Alžiriji lahko izvažali zadevni izdelek v Skupnost po cenah, ki so nižje od proizvodnih stroškov industrije Skupnosti. Zato je zelo verjetno, da bo ta uvoz privedel do znatnega nelojalnega nižanja cen industrije Skupnosti.

(124)

Belorusija in Ukrajina nista vključeni v analizo, ker sta se v tej preiskavi šteli za državi z netržnim gospodarstvom, zato se podatki o proizvodnih stroških niso zahtevali. Vseeno pa so se pridobili posebni podatki o cenah plina v teh dveh državah, preiskava pa je pokazala, da so proizvajalci v teh državah v OPP kupovali plin po cenah, ki so bile znatno nižje od cen, zaračunanih industriji Skupnosti. Zato se šteje, da bosta obe državi imeli enako možnost izvažanja zadevnega izdelka po cenah, ki so nižje od proizvodnih stroškov industrije Skupnosti, prav tako pa je verjetno, da bodo te cene privedle do nelojalnega nižanja cen industrije Skupnosti.

(125)

Dejstvo, da se bodo izvozniki iz Belorusije, Rusije in Ukrajine v primeru razveljavitve ukrepov morali ponovno uveljaviti na trgu Skupnosti, alžirski izvozniki pa bodo morali okrepiti svoj položaj na trgu, lahko tudi potrdi stališče, da bodo navedeni proizvajalci verjetno zaračunavali nižje cene od cen industrije Skupnosti, da bi ponovno pridobili izgubljen tržni delež ali razširili svojo mrežo kupcev.

(126)

EFIA in nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da nižji proizvodni stroški ne morejo biti veljaven razlog, s katerim bi utemeljili verjetnosti ponovnega pojava škode. Prav tako po njihovem mnenju ni pravno dopustno, da bi verjetnosti ponovnega pojava škode utemeljili na možnosti nelojalnega nižanja cen. Poleg tega je Alžirija zaračunavala cene, višje od cen industrije Skupnosti, Belorusija, Rusija in Ukrajina pa leta 2004 in med OPP v Skupnost sploh niso izvažale, njihove cene tretjim državam pa so bile nad cenami industrije Skupnosti, za katere velja, da ne povzročajo škode. To po mnenju EFIA dokazuje, da proizvajalci izvozniki svojih nižjih stroškov plina ne izkoriščajo za določanje nižjih cen, ampak nasprotno zaračunavajo višje cene in si prizadevajo maksimizirati svojo stopnjo dobička.

(127)

Določitev verjetnosti ponovnega pojava škode dejansko temelji na vprašanju, ali bi iztek ukrepov privedel do razmer, ki bi spodbudile ponovni pojav škode. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da, kot priznavajo stranke, proizvajalci izvozniki v zadevnih državah uživajo ugodnosti nižjih cen plina, ki jim dajejo diskrecijo za nelojalno nižanje cen industrije Skupnosti. Na drugi strani je preiskava pokazala, da je bil njihov izvoz med OPP dampinški. To določanje cen je bilo obravnavano z vidika (i) znatnih prostih izvoznih zmogljivosti izvoznikov in (ii) njihovih znatno nižjih proizvodnih stroškov. Prvo kaže na njihovo močno prizadevanje, da bi našli trge za prodajo svojih izdelkov. Drugo kaže na njihovo zmogljivost za znatno nelojalno nižanje cen industrije Skupnosti, s čimer bi izpolnili svoje cilje glede prodaje.

(128)

V zvezi s cenami je treba opozoriti, da so v zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja ugodne tržne razmere ohranile cene na zelo visoki ravni, ne glede na veljavne protidampinške ukrepe. Dejansko je med navedenim obdobjem tesno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po vsem svetu privedlo do visokih cen za vsa dušikova gnojila. SAN je tako kot druga dušikova gnojila blago, pri katerem se cena določa pod vplivom številnih dejavnikov, ki segajo od nestanovitnih cen plina, ki so najpomembnejši stroškovni element in znatno vplivajo na ponudbo, do vremenskih razmer, zalog pridelka in žitnih zalog, kar privede do zmanjšanega ali povečanega povpraševanja. Predvsem kar zadeva trg Skupnosti, se pričakuje, da se bo povpraševanje po dušikovih gnojilih v naslednjih letih rahlo povečalo (7). Ohranitev tako visokih cen je zato odvisna od omejene ponudbe, ki pa je po rezultatih preiskave glede na proste izvozne zmogljivosti zadevnih držav in verjetnosti preusmeritve dela njihovega izvoza iz tretjih držav, kamor so izvažale med OPP, v primeru razveljavitve ukrepov precej neverjetna. Ta scenarij bo zelo verjetno privedel do tega, da bodo proizvajalci izvozniki znižali svoje cene in s tem nelojalno nižali cene industrije Skupnosti, da bi tako pridobili tržni delež in izpolnili svoje cilje glede obsega izvoza. V takšnih razmerah bi bila industrija Skupnosti prisiljena bodisi svoje cene glede na ohranitev visokih cen plina znižati na raven, ki je blizu ravni proizvodnih stroškov ali pod njo, bodisi odreči se znatnemu tržnemu deležu in s tem prihodkom, ali storiti oboje. Povečanje izvoza na trg ZDA je zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi (135), zelo neverjetno. Zato bi bila neizogibna posledica razveljavitve ukrepov poslabšanje celotnega poslovanja industrije Skupnosti.

(129)

Kar zadeva argument o čim večjem dobičku, je treba opozoriti, da ta temelji na pozitivni cenovni razliki, ki je bila med trgom ZDA in Skupnosti zabeležena med obravnavanim obdobjem, česar pa ni mogoče obravnavati kot element za oceno prihodnjih cen tako zelo nestanovitnega blaga, kot je SAN. Na podlagi zgornjih ugotovitev je bilo sklenjeno, da lahko razveljavitev ukrepov zelo verjetno privede do ponovnega pojava škode, zato je bil argument zavrnjen.

(130)

SAN je tekoče gnojilo za oskrbo pridelkov z dušikom. Večinoma se uporablja kot gnojilo pred sajenjem poljščin, ki potrebujejo SAN običajno spomladi. SAN je z drugimi dušikovimi gnojili mogoče zamenjati le pogojno, saj kmetje pri tem gnojilu uporabljajo različno opremo, prav tako pa se lahko meša z drugimi raztopinami, kot so pesticidi za enkratno uporabo. Povpraševanje je zato odvisno od sezone in je sorazmerno neelastično.

(131)

Čeprav se SAN na splošno uporablja sezonsko, se proizvaja vse leto, saj je to učinkovitejše kot opustitev proizvodnje. Zato imajo proizvajalci Skupnosti največje zaloge jeseni in pozimi. Zelo verjetno je, da bo velik uvoz zadevnega izdelka po nizkih cenah spomladi in poleti zelo negativno vplival na cene industrije Skupnosti za tako zelo nestabilen izdelek, kot je zadevni izdelek, katerega cena se določa vsak teden.

(132)

Ob upoštevanju dejstva, da zadevne države članice, razen Alžirije, v OPP niso izvažale, je bila analiza osredotočena na verjetnost preusmeritve izvoza iz drugih držav v OPP na trg Skupnosti v bližnji prihodnosti. Poleg tega je treba analizirati verjeten razvoj prodajnih cen SAN.

(133)

V zvezi z verjetnim razvojem izvoza na trg Skupnosti je treba poudariti, da so se za uvoz SAN na trg ZDA iz Belorusije, Rusije in Ukrajine protidampinški ukrepi uporabljali do njihove razveljavitve aprila 2003. Spodnja tabela prikazuje razvoj izvoza teh treh držav na trg ZDA od 2003:

(134)

Iz tabele je razvidno, da so te države od leta 2003 do 2004 znatno povečale obseg izvoza. Zlasti v Rusiji se je obseg izvoza povečal s 180 tisoč ton leta 2003 na približno 600 tisoč ton v 2004, kar je več kot trikratno povečanje. Zgornji statistični podatki o trgovini prav tako navajajo, da se je hitro in nenadno povečanje obsega izvoza iz teh držav v ZDA med OPP ustavilo, saj je bilo povečanje v primerjavi z letom 2004 manj občutno (11 %). Stabilizacija skupnega obsega izvoza teh držav na trg ZDA v višini približno 1 milijona ton je bila potrjena na podlagi izvozne uspešnosti teh držav v ZDA po OPP.

(135)

Razlogi za to stabilizacijo so podrobno opisani v končnem poročilu protidampinške preiskave v ZDA glede uvoza SAN iz Belorusije, Rusije in Ukrajine (10). V tem poročilu je jasno navedeno, da se zaradi visokega deleža stroškov kopenskega prevoza uvoz osredotoča na obalna območja, prav tako pa je zaradi visokih stroškov kopenskega prevoza uvožen SAN v primerjavi s SAN, proizvedenim na domačem trgu, na številnih območjih ZDA, vključno v pomembnih državah porabnicah SAN na t. i. območju „kmetijskega pasu“, veliko dražji. Z drugimi besedami, kar zadeva izvoz, je velikost trga ZDA omejena, najpomembnejša območja potrošnje pa ostajajo zavarovana pred uvozom zaradi njihove lokacije. Glede na ugotovljeno stabilizacijo uvoza iz Belorusije, Rusije in Ukrajine, kot je opisano v uvodni izjavi (134), se sklene, da trg ZDA ne more absorbirati uvoza, ki je znatno višji od obsega, zabeleženega med OPP.

(136)

V skladu s tem in glede na sorazmerno bližino trga Skupnosti se lahko sklene, da se bodo znatna prodaja ali proste zmogljivosti v zadevnih državah zelo verjetno usmerile na trg Skupnosti, če bo dovoljena razveljavitev ukrepov. Glede na nižje prevozne stroške v primerjavi z izvozom na trg ZDA so lahko izvozne cene bistveno nižje od tistih, ki prevladujejo na trgu ZDA. Poleg tega je bilo ugotovljeno, kot je navedeno v zgornjih uvodnih izjavah (50), (54) in (63), da je prodaja sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na trgu ZDA potekala po cenah, ki so nižje od zadevnih normalnih vrednosti.

(137)

Opozarja se, da je domači trg zadevnega izdelka v Alžiriji nepomemben in da je dejansko vsa proizvodna zmogljivost usmerjena v izvoz. Poleg tega je preiskava pokazala, da sedanje proste zmogljivosti alžirskih proizvajalcev predstavljajo 10–20 % porabe na trgu Skupnosti, celotne proste zmogljivosti pa se trenutno ocenjujejo na okoli 300 000 – 350 000 ton.

(138)

Če bo dovoljena razveljavitev ukrepov, je zelo verjetno, da se bodo zlasti zaradi bližine trga Skupnosti te proste zmogljivosti uporabile za proizvodnjo zadevnega izdelka za izvoz v Skupnost (Alžirija ima le 4,8 % tržnega deleža). Pričakovan velik obseg izvoza bi verjetno potekal po dampinških cenah in proizvajalcem Skupnosti povzročil škodo.

(139)

Ugotovljeno je bilo, da ima Belorusija hitrorastoč domači trg, na katerem je edini proizvajalec v OPP prodal dve tretjini lastnih izdelkov. Poleg tega leta 2004 in v OPP Belorusija ni izvažala v Skupnost, izvoz na trg ZDA pa se kljub odsotnosti protidampinških ukrepov in ugodnim tržnim pogojem zmanjšal.

(140)

Če bi bila dovoljena razveljavitev ukrepov, bi se razmere v Belorusiji zelo verjetno drastično spremenile. Glede na dejstvo, da je bila domača cena manj kot polovico prevladujoče tržne cene v Skupnosti v OPP, bi lahko beloruski proizvajalec na podlagi razumne ekonomske odločitve velike količine izdelkov, ki jih trenutno proda na domačem trgu, preusmeril na trg Skupnosti po dampinških cenah. Verjetna posledica bi bil ponovni pojav škode zaradi velikega obsega uvoza iz Belorusije po nizkih cenah.

(141)

Ruski domači trg je sorazmerno majhen v primerjavi s prostimi zmogljivostmi, ki, kot je že omenjeno v uvodni izjavi (66), znašajo od 600 000 do 700 000 ton in se lahko znatno povečajo, če se jim prištejejo zmogljivosti nesodelujočih proizvajalcev ali zmogljivosti, trenutno namenjene proizvodnji in izvozu sečnine in amonijevega nitrata, drugih dveh dušikovih gnojil.

(142)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se v Skupnosti trenutno uporabljajo ukrepi trgovinske zaščite za uvoz primarnih izdelkov iz Rusije, in sicer sečnine v trdni obliki in amonijevega nitrata (11). Trenutno se glede ukrepov za sečnino izvaja preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (12). Poleg tega se izvaja preiskava v zvezi z vmesnim pregledom, ki je omejena na glavnega ruskega proizvajalca izvoznika in se nanaša na ukrepe za amonijev nitrat (13). Glede na končni rezultat teh preiskav v zvezi s pregledom obstaja tveganje preusmeritve proizvodnje s teh izdelkov na SAN, kar bi lahko privedlo do dodatnega znatnega povečanja ocenjenih prostih zmogljivosti ruskih proizvajalcev.

(143)

Glede na zgornje ugotovitve obstaja velika verjetnost, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov izvoz v Skupnost nadaljeval. Na podlagi konzervativne ocene bi obseg takšnega uvoza znašal blizu 20 % trga Skupnosti, ob upoštevanju porabe na navedenem trgu (glej uvodno izjavo (86)) in dejanskih prostih zmogljivosti v Rusiji. Glede na izredno nizke cene plina, ki jih plačujejo ruski proizvajalci, in posledično cenovno prednost pri zadevnem izdelku bi tak uvoz industriji Skupnosti verjetno povzročil veliko škodo.

(144)

Med zadevnimi državami ima Ukrajina trenutno največ prostih zmogljivosti, ki se ocenjujejo na 700 000 do 800 000 ton. Trenutne proste zmogljivosti znašajo približno 20 % porabe Skupnosti.

(145)

Zaradi nepomembnega domačega trga in bližine trga Skupnosti je verjetno, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov ogromen del izvoza preusmeril na trg Skupnosti. Kot je navedeno zgoraj, bo ta izvoz verjetno potekal po dampinških cenah in s tem industriji Skupnosti povzročil veliko škodo.

(146)

Glede na umetno nizke cene, po katerih proizvajalci v zadevnih državah plačujejo plin kot osnovno surovino, in vpliv teh cen na proizvodne stroške SAN je verjetno, da bodo proizvajalci v zadevnih državah v primeru razveljavitve ukrepov imeli možnost izvoza zadevnega izdelka po cenah, ki so nižje od proizvodnih stroškov industrije Skupnosti.

(147)

Vse zadevne države, razen Belorusije, imajo presežne zmogljivosti, ki bi jih v primeru razveljavitve ukrepov lahko usmerile na trg Skupnosti. Ker Belorusija velik del svojih izdelkov na domačem trgu proda po veliko nižjih cenah od tistih, ki so v OPP veljale na trgu Skupnosti, je zelo verjetno, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov vsaj del te prodaje preusmeril na trg Skupnosti. Nižji prevozni stroški prodaje v Skupnosti v primerjavi z ZDA bi lahko prav tako spodbudili preusmeritev prodaje na trg Skupnosti. Poleg tega je za vse štiri države v primeru razveljavitve ukrepov verjetna preusmeritev dela njihovega sedanjega izvoza iz drugih držav v Skupnost, kot je prikazano v uvodnih izjavah (132) do (136).

(148)

EFIA in nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da domneva o preusmeritvi s proizvodnje sečnine in amonijevega nitrata na SAN ne upošteva temeljnega ekonomskega dejstva, da proizvajalci ne morejo enostavno preusmeriti proizvodnje brez dodatnih naložb. Poleg tega so trdili, da se proizvajalci ne bodo odrekli dobičkonosnejšim izdelkom samo zaradi ukinitve protidampinških ukrepov na manj dobičkonosne izdelke.

(149)

V zvezi s potrebnimi dodatnimi naložbami je treba opozoriti, da je večina glavnih proizvajalcev izvoznikov dušikovih gnojil integriranih proizvajalcev, zato je odločitev o proizvodnji/izvozu enega ali drugega izdelka v glavnem odvisna od tržnih razmer. Kar zadeva dobičkonosne izdelke, bodo proizvajalci dejansko iskali najbolj dobičkonosne. V zvezi s tem imajo protidampinški ukrepi pri njihovi odločitvi pomembno vlogo, kar je razvidno iz znatnega povečanja dampinškega izvoza SAN na trg ZDA leta 2004 in med OPP, potem ko so bili protidampinški ukrepi ZDA leta 2003 razveljavljeni. Zato bodo razumne ekonomske odločitve proizvajalcev izvoznikov po vsej verjetnosti privedle do njihove preusmeritve z enega izdelka na drugega, da bi tako ohranili ali povečali svojo celotno prodajo dušikovih gnojil in dobiček iz te prodaje.

(150)

Na podlagi tega je mogoče sklepati, da bi razveljavitev ukrepov privedla do znatnega izvoza iz zadevnih držav po cenah, ki bi zaradi izkrivljenih in umetno nizkih proizvodnih stroškov v teh državah nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Vse to bi najverjetneje povečalo trend nižanja cen na trgu, kar bi po pričakovanjih negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Skupnosti. To bi zlasti preprečilo finančni zagon industrije Skupnosti, dosežen leta 2004 in v OPP, in bi verjetno privedlo do ponovnega pojava škode. Z drugimi besedami, s slabšanjem tržnih razmer se bo pritisk na cene iz zadevnih držav povečeval, ob upoštevanju velike razlike med proizvodnimi stroški in prostimi zmogljivostmi v teh državah.

(151)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov.

(152)

Opozoriti je treba, da se v predhodni preiskavi sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Skupnosti. Ker je sedanja preiskava obenem pregled in analiza razmer, v katerih so se protidampinški ukrepi že uporabljali, je mogoča ocena morebitnega nepotrebnega negativnega učinka, ki ga imajo sedanji protidampinški ukrepi na zadevne stranke.

(153)

Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub ugotovitvam o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ohranitev ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti.

(154)

Industrija Skupnosti je dokazala, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj njenega gospodarskega položaja po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2000. Industrija Skupnosti je med letom 2002 in OPP zlasti povečala svoj dobiček.

(155)

Upravičeno se lahko pričakuje, da bo industrija Skupnosti še naprej uživala ugodnosti obstoječih ukrepov in izboljšala svoj položaj tako, da bo obrnila padajoči trend tržnega deleža in povečala dobičkonosnost. V primeru razveljavitve ukrepov je verjetno, da se bo uvoz po dampinških cenah iz zadevnih držav povečal in s tem industriji Skupnosti povzročil škodo z izvajanjem pritiska na nižanje prodajnih cen, kar bo ogrozilo trenutno pozitiven, vendar še vedno občutljiv finančni položaj industrije Skupnosti.

(156)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (10), je le en uvoznik izrazil pripravljenost za sodelovanje v vzorcu in predložil osnovne informacije, ki se zahtevajo v obrazcu za vzorčenje. Kljub temu pa je zadevni uvoznik po prejetju vprašalnika Komisijo obvestil, da ne želi več sodelovati v preiskavi.

(157)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da bo vpliv uvedbe ukrepov do določene mere neučinkovit, saj bi se uvoz nadaljeval kljub neškodljivim cenam, uvozniki pa praviloma ne trgujejo le s SAN, ampak v veliki meri tudi z drugimi gnojili. Domnevo, da bi se uvoz nadaljeval, je potrdil le uvoz iz Alžirije, pri katerem je en proizvajalec izvoznik sklenil zavezo. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je uvedba ukrepov na nekatere izvoznike vplivala negativno, kot je navedeno v uvodni izjavi (66) Uredbe Komisije (ES) št. 617/2000 (14). Vseeno pa preiskava ni pokazala, da bi nekateri uvozniki povsem opustili svoj dejavnost, ampak so se raje osredotočili na druga, nenačrtovana gnojila. Zato se zdi, da je imela uvedba ukrepov na splošno omejen vpliv na večino uvoznikov/trgovcev.

(158)

Ker uvozniki niso sodelovali, ni zanesljivih informacij, ki bi pokazale, da bo ohranitev ukrepov znatno negativno vplivala na uvoznike ali trgovce.

(159)

EFIA je trdila, da se nesodelovanje uvoznikov ne sme obravnavati kot pomanjkanje interesa z njihove strani, ampak kot odraz nepoštenosti do malih ali srednjih podjetij glede znatnih virov, ki se zahtevajo v protidampinški preiskavi, medtem ko so viri teh podjetij omejeni. Poleg tega so trdili, da v preiskavi ni bil upoštevan kumulativni učinek številnih protidampinških ukrepov glede gnojil na uvoznike, s čimer ni bila izvedena poštena analiza učinkov na uvoznike in kmete.

(160)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da imajo uvozniki, ki se ukvarjajo z različnimi gnojili, pri čemer je SAN eno od njih, možnost oskrbe z različnimi dušikovimi gnojili iz drugih virov, za katere v tistem trenutku ne veljajo protidampinški ukrepi. Na tej podlagi je bilo sklenjeno, da kateri koli negativni učinek nadaljevanja ukrepov na uvoznike ne bi bil preprečljiv razlog za prenehanje njihovega izvajanja.

(161)

Uporabniki SAN so kmetje v Skupnosti. Povpraševanje po dušikovih gnojilih je sorazmerno neelastično, kmetje pa ponavadi kupujejo pri najcenejšem viru. Pri proučevanju možnih učinkov uvedbe ukrepov na uporabnike je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da glede na majhno pojavnost stroškov SAN za kmete ni verjetno, da bi kakršno koli povečanje teh stroškov zanje imelo znatne škodljive posledice. Dejstvo, da uporabniki ali združenja uporabnikov niso predložili nobenih informacij, ki bi nasprotovale zgornjim ugotovitvam v okviru sedanje preiskave v zvezi s pregledom, potrjuje, da: (i) SAN predstavlja zelo majhen del celotnih proizvodnih stroškov za te kmete; (ii) ukrepi, ki se zdaj uporabljajo, niso znatno negativno vplivali na njihov gospodarski položaj in (iii) nadaljevanje ukrepov ne bi negativno vplivalo na finančni interes uporabnikov.

(162)

Ob upoštevanju zgornjega se sklene, da ni nobenih utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

(163)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem razkritju je bil določen tudi rok za predložitev stališč.

(164)

Iz zgoraj navedenega sledi, kot je navedeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz SAN s poreklom iz Alžirije, Belorusije, Rusije in Ukrajine. Opozoriti je treba, da ti ukrepi vključujejo posebne dajatve, razen v primeru uvoza zadevnih izdelkov, ki jih proizvaja in za izvoz v Skupnost prodaja alžirska družba, katere zaveza je bila sprejeta –