EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32005L0019

Direktiva Sveta 2005/19/ES z dne 17. februarja 2005 o spremembah Direktive 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic

UL L 58, 4.3.2005, p. 19–27 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
UL L 159M, 13.6.2006, p. 164–172 (MT)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (BG, RO)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 14/12/2009

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2005/19/oj

4.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 58/19


DIREKTIVA SVETA 2005/19/ES

z dne 17. februarja 2005

o spremembah Direktive 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 94 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Direktivo 90/434/EGS (3) so bila uvedena skupna pravila za poslovno prestrukturiranje, ki so nevtralna s stališča konkurence.

(2)

Cilj Direktive 90/434/EGS je, da se odloži obdavčitev dohodkov, dobičkov in kapitalskih dobičkov iz poslovnega prestrukturiranja ter da se ohranijo pravice držav članic glede obdavčevanja.

(3)

Eden od ciljev Direktive 90/434/EGS je, da se odstranijo ovire za delovanje notranjega trga, kot je na primer dvojno obdavčevanje. Dokler to ne bo v celoti doseženo s pomočjo določb te direktive, morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja.

(4)

Izkušnje pridobljene ob izvajanju Direktive 90/434/EGS v januarju 1992 so pokazale različne načine, na katere se lahko ta direktiva izboljša, in kako se lahko razširijo koristni učinki skupnih pravil, kot so bila sprejeta leta 1990.

(5)

Svet je 8. oktobra 2001 sprejel Uredbo (ES) št. 2157/2001 o statutu evropske družbe (SE) (4) in Direktivo 2001/86/ES o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (5). Podobno je Svet 22. julija 2003 sprejel Uredbo (ES) št. 1435/2003 o statutu evropske zadruge (SCE) (6) in Direktivo 2003/72/ES o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev (7). Ena najpomembnejših značilnosti teh instrumentov je, da bodo lahko tako SE kot SCE prenašale svoje statutarne sedeže med državami članicami, ne da bi pri tem prenehale in bile likvidirane.

(6)

Prenos statutarnega sedeža je sredstvo uveljavljanja svobode ustanavljanja, kot je določena v členih 43 in 48 Pogodbe. Prenesena niso nobena sredstva ter družba in njeni delničarji od tega nimajo nobenih dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov. Odločitev družbe, da reorganizira poslovanje s prenosom svojega statutarnega sedeža, ne bi smela ovirati diskriminatorna davčna pravila ali omejitve, pomanjkljivosti ali izkrivljanja, izhajajoča iz nacionalne davčne zakonodaje, ki je v nasprotju s pravom Skupnosti. Prenos statutarnega sedeža SE ali SCE iz ene države članice v drugo ne pomeni vedno, da SE ali SCE preneha biti rezident prve države članice. Davčno rezidenco SE ali SCE še naprej določa nacionalna zakonodaja in mednarodne pogodbe o obdavčevanju.

(7)

Prenos statutarnega sedeža družbe ali dogodek v zvezi s tem prenosom, ki ima za posledico spremembo davčne rezidence, lahko povzroči določeno obliko obdavčitve v državi članici, iz katere je sedež prenesen. Obdavčitev se lahko pojavi tudi v primeru, ko prenos statutarnega sedeža ali dogodek v zvezi s tem prenosom ne povzroči spremembe davčne rezidence. Za obvladovanje teh možnosti pri SE ali SCE so bila v Direktivi 90/434/EGS uvedena številna nova pravila. V primeru, ko po prenosu statutarnega sedeža sredstva SE ali SCE ostanejo dejansko povezana s stalno poslovno enoto, ki pripada SE ali SCE in se nahaja v državi članici, iz katere je bil statutarni sedež prenesen, mora ta stalna poslovna enota uživati ugodnosti, podobne tistim iz členov 4, 5 in 6 Direktive 90/434/EGS. Ti členi se nanašajo na neobdavčene rezervacije in rezerve ter prevzem izgub. Poleg tega mora biti v skladu z načeli Pogodbe izključena obdavčitev delničarjev ob prenosu statutarnega sedeža. Ob upoštevanju obveznosti, ki jih imajo države članice po Pogodbi, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo dvojnega obdavčevanja, v tej fazi ni treba uvajati skupnih pravil, ki bi urejala vprašanje davčne rezidence SE ali SCE.

(8)

Direktiva 90/434/EGS ne obravnava izgub stalne poslovne enote v drugi državi članici, ki jih prizna država članica, katere rezident je SE ali SCE. Predvsem pa, ko se statutarni sedež SE ali SCE prenese v drugo državo članico, ta prenos ne preprečuje, da država članica, v kateri je bila SE ali SCE prej rezident, v ustreznem času ne vključi izgub stalne poslovne enote.

(9)

Direktiva 90/434/EGS se ne nanaša na tip delitve, pri kateri družba, ki prenaša določene dejavnosti, ne preneha. Zato se mora člen 4 te direktive razširiti, da bi se upoštevali tudi taki primeri.

(10)

V členu 3 Direktive 90/434/EGS so opredeljene družbe, ki spadajo v njeno področje uporabe, v njeni prilogi pa so naštete oblike družb, za katere se direktiva uporablja. Vendar pa določene oblike družb niso naštete v Prilogi, četudi so za davčne namene rezidenti države članice in so tam tudi zavezane za davek od dohodkov pravnih oseb. Glede na izkušnje se to zdi neopravičljiva vrzel in zato se mora področje uporabe Direktive razširiti, da bi zajemalo tudi pravne osebe, ki lahko opravljajo čezmejne dejavnosti v Skupnosti in ki izpolnjujejo vse ustrezne pogoje.

(11)

Ker je SE delniška družba in SCE zadruga ter sta obe po naravi podobni drugim oblikam družb, ki jih že obravnava Direktiva 90/434/EGS, je treba SE in SCE dodati na seznam v prilogi k Direktivi 90/434/EGS.

(12)

Ostale nove družbe, vključene v seznam v prilogi k tej direktivi, so zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb v državah članicah, katerih rezidenti so, vendar pa druge države članice nekatere od njih štejejo za davčno transparentne. Da bi se ugodnosti iz Direktive 90/434/EGS lahko uspešno uveljavile, morajo države članice, ki obravnavajo nerezidenčne zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb kot davčno transparentne, zanje uporabljati ugodnosti iz direktive. Zaradi razlik med državami članicami v davčnem obravnavanju teh posebnih zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb pa morajo države članice imeti možnost, da ne uporabljajo ustreznih določb direktive, ko odmerjajo davke neposrednim ali posrednim delničarjem teh zavezancev.

(13)

Ko se delničarji družb, ki vstopajo v transakcije, ki jih obravnava Direktiva 90/434/EGS, štejejo za davčno transparentne, osebe, ki so povezane z delničarji, ne smejo biti obdavčene v primerih transakcij v zvezi s prestrukturiranjem.

(14)

Obstajajo nekateri pomisleki v zvezi z uporabo Direktive 90/434/EGS pri preoblikovanju podružnic v hčerinske družbe. Pri teh operacijah se sredstva, s katerimi razpolaga stalna poslovna enota in ki predstavljajo določeno poslovno dejavnost, kot je opredeljeno v členu 2 (i) Direktive 90/434/EGS, prenesejo na novoustanovljeno družbo, ki bo hčerinska družba prenosne družbe, in jasno mora biti, da ta transakcija sodi v področje Direktive, saj gre za prenos sredstev od družbe iz države članice, ki ima stalno poslovno enoto v drugi državi članici, na družbo v tej drugi državi članici.

(15)

Iz obstoječe opredelitve „zamenjave kapitalskih deležev“ ni razvidno, ali ta izraz zajema nakupe deležev tudi potem, ko je že dosežena navadna večina glasovalnih pravic. Za statute in glasovalna pravila družb ni nenavadno, če so oblikovana tako, da so potrebni dodatni nakupi preden prevzemnik lahko pridobi popoln nadzor nad ciljno družbo. Opredelitev zamenjave kapitalskih deležev je zato treba spremeniti, tako da bo ta izraz zajemal tudi vse take dodatne nakupe.

(16)

V primeru združitev in delitev družba prejemnica lahko ustvari dobiček iz razlike v vrednosti med sredstvi in obveznostmi, ki jih prejme, ter delnicami, ki jih je lahko imela v prenosni družbi in ki so razveljavljene zaradi teh operacij. Člen 7 Direktive 90/434/EGS določa oprostitev za te kapitalske dobičke, saj se le-ti lahko ustvarijo na ravno tako lahek način v obliki razdeljenih dobičkov prenosne družbe, ki bi bili oproščeni v skladu z Direktivo Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic (8). Cilji Direktive 90/434/EGS in Direktive 90/435/EGS se v tem posebnem primeru ujemajo, vendar pa zahtevani pogoji niso enaki. Direktiva 90/434/EGS se mora zato spremeniti, da se njene zahteve uskladijo z zahtevami Direktive 90/435/EGS in da se upošteva nižji prag lastništva delnic, ki ga vsebuje ta direktiva.

(17)

Ker bo razširitev Direktive 90/434/EGS vključevala delne delitve in prenos statutarnega sedeža SE ali SCE, je treba ustrezno spremeniti obseg določbe o preprečevanju izogibanja plačilu davka in davčne utaje.

(18)

Direktivo 90/434/EGS je zato treba temu ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 90/434/EGS se spremeni; kakor sledi:

1.

Naslov se nadomesti z naslednjim:

2.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Vsaka država članica uporablja to direktivo za:

(a)

združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev, pri katerih so udeležene družbe iz dveh ali več držav članic,

(b)

prenos statutarnega sedeža evropske družbe (Societas Europaea ali SE), kakor je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (9) in evropske zadruge (SCE), kakor je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) (10), iz ene države članice v drugo državo članico.“

3.

Člen 2 se spremeni, kakor sledi:

(a)

doda se naslednji odstavek:

„(b)(a)

‚delna delitev‘ pomeni operacijo, s katero družba, ne da bi prenehala, prenese eno ali več dejavnosti na eno ali več obstoječih ali novih družb in ohrani vsaj eno dejavnost v prenosni družbi v zameno za to, da svojim delničarjem sorazmerno izda vrednostne papirje, ki predstavljajo deleže v kapitalu družb prejemnic sredstev in obveznosti ter, če je to možno, gotovinsko plačilo do 10 % nominalne vrednosti ali, če nominalne vrednosti ni, računovodske vrednosti teh vrednostnih papirjev;“

(b)

odstavek (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

‚zamenjava kapitalskih deležev‘ pomeni operacijo, s katero družba pridobi delež v kapitalu druge družbe, tako da dobi večino glasovalnih pravic v tej družbi ali, če že ima to večino, pridobi dodaten delež v zameno za to, da delničarjem druge družbe v zameno za njihove vrednostne papirje izda vrednostne papirje, ki predstavljajo kapital prve družbe, in, če je to možno, plačilo v denarju do 10 % nominalne vrednosti ali če nominalne vrednosti ni, računovodske vrednosti vrednostnih papirjev, izdanih v zameno;“

(c)

doda se naslednji odstavek:

„(j)

‚prenos statutarnega sedeža‘ pomeni operacijo, s katero SE ali SCE brez prenehanja ali ustanovitve nove pravne osebe prenese svoj statutarni sedež iz ene države članice v drugo državo članico.“.

4.

V členu 3 se osma alinea odstavka (c) v zvezi z Italijo nadomesti z naslednjim:

„—

imposta sul reddito delle società in Italy,“.

5.

Naslov II se nadomesti z naslednjim:

6.

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1.   Združitev, delitev ali delna delitev ne sme povzročiti obdavčitve kapitalskih dobičkov, izračunanih iz razlike med realno vrednostjo prenesenih sredstev in obveznosti ter njihovo vrednostjo za davčne namene.

Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

‚vrednost za davčne namene‘: vrednost, na osnovi katere se izračuna dobiček ali izguba za namene davka od dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov prenosne družbe, če so bila ta sredstva ali obveznosti prodana v času združitve, delitve ali delne delitve, vendar neodvisno od nje;

(b)

‚prenesena sredstva in obveznosti‘: tista sredstva in obveznosti prenosne družbe, ki so kot posledica združitve, delitve ali delne delitve dejansko povezana s stalno poslovno enoto družbe prejemnice v državi članici prenosne družbe in sodelujejo pri ustvarjanju dobičkov ali izgub, upoštevanih za davčne namene.

2.   Kadar se uporablja odstavek 1 in država članica šteje nerezidenčno prenosno družbo za davčno transparentno na podlagi svoje ocene pravnih značilnosti družbe po zakonu, na podlagi katerega je bila družba ustanovljena, in zato obdavči udeležbo delničarjev v dobičkih prenosne družbe, če in ko so ti dobički ustvarjeni, ta država ne obdavči nobenih dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov, izračunanih iz razlike med realno vrednostjo prenesenih sredstev in obveznosti ter njihovo vrednostjo za davčne namene.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata le pod pogojem, da družba prejemnica izračuna novo amortizacijo in dobičke ali izgube v zvezi s prenesenimi sredstvi in obveznostmi v skladu s pravili, ki bi se uporabljala za prenosno družbo ali družbe, če ne bi bilo združitve, delitve ali delne delitve.

4.   Kadar je družba prejemnica po zakonodaji države članice prenosne družbe upravičena do nove amortizacije ali dobičkov ali izgub v zvezi s prenesenimi sredstvi in obveznostmi, ki se izračunajo od osnove, drugačne od tiste iz odstavka 3, se odstavek 1 ne uporablja za sredstva in obveznosti, za katere je uporabljena ta možnost.“.

7.

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Kolikor se operacije iz odstavka a člena 1 izvedejo med družbami države članice prenosne družbe, in če bi država članica uporabila določbe, ki dovoljujejo družbi prejemnici, da prevzame izgube prenosne družbe, ki še niso bile uveljavljene za davčne namene, država članica razširi te določbe zaradi upoštevanja prevzema izgub s strani stalnih poslovnih enot družbe prejemnice, ki so na njenem ozemlju.“.

8.

V členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice lahko uveljavljajo izjemo od odstavka 1 kadar ima družba prejemnica delež v kapitalu prenosne družbe, ki je manjši od 20 %.

Od 1. januarja 2007 je najnižji odstotek deleža 15 %. Od 1. januarja 2009 je najnižji odstotek deleža 10 %.“.

9.

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1.   Pri združitvi, delitvi ali zamenjavi kapitalskih deležev, dodelitev vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družbe prejemnice ali prevzemnice, delničarju prenosne družbe ali prevzete družbe v zamenjavo za vrednostne papirje, ki predstavljajo kapital slednje družbe, sama po sebi ne povzroči obdavčitve dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov tega delničarja.

2.   Pri delni delitvi dodelitev vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družbe prejemnice, delničarju prenosne družbe sama po sebi ne povzroči obdavčitve dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov tega delničarja.

3.   Kadar država članica šteje delničarja za davčno transparentnega na podlagi svoje ocene njegovih pravnih značilnosti po zakonu, na podlagi katerega je delničar bil imenovan, in zato obdavči osebe, ki so udeležene v dobičkih delničarja, ko so ti dobički ustvarjeni, ta država ne obdavči nobenih dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov teh oseb, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družbe prejemnice ali prevzemnice in so bili dodeljeni delničarju.

4.   Odstavka 1 in 3 se uporabljata samo, če delničar ne pripiše prejetim vrednostnim papirjem vrednosti za davčne namene, ki je višja kot je bila vrednost vrednostnih papirjev, ki so bili zamenjani, tik pred združitvijo, delitvijo ali zamenjavo kapitalskih deležev.

5.   Odstavka 2 in 3 se uporabljata samo, če delničar vsoti prejetih vrednostnih papirjev in tistih, ki jih ima v prenosni družbi, ne pripiše vrednosti za davčne namene, ki bi bila višja kot je bila vrednost vrednostnih papirjev, ki jih ima v prenosni družbi, tik pred delno delitvijo.

6.   Uporaba odstavkov 1, 2 in 3 ne preprečuje državam članicam, da obdavčijo dobiček, ki izhaja iz naknadnega prenosa sprejetih vrednostnih papirjev, enako kakor dobiček, ki izhaja iz prenosa vrednostnih papirjev pred prevzemom.

7.   V tem členu izraz ‚vrednost za davčne namene‘ pomeni vrednost, na osnovi katere se izračuna dobiček ali izguba za namene davka na dohodke, dobičke ali kapitalske dobičke delničarja družbe.

8.   Kadar se lahko delničar po zakonodaji države članice, katere rezident je, odloči za davčno obravnavo, drugačno od tiste iz odstavkov 4 in 5, se odstavki 1, 2 in 3 ne uporabljajo za vrednostne papirje, za katere to možnost uporabi.

9.   Odstavki 1, 2 in 3 državi članici ne preprečujejo, da pri obdavčevanju delničarjev upošteva morebitna gotovinska plačila, opravljena ob združitvi, delitvi, delni delitvi ali zamenjavi kapitalskih deležev.“.

10.

Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1.   Kadar sredstva, prenesena pri združitvi, delitvi, delni delitvi ali prenosu sredstev, vključujejo stalno poslovno enoto prenosne družbe, ki je v drugi državi članici kakor prenosna družba, se država članica, v kateri je prenosna družba, odreče pravici obdavčenja te stalne poslovne enote.

Država članica prenosne družbe lahko v obdavčljive dobičke te družbe ponovno vključi nepokrite izgube stalne poslovne enote, s katerimi so morda bili prej pobotani obdavčljivi dobički družbe v tej državi.

Država članica stalne poslovne enote in država članica družbe prejemnice za tak prenos uporabita določbe te direktive, kakor da bi bila država, v kateri je stalna poslovna enota, država članica prenosne družbe.

Te določbe se uporabijo tudi v primeru, ko je stalna poslovna enota v isti državi članici kot je tista, katere rezident je družba prejemnica.

2.   Ne glede na odstavek 1 ima država članica prenosne družbe, ki uporablja sistem obdavčenja svetovnih dobičkov, pravico do obdavčitve dobičkov ali kapitalskih dobičkov stalne poslovne enote, ki izvirajo iz združitve, delitve, delne delitve ali prenosa sredstev, pod pogojem, da dovoli oprostitev davka, ki bi bil, če ne bi bilo določb te direktive, zaračunan za te dobičke ali kapitalske dobičke v državi članici, v kateri je stalna poslovna enota, enako in v enakem znesku, kakor bi to storila, če bi bil davek dejansko zaračunan in plačan.“.

11.

Vstavi se naslednje:

„NASLOV IVa

Poseben primer transparentnih oseb

Člen 10a

1.   Kadar država članica šteje nerezidenčno prenosno ali prevzeto družbo za davčno transparentno na podlagi svoje ocene njenih pravnih značilnosti po zakonu, na podlagi katerega je bila družba ustanovljena, ima pravico, da ne uporabi določb te direktive pri obdavčevanju neposrednega ali posrednega delničarja te družbe v zvezi z dohodki, dobički ali kapitalskimi dobički te družbe.

2.   Država članica, ki uveljavlja pravico iz odstavka 1, dovoli oprostitev davka, ki bi bil, če ne bi bilo določb te direktive, zaračunan za dohodke, dobičke ali kapitalske dobičke davčno transparentne družbe, na enak način in v enakem znesku, kakor bi ta država to storila, če bi bil davek dejansko zaračunan in plačan.

3.   Kadar država članica šteje nerezidenčno družbo prejemnico ali prevzemnico za davčno transparentno na podlagi svoje ocene njenih pravnih značilnosti po zakonu, na podlagi katerega je bila družba ustanovljena, ima pravico, da ne uporabi odstavkov 1, 2 in 3 člena 8.

4.   Kadar država članica šteje nerezidenčno družbo prejemnico za davčno transparentno na podlagi svoje ocene njenih pravnih značilnosti po zakonu, na podlagi katerega je bila družba ustanovljena, lahko ta država članica v davčne namene uporabi isti postopek za katerega koli neposrednega ali posrednega delničarja, kot bi ga, če bi bila družba prejemnica rezident te države članice.“.

12.

Doda se naslednje:

„NASLOV IVb

Pravila, ki se uporabljajo za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE.

Člen 10b

1.   Kadar:

(a)

SE ali SCE prenese svoj statutarni sedež iz ene države članice v drugo državo članico, ali

(b)

v zvezi s prenosom svojega statutarnega sedeža iz ene države članice v drugo državo članico SE ali SCE, ki je rezident prve države članice, preneha biti rezident te države članice in postane rezident druge države članice,

ta prenos statutarnega sedeža ali prenehanje statusa rezidenta ne povzroči obdavčitve kapitalskih dobičkov, izračunanih v skladu s členom 4(1), v državi članici, iz katere je bil statutarni sedež prenesen, ki izvirajo iz tistih sredstev in obveznosti SE ali SCE, ki zato ostanejo dejansko povezani s stalno poslovno enoto SE ali SCE v državi članici, iz katere je bil statutarni sedež prenesen, ter so udeleženi pri ustvarjanju dobičkov in izgub, ki se upoštevajo v davčne namene.

2.   Odstavek 1 se uporablja samo, če SE ali SCE izračuna novo amortizacijo in dobičke ali izgube v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki ostanejo dejansko povezani s to stalno poslovno enoto, kot da ne bi bilo prenosa statutarnega sedeža ali da SE ali SCE na ta način ne bi prenehala biti davčni rezident.

3.   Kadar je po zakonodaji države članice SE ali SCE upravičena do nove amortizacije dobičkov ali izgub v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki ostanejo v tej državi članici in ki se izračunajo po osnovi, drugačni od tiste iz odstavka 2, se odstavek 1 ne uporablja za sredstva in obveznosti, za katere je uporabljena ta možnost.

Člen 10c

1.   Kadar:

(a)

SE ali SCE prenese svoj statutarni sedež iz ene države članice v drugo državo članico, ali

(b)

v zvezi s prenosom svojega statutarnega sedeža iz ene države članice v drugo državo članico SE ali SCE, ki je rezident prve države članice, preneha biti rezident te države članice in postane rezident druge države članice,

države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da ko so rezervacije ali rezerve, ki jih na ustrezen način oblikuje SE ali SCE pred prenosom statutarnega sedeža, delno ali v celoti oproščene davka in ne izvirajo iz stalnih poslovnih enot v tujini, te rezervacije ali rezerve stalna poslovna enota SE ali SCE, ki se nahaja na ozemlju države članice, iz katere je bil prenesen statutarni sedež, lahko prenese z isto davčno olajšavo.

2.   Kolikor je družbi, ki prenaša svoj statutarni sedež znotraj ozemlja države članice dovoljeno, da prenese naprej ali nazaj izgube, ki niso bile uveljavljene za davčne namene, ta država članica dovoli stalni poslovni enoti, ki je na njenem ozemlju in ki pripada SE ali SCE, ki prenaša svoj statutarni sedež, da prevzame te izgube SE ali SCE, ki niso bile uveljavljene za davčne namene, pod pogojem, da bi bila izguba, ki se prenaša naprej ali nazaj, v podobnih okoliščinah na razpolago družbi, ki bi ohranila svoj statutarni sedež ali ki bi ostala davčni rezident te države članice.

Člen 10d

1.   Prenos statutarnega sedeža SE ali SCE sam po sebi ne povzroči obdavčitve dohodkov, dobičkov ali kapitalskih dobičkov delničarjev.

2.   Uporaba odstavka 1 ne preprečuje državam članicam, da obdavčijo dobiček, ki izhaja iz poznejšega prenosa vrednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital SE ali SCE, ki prenaša svoj statutarni sedež.“.

13.

V členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Država članica lahko zavrne uporabo ali odvzame ugodnosti iz vseh ali nekaterih določb pod Naslovi II, III, IV in IVb, kadar se izkaže, da združitev, delitev, delna delitev, prenos sredstev, zamenjava kapitalskih deležev ali prenos statutarnega sedeža SE ali SCE:

(a)

ima za glavni ali enega glavnih ciljev davčno utajo ali izogibanje plačilu davka; dejstvo, da ena od operacij iz člena 1 ni izvedena zaradi legitimnih gospodarskih razlogov, kakor so prestrukturiranje ali racionalizacija dejavnosti družb, ki sodelujejo v operaciji, lahko povzroči domnevo, da je glavni cilj ali eden glavnih ciljev operacije davčna utaja ali izogibanje plačilu davka;

(b)

povzroči nastanek družbe, ki ne glede na to, ali sodeluje v operaciji ali ne, ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za zastopanje delavcev v organih družbe v skladu s sporazumi, ki so bili veljavni pred to operacijo.“.

14.

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z določbami te direktive v zvezi s prenosom statutarnega sedeža SE ali SCE in z navedbo (a) iz Priloge k tej direktivi do 1. januarja 2006. Države članice nemudoma Komisiji posredujejo besedila teh predpisov ter primerjalno tabelo med temi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo glede določb, ki niso navedene v odstavku 1, do 1. januarja 2007. Države članice nemudoma Komisiji posredujejo besedila teh predpisov ter primerjalno tabelo med temi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.   Države članice posredujejo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. februarja 2005

Za Svet

Predsednik

J.-C. JUNCKER


(1)  Mnenje z dne 10. marca 2004 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 110, 30.4.2004, str. 30.

(3)  UL L 225, 20.8.1990, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(4)  UL L 294, 10.11.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(5)  UL L 294, 10.11.2001, str. 22.

(6)  UL L 207, 18.8.2003, str. 1. Uredba kakor je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGS št. 15/2004 (UL L 116, 22.4.2004, str. 68).

(7)  UL L 207, 18.8.2003, str. 25.

(8)  UL L 225, 20.8.1990, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/123/ES (UL L 7, 13.1.2004, str. 41).

(9)  UL L 294, 10.11.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(10)  UL L 207, 18.8.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGS št. 15/2004 (UL L 116, 22.4.2004, str. 68).


PRILOGA

„PRILOGA

SEZNAM DRUŽB IZ ČLENA 3(A)

(a)

družbe, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) in Direktivo Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev, ter zadruge, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) in Direktivo Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev.

(b)

družbe po belgijskem pravu: ‚société anonyme‘/‚naamloze vennootschap‘, ‚société en commandite par actions‘/‚commanditaire vennootschap op aandelen‘, ‚société privée à responsabilité limitée‘/‚besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid‘‚société coopérative à responsabilité limitée‘/‚coöperatieve vennootschap met beperkte aansprakelijkheid‘, ‚société coopérative à responsabilité illimitée‘/‚coöperatieve vennootschap met onbeperkte aansprakelijkheid‘, ‚société en nom collectif‘/‚vennootschap onder firma‘, ‚société en commandite simple‘/‚gewone commanditaire vennootschap‘, tista javna podjetja, ki so prevzela eno od zgoraj navedenih pravnih oblik, in druge družbe, ustanovljene po belgijskem pravu, ki so zavezane za belgijski davek od dohodkov pravnih oseb;

(c)

družbe po češkem pravu: ‚akciová společnost‘, ‚společnost s ručením omezeným‘;

(d)

družbe po danskem pravu: ‚aktieselskab‘ and ‚anpartsselskab‘. Druge družbe, ki so zavezane za davek v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, če so njihovi obdavčljivi dohodki izračunani in obdavčeni v skladu s splošnimi predpisi davčne zakonodaje, ki veljajo za ‚aktieselskaber‘;

(e)

družbe po nemškem pravu: ‚Aktiengesellschaft‘, ‚Kommanditgesellschaft auf Aktien‘, ‚Gesellschaft mit beschränkter Haftung‘, ‚Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit‘, ‚Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaft‘, ‚Betriebe gewerblicher Art von juristischen Personen des öffentlichen Rechts‘ in druge družbe, ustanovljene po nemškem pravu, ki so zavezane za nemški davek od dohodkov pravnih oseb;

(f)

družbe po estonskem pravu: ‚täisühing‘, ‚usaldusühing‘, ‚osaühing‘, ‚aktsiaselts‘, ‚tulundusühistu‘;

(g)

družbe po grškem pravu: ‚αvώvυμη εταιρεία‘, ‚εταιρεία περιoρισμέvης ευθύvης (Ε.Π.Ε.)‘;

(h)

družbe po španskem pravu: ‚sociedad anónima‘, ‚sociedad comanditaria por acciones‘, ‚sociedad de responsabilidad limitada‘ in tisti organi javnega prava, ki delujejo po zasebnem pravu;

(i)

družbe po francoskem pravu: ‚société anonyme‘, ‚société en commandite par actions‘, ‚société à responsabilité limitée‘, ‚sociétés par actions simplifiées‘, ‚sociétés d’assurances mutuelles‘, ‚caisses d’épargne et de prévoyance‘, ‚sociétés civiles‘ ki so samodejno zavezane za davek od dohodkov pravnih oseb, ‚coopératives‘, ‚unions de coopératives‘, industrijske in trgovske javne ustanove in podjetja ter druge družbe, ustanovljene po francoskem pravu, ki so zavezane za francoski davek od dohodkov pravnih oseb;

(j)

družbe, ustanovljene ali že obstoječe po irskem pravu, organi, registrirani po „Industrial and Provident Societies Act“, „building societies“, ustanovljene po „Building Societies Acts“, ter „trustee savings banks“ v smislu „,Trustee Savings Banks Act“ iz leta 1989;

(k)

družbe po italijanskem pravu: ‚società per azioni‘, ‚società in accomandita per azioni‘, ‚società a responsabilità limitata‘, ‚società cooperative‘, ‚società di mutua assicurazione‘, ter javni in zasebni subjekti, ki opravljajo izključno ali pretežno gospodarske dejavnosti;

(l)

družbe po ciprskem pravu: ‚εταιρείες‘, kot je opredeljena v zakonih o davku od dohodkov;

(m)

družbe po latvijskem pravu: ‚akciju sabiedrība‘, ‚sabiedrība ar ierobežotu atbildību‘;

(n)

družbe, ustanovljene po litvanskem pravu;

(o)

družbe po luksemburškem pravu: ‚société anonyme‘, ‚société en commandite par actions‘, ‚société à responsabilité limitée‘, ‚société coopérative‘, ‚société coopérative organisée comme une société anonyme‘, ‚association d’assurances mutuelles‘, ‚association d’épargne-pension‘, ‚entreprise de nature commerciale, industrielle ou minière de l’État, des communes, des syndicats de communes, des établissements publics et des autres personnes morales de droit public‘, in druge družbe, ustanovljene po luksemburškem pravu, ki so zavezane za luksemburški davek od dohodkov pravnih oseb;

(p)

družbe po madžarskem pravu: ‚közkereseti társaság‘, ‚betéti társaság‘, ‚közös vállalat‘, ‚korlátolt felelősségű társaság‘, ‚részvénytársaság‘, ‚egyesülés‘, ‚közhasznú társaság‘, ‚szövetkezet‘;

(q)

družbe po malteškem pravu: ‚Kumpaniji ta’ Responsabilita Limitata‘, ‚Soċjetajiet en commandite li l-kapital tagħhom maqsum f’azzjonijiet‘;

(r)

družbe po nizozemskem pravu: ‚naamloze vennootschap‘, ‚besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid‘, ‚Open commanditaire vennootschap‘, ‚Coöperatie‘, ‚onderlinge waarborgmaatschappij‘, ‚Fonds voor gemene rekening‘, ‚vereniging op coöperatieve grondslag‘ and ‚vereniging welke op onderlinge grondslag als verzekeraar of kredietinstelling optreedt‘ ter druge družbe, ustanovljene po nizozemskem pravu, ki so zavezane za nizozemski davek od dohodkov pravnih oseb;

(s)

družbe po avstrijskem pravu: ‚Aktiengesellschaft‘, ‚Gesellschaft mit beschränkter Haftung‘, ‚Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaften‘;

(t)

družbe po poljskem pravu: ‚spółka akcyjna‘, ‚spółka z ograniczoną odpowiedzialnością‘;

(u)

gospodarske družbe ali družbe po civilnem pravu, ki imajo gospodarsko obliko, pa tudi druge pravne osebe, ki opravljajo trgovske ali industrijske dejavnosti, in ki so ustanovljene po portugalskem pravu;

(v)

družbe po slovenskem pravu: ‚delniška družba‘, ‚komanditna družba‘, ‚družba z omejeno odgovornostjo‘;

(w)

družbe po slovaškem pravu: ‚akciová spoločnosť‘, ‚spoločnosť s ručením obmedzeným‘, ‚komanditná spoločnosť‘;

(x)

družbe po finskem pravu: ‚osakeyhtiö‘/‚aktiebolag‘, ‚osuuskunta‘/‚andelslag‘, ‚säästöpankki‘/‚sparbank‘ and ‚vakuutusyhtiö‘/‚försäkringsbolag‘;

(y)

družbe po švedskem pravu: ‚aktiebolag‘, ‚försäkringsaktiebolag‘, ‚ekonomiska föreningar‘, ‚sparbanker‘, ‚ömsesidiga försäkringsbolag‘;

(z)

družbe, ustanovljene po pravu Združenega kraljestva.“


Top