31998L0033

Direktiva 98/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 22. junija 1998

o spremembah člena 12 Direktive Sveta 77/780/EGS o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij, členov 2, 5, 6, 7, 8 in Prilog II in III Direktive Sveta 89/647/EGS o stopnji solventnosti kreditnih institucij ter člena 2 in Priloge II Direktive Sveta 93/6/EGS o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega in tretjega stavka člena 57(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 189b Pogodbe [3],

(1) ker prva Direktiva Sveta (77/780/EGS) z dne 12. decembra 1977 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij [4] dovoljuje izmenjavo informacij med pristojnimi organi in nekaterimi drugimi organi ali telesi v državi članici ali med državami članicami; ker navedena direktiva prav tako dovoljuje državam članicam, da s pristojnimi organi tretjih držav sklepajo sporazume o sodelovanju, ki predvidevajo izmenjavo informacij; ker je treba zaradi doslednosti možnost za sklepanje sporazumov o izmenjavi informacij s tretjimi državami razširiti, tako da vključuje izmenjavo informacij z nekaterimi drugimi organi ali telesi v teh državah, pod pogojem, da za razkrite informacije veljajo zagotovila varstva poslovne skrivnosti;

(2) ker Direktiva Sveta 89/647/EGS z dne 18. decembra 1989 o stopnji plačilne sposobnosti kreditnih institucij [5] tehta sredstva in izvenbilančne postavke glede na stopnjo kreditnega tveganja;

(3) ker cerkve in verske skupnosti, ustanovljene kot pravne osebe javnega prava, ki pobirajo davke v skladu z zakoni, ki jim to pravico dodeljujejo, predstavljajo kreditno tveganje, podobno tveganju, ki ga predstavljajo regionalne in lokalne oblasti; ker je zato dosledno dati pristojnim organom možnost, da terjatve do cerkva in verskih skupnosti obravnavajo enako kot terjatve do regionalnih in lokalnih oblasti, kadar te cerkve in verske skupnosti pobirajo davke; ker pa se možnost uporabe uteži 0 % za terjatve do regionalnih in lokalnih oblasti ne razširi na terjatve do cerkva in verskih skupnosti zgolj na osnovi pravice do pobiranja davkov;

(4) ker je Direktiva Komisije 94/7/ES z dne 15. marca 1994 o spremembi Direktive Sveta 89/647/EGS o stopnji plačilne sposobnosti kreditnih institucij v zvezi s tehnično opredelitvijo "multilateralnih razvojnih bank" [6] v to opredelitev vključila tudi Evropski investicijski sklad; ker ta sklad predstavlja novo in enkratno strukturo sodelovanja v Evropi za prispevanje h krepitvi notranjega trga, pospeševanju gospodarskega vzpona v Evropi in pospeševanju ekonomske in socialne kohezije;

(5) ker naj se v smislu člena 6(1)(d)(7) Direktive 89/647/EGS za nevplačani del vpisanega kapitala, ki ga kreditne institucije vpišejo pri Evropskem investicijskem skladu, uporablja utež 100 %;

(6) ker je kapital Evropskega investicijskega sklada, rezerviran za vpise finančnih institucij, omejen na 30 %, od katerih je treba 20 % plačati na začetku v štirih letnih obrokih po 5 %; ker zato 80 % sredstev ni treba odplačati, ampak ostanejo morebitna obveznost članov sklada; ker se glede na cilj spodbuditi sodelovanje poslovnih bank, ki ga je razglasil Evropski svet ob ustanovitvi sklada, tako sodelovanje ne bi smelo sankcionirati in ker bi bilo torej primerneje, da se za nevplačani del vpisanega kapitala uporabi utež 20 %;

(7) ker Priloga I k Direktivi 89/647/EGS, ki obravnava razvrščanje izvenbilančnih postavk, določene postavke opredeli kot polno tveganje in zato zanje uporablja utež 100 %; ker člen 6(4) navedene direktive predpisuje, da "kadar izvenbilančne postavke vsebujejo izrecna jamstva, se tehtajo, kot da so bile pridobljene v imenu garanta in ne nasprotne stranke. Kadar se pristojnim organom dokaže, da je morebitna izpostavljenost zaradi izvenbilančnih poslov polno in popolnoma zavarovana s katerimi koli sredstvi, ki se v odstavku 1(a)(7) ali 1(b)(11) priznavajo kot zavarovanje, se odvisno od zadevnega zavarovanja uporabljajo uteži 0 % oziroma 20 %";

(8) ker obračun izvedenih finančnih sredstev, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), ki ga kot osrednja nasprotna stranka izvajajo klirinške hiše, igra pomembno vlogo v nekaterih državah članicah; ker je primerno priznati prednosti takega obračuna za zmanjšanje kreditnega tveganja in povezanih sistemskih tveganj pri preudarnem obvladovanju kreditnega tveganja; ker mora biti sedanja in morebitna prihodnja izpostavljenost zaradi obračunanih pogodb za OTC izvedene finančne instrumente v celoti zavarovana in ker je treba odpraviti tveganje, da bi izpostavljenost klirinških hiš presegla tržno vrednost sredstev, položenih v zavarovanje, da se v prehodnem obdobju OTC izvedenim finančnim sredstvom prehodno zagotovi enaka prednostna obravnava, kot velja za izvedena finančna sredstva, s katerimi se trguje na borznem trgu; ker morajo stopnja zahtevanih začetnih kritij marž in dnevnega kritja ter kakovost in stopnja zaščite, ki jo dajejo v zavarovanje položena sredstva, ustrezati zahtevam pristojnih organov;

(9) ker je treba upoštevati tudi primere, kjer je jamstvo dano s stvarnim zavarovanjem v smislu člena 6(1)(c)(1), za izvenbilančne postavke, ki so poroštva in garancije, ki imajo lastnosti kreditnih substitutov;

(10) ker se v smislu točk 2, 4 in 7 člena 6(1)(a) Direktive 89/647/EGS utež 0 % uporablja za vsa sredstva, ki pomenijo terjatve do centralnih vlad in centralnih bank iz cone A ali ki jih te izrecno zavarujejo, in za sredstva, zavarovana z vrednostnimi papirji centralnih vlad ali centralnih bank iz cone A; ker v smislu člena 7(1) navedene direktive države članice lahko pod nekaterimi pogoji uporabljajo utež 0 % za vsa sredstva, ki pomenijo terjatve do njihovih lastnih regionalnih in lokalnih oblasti in terjatve do tretjih oseb ter izvenbilančnih postavk, ki jih v imenu tretjih oseb posedujejo in zanje jamčijo te regionalne in lokalne oblasti;

(11) ker člen 8(1) Direktive 89/647/EGS določa, da države članice lahko uporabljajo utež 20 % za tista sredstva, ki so po mnenju pristojnih organov zadovoljivo zavarovana z vrednostnimi papirji regionalnih ali lokalnih oblasti iz cone A; ker naj bi veljalo, da za zavarovanje z vrednostnimi papirji, ki jih izdajo regionalne ali lokalne oblasti držav članic, jamčijo te regionalne ali lokalne oblasti v smislu člena 7 (1) z namenom, da pristojnim organom dovolijo uporabo uteži 0 % za tako zavarovana sredstva in izvenbilančne postavke, seveda ob upoštevanju pogojev iz navedenega odstavka;

(12) ker Priloga II k Direktivi 89/647/EGS določa obravnavo bilančnih postavk, splošno imenovanih OTC izvedena finančna sredstva na obrestno mero in na tuje valute v povezavi z izračunom kapitalskih zahtev za kreditne institucije;

(13) ker so člen 2(1)(a), člen 2(2), člen 2(3)(b), člen 2(6) ter člen 3(1) in (2) te direktive in Priloga k tej direktivi v skladu z delom mednarodnega foruma bančnih nadzornikov glede podrobnejše in iz nekaterih vidikov tudi strožje nadzorne obravnave kreditnih tveganj, povezanih zOTC izvedenimi finančnimi sredstvi, zlasti kar zadeva povečanje obveznega kapitalskega kritja za OTC izvedena finančna sredstva glede na osnovne instrumente razen na obresti in tuje valute in kar zadeva možnost, da se upoštevajo tveganje manjšajoči učinki sporazumov o izravnavanju neto položajev, ki jih pristojni organi priznavajo, pri izračunavanju kapitalskih zahtev za možna prihodnja kreditna tveganja, povezana z OTC izvedenimi finančnimi sredstvi;

(14) ker bodo pravila, sprejeta na širši mednarodni ravni, za mednarodno dejavne kreditne institucije in skupine kreditnih institucij v velikem številu tretjih držav, ki konkurirajo kreditnim institucijam Skupnosti, pomenila zlasti podrobnejšo nadzorno obravnavo OTC izvedenih finančnih sredstev; ker taka podrobnejša obravnava vodi k ustreznejšemu obveznemu kapitalskemu kritju, ki upošteva tveganje manjšajoče učinke dogovorov o izravnavanju neto položajev, ki se priznavajo pri nadzoru, na prihodnja kreditna tveganja;

(15) ker se lahko le s spremembo Direktive 89/647/EGS za kreditne institucije Skupnosti doseže podobna izpopolnitev nadzorne obravnave OTC izvedenih finančnih sredstev, vključno z možnostjo upoštevanja tveganje manjšajočih učinkov dogovorov o izravnavanju neto položajev, ki se priznavajo pri nadzoru, na možna prihodnja kreditna tveganja;

(16) ker je za zagotovitev enakih pogojev konkurenčnim kreditnim institucijam in investicijskim družbam v Skupnosti potrebna doslednost nadzornega obravnavanja njihovih dejavnosti na področju OTC izvedenih finančnih sredstev, ki se lahko doseže le s spremembo Direktive Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij [7];

(17) ker je ta direktiva najprimernejši način, da se zagotovi doseganje zastavljenih ciljev, in ker ne presega okvirov potrebnih za doseganje teh ciljev,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V Direktivi 77/780/EGS se člen 12(3) nadomesti z naslednjim:

"3. Države članice lahko sklepajo sporazume o sodelovanju, ki predvidevajo izmenjavo informacij s pristojnimi organi tretjih držav ali z organi ali telesi tretjih držav, opredeljenimi v odstavkih (5) in (5a), le, če za razkrite informacije velja varstvo poslovne skrivnosti, ki je vsaj enakovredno zagotovilom iz tega člena. Razlog za tako izmenjavo informacij mora biti izvajanje nadzornih nalog navedenih organov ali teles.

Če je vir informacije v drugi državi članici, se informacija ne sme razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jo razkrili, in, kadar je primerno, le za namene, za katere so pristojni organi dali soglasje."

Člen 2

Direktiva 89/647/EGS se spremeni, kakor sledi:

1. Člen 2 se spremeni, kakor sledi:

(a) V odstavku (1) se doda naslednja alinea:

"— "priznane borze" pomeni borze, ki so jih priznali pristojni organi in:

(i) delujejo redno;

(ii) imajo pravila, ki so jih izdali ali odobrili ustrezni organi matične države borze in opredeljujejo pogoje za delovanje borze, pogoje za dostop do borze, kot tudi pogoje, ki jih mora pogodba izpolnjevati, preden se z njo lahko trguje na borzi;

(iii) imajo klirinški mehanizem, ki predvideva, da za pogodbe iz Priloge III veljajo zahteve dnevnega kritja, kar po mnenju pristojnih organov zagotavlja ustrezno zaščito."

(b) V odstavku (2) se doda naslednji pododstavek:

"Pristojni organi lahko v pojem regionalnih in lokalnih oblasti vključijo tudi cerkve in verske skupnosti, ustanovljene kot pravne osebe javnega prava, če te pobirajo davke v skladu s predpisi, ki jim dodeljujejo to pravico. Vendar se v tem primeru ne uporablja možnost iz člena 7."

2. V členu 5(3) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

"3. Za izvenbilančne postavke iz člena 6(3) se možni stroški nadomestitve pogodb v primeru neporavnane obveznosti nasprotne stranke izračunajo po eni od dveh metod, navedenih v Prilogi II."

3. Člen 6 se spremeni, kakor sledi:

(a) V odstavku (2) se doda naslednji stavek:

"Delež nevplačanega kapitala, vpisanega pri Evropskem investicijskem skladu, se lahko tehta z utežjo 20 %."

(b) Odstavek (3) se nadomesti z naslednjim:

"3. Metode, navedene v Prilogi II, se uporabljajo za izvenbilančne postavke iz Priloge III z izjemo:

- pogodb, s katerimi se trguje na priznanih borzah,

- pogodb na tujo valuto (razen pogodb na zlato) z originalno zapadlostjo 14 koledarskih dni ali manj.

Do 31. decembra 2006 lahko pristojni organi držav članic izvzamejo od uporabe metod iz Priloge II pogodbe, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC) in ki jih obračuna klirinška hiša, če ta deluje kot pravna nasprotna stranka in če vse stranke vsakodnevno zavarujejo izpostavljenost do klirinške hiše ter tako zagotavljajo zaščito pred trenutno in morebitno prihodnjo izpostavljenostjo. Pristojnim organom je treba dokazati, da v zavarovanje položena sredstva zagotavljajo enako stopnjo zaščite kot zavarovanje po členu 1(a)(7) in da je izključeno tveganje, da bi izpostavljenost klirinške hiše presegla tržno vrednost zavarovanja. Države članice Komisijo obvestijo o uporabi te možnosti."

(c) V odstavku (4) se doda naslednji pododstavek:

"Države članice lahko uporabljajo utež 50 % za izvenbilančne postavke, ki so poroštva ali garancije, ki imajo lastnosti kreditnih substitutov in so po mnenju pristojnih organov v celoti zavarovana s hipotekami, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka (1)(c)(1), pod pogojem, da ima garant neposredno pravico do takega zavarovanja."

4. Člen 7 se spremeni, kakor sledi:

(a) Na koncu odstavka (1) se za besedami "lokalnih oblasti" doda naslednje: "ali po mnenju pristojnih organov ustrezno zavarovane z vrednostnimi papirji, ki jih izdajo te regionalne ali lokalne oblasti.";

(b) v odstavku (2) se za besedo "slednji" doda: ", vključno z zavarovanjem v obliki vrednostnih papirjev."

5. Člen 8(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Brez poseganja v člen 7(1) lahko države članice uporabljajo utež 20 % za sredstva, ki so po mnenju zadevnih pristojnih organov ustrezno zavarovana z zavarovanjem v obliki vrednostnih papirjev, ki jih izdajo regionalne ali lokalne oblasti iz cone A, depoziti pri kreditnih institucijah iz cone A razen posojilnic, ali s potrdili o depozitu ali podobnimi instrumenti, ki jih izdajo take kreditne institucije."

6. Prilogi II in III se spremenita ali nadomestita v skladu z deloma A in B Priloge k tej direktivi.

Člen 3

Direktiva 93/6/EGS se spremeni, kakor sledi:

1. Člen 2(10) se nadomesti z naslednjim:

"10. izvedena finančna sredstva, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC)"pomeni izvenbilančne postavke, za katere se v skladu s prvim pododstavkom člena 6(3) Direktive 89/647/EGS uporabljajo metode iz Priloge II k navedeni direktivi"."

2. Točka 5 v Prilogi II se nadomesti z naslednjim:

"5. Za izračunavanje kapitalskih zahtev do svojih OTC izvedenih finančnih sredstev institucije uporabljajo Prilogo II k Direktivi 89/647/EGS. Uteži tveganja, ki se uporabljajo za ustrezne nasprotne stranke, se določijo v skladu s členom 2(9) te direktive.

Do 31. decembra 2006 lahko pristojni organi držav članic izvzamejo iz uporabe metod iz Priloge II OTC pogodbe, ki jih obračuna klirinška hiša, če ta deluje kot pravna nasprotna stranka in če vse stranke vsakodnevno zavarujejo izpostavljenost do klirinške hiše ter tako zagotavljajo zaščito pred trenutno in morebitno prihodnjo izpostavljenostjo. Pristojnim organom je treba dokazati, da v zavarovanje položena sredstva zagotavljajo enako stopnjo zaščite kot zavarovanje po členu 6(1)(a)(7) Direktive 89/647/EGS in da je izključeno tveganje, da bi izpostavljenost klirinške hiše presegla tržno vrednost zavarovanja. Države članice Komisijo obvestijo o uporabi te možnosti."

Člen 4

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje 24 mesecev po začetku veljavnosti. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalnih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 6

Direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 22. junija 1998

Za Evropski parlament

Predsednik

J. M. Gil-robles

Za Svet

Predsednik

J. Cunningham

[1] UL C 208, 19.7.1996, str. 8, in UL C 259, 26.8.1997, str. 1.

[2] UL C 30, 30.1.1997, str. 13.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 1997 (UL C 132, 28.4.1997, str. 234), Skupno stališče Sveta z dne 9. marca 1998 (UL C 135, 30.4.1998, str. 32) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 1998 (UL C 152, 18.5.1998). Sklep Sveta z dne 19. maja 1998.

[4] UL L 322, 17.12.1977, str. 30. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 96/13/ES (UL L 66, 16.3.1996, str. 15).

[5] UL L 386, 30.12.1989, str. 14. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 98/32/ES (UL L 204, 21.7.1998, str. 29).

[6] UL L 89, 6.4.1994, str. 17.

[7] UL L 141, 11.6.1993, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

A. Priloga II k Direktivi 89/647/EGS se spremeni, kakor sledi:

1. Naslov se nadomesti z:

"PRILOGA II

OBRAVNAVANJE IZVENBILANČNIH POSTAVK"

2. Točka 1 se nadomesti z:

"1. Izbira metode

Za ocenjevanje kreditnega tveganja za pogodbe, navedene v točkah 1 in 2 Priloge III, lahko kreditne institucije s soglasjem pristojnih organov izberejo eno od spodaj navedenih metod. Kreditne institucije, ki morajo upoštevati člen 6(1) Direktive 93/6/EGS, morajo uporabljati spodaj navedeno metodo 1. Za ocenjevanje kreditnega tveganja za pogodbe, navedene v točki 3 Priloge III, morajo vse kreditne institucije uporabljati spodaj navedeno metodo 1."

3. V točki 2 se tabela 1 nadomesti z naslednjim:

"TABELA [1] [2]

Preostala zapadlost | Pogodbe na obrestno mero | Pogodbe na tuje valute in zlato | Pogodbe na lastniške instrumente | Pogodbe na plemenite kovine razen zlata | Pogodbe na borzno blago, razen plemenitih kovin |

Eno leto ali manj | 0 % | 1 % | 6 % | 7 % | 10 % |

Več kot eno leto, manj kot pet let | 0,5 % | 5 % | 8 % | 7 % | 12 % |

Več kot pet let | 1,5 % | 7,5 % | 10 % | 8 % | 15 % |

Za izračunavanje morebitne prihodnje izpostavljenosti v skladu s fazo (b) lahko pristojni organi dovolijo kreditnim institucijam, da do 31. decembra 2006 uporabljajo naslednje odstotke namesto odstotkov iz tabele 1, pod pogojem, da institucije uporabijo možnost iz člena 11a Direktive 93/6/EGS za pogodbe v smislu točke 3(b) in (c) Priloge III:

Tabela 1a

Preostala zapadlost | Plemenite kovine (razen zlata) | Neplemenite kovine | Kmetijski proizvodi (borzno blago, ki je predmet trgovanja na londonski borzi) | Drugo, tudi energetski proizvodi |

Eno leto ali manj | 2 % | 2,5 % | 3 % | 4 % |

Več kot eno leto, manj kot pet let | 5 % | 4 % | 5 % | 6 % |

Več kot pet let | 7,5 % | 8 % | 9 % | 10 %" |

4. V tabeli 2 se naslov v prvi vrstici tretjega stolpca nadomesti z:

"Pogodbe na tujo valuto in zlato".

5. V točki 2 se na koncu doda naslednji odstavek:

"Za metodi 1 in 2 morajo pristojni organi zagotoviti, da je nominalni znesek, ki ga je treba upoštevati, ustrezno merilo za tveganje, povezano s pogodbo. Kadar pogodba na primer predvideva pomnožitev denarnih tokov, je treba nominalni znesek prilagoditi, da se zagotovi upoštevanje učinkov multiplikacije na strukturo tveganja te pogodbe."

6. V točki (3)(b) se doda naslednji odstavek:

"Pristojni organi lahko priznajo, da dogovori o izravnavanju neto pozicij za pogodbe na tujo valuto z izvirno zapadlostjo 14 koledarskih dni ali manj, za možnostne pogodbe ali podobne izvenbilančne postavke, za katere se ta priloga ne uporablja, zmanjšujejo tveganje, ker je kreditno tveganje pri teh poslih zanemarljivo ali nično. Če glede na pozitivno ali negativno tržno vrednost teh pogodb njihova vključenost v drugo pogodbo o izravnavanju neto položajev lahko povzroči dvig ali padec kapitalskih zahtev, morajo pristojni organi zagotoviti, da kreditne institucije take primere dosledno obravnavajo."

7. V točki (3)(c)(ii) se prvi odstavek in uvodne besede ter prva alinea drugega odstavka nadomestijo z:

"(ii) Drugi dogovori o izravnavanju neto položajev

Pri uporabi metode 1:

v fazi (a) lahko dobimo trenutne nadomestitvene stroške za pogodbe, vključene v dogovore o izravnavanju neto položajev, z upoštevanjem dejanskih hipotetičnih neto nadomestitvenih stroškov, ki izhajajo iz dogovora; kadar izravnavanje neto položajev vodi k neto obveznosti za kreditno institucijo, ki izračunava neto nadomestitvene stroške, se trenutni nadomestitveni stroški izračunajo kot , "0"

v fazi (b) se vrednost za morebitno prihodnjo kreditno izpostavljenost za vse pogodbe, vključene v dogovor o izravnavanju neto položajev, lahko zmanjša v skladu z naslednjo enačbo:

PCEred = 0,4 * PCEgross + 0,6 * NGR * PCEgross

pri čemer je:

PCEred = zmanjšana vrednost za morebitno prihodnjo kreditno izpostavljenost za vse pogodbe z isto stranko, vključene v pravno veljavni dvostranski dogovor o izravnavanju neto položajev,

PCEgross = seštevek vrednosti morebitnih prihodnjih kreditnih izpostavljenosti za vse pogodbe z isto stranko, vključene v pravno veljavni dvostranski dogovor o izravnavanju neto položajev, ki se izračunajo tako, da se njihova fiktivna glavnica pomnoži z odstotki iz tabele 1,

NGR (i) ločen izračun: kvocient neto nadomestitvenih stroškov za vse pogodbe, vključene v pravno veljavni dvostranski dogovor o izravnavanju neto položajev z določeno stranko (imenovalec) in bruto nadomestitveni stroški za vse pogodbe, vključene v pravno veljavni dvostranski dogovor o izravnavanju neto položajev s to stranko (števec); ali

(ii) skupni izračun: kvocient vsote neto nadomestitvenih stroškov, izračunanih na dvostranski osnovi za vse stranke ob upoštevanju vseh pogodb, vključenih v pravno veljavne dogovore o izravnavanju neto položajev (imenovalec), in bruto nadomestitveni stroški za vse pogodbe, vključene v pravno veljavne dogovore o izravnavanju neto položajev (števec).

Če države članice dajejo kreditnim institucijam na izbiro več metod, mora biti izbrana metoda uporabljena dosledno.

Za izračun morebitne prihodnje kreditne izpostavljenosti po zgornji enačbi se lahko popolnoma ustrezajoče pogodbe, vključene v dogovor o izravnavanju neto pozicij, obravnavajo kot ena pogodba s fiktivno glavnico, ki ustreza neto prihodkom. Popolnoma ustrezajoče pogodbe so terminske pogodbe na tuje valute ali podobne pogodbe, v katerih je fiktivna glavnica enaka razpoložljivim finančnim sredstvom, če ta zapadejo na isti dan valutacije in so popolnoma ali delno v isti valuti.

Pri uporabi metode 2, pri fazi (a)

- se popolnoma ustrezajoče pogodbe, vključene v dogovor o izravnavanju neto položajev, lahko upoštevajo kot ena pogodba s fiktivno glavnico, ki ustreza neto prihodkom, in znesek glavnice se pomnoži z odstotki iz tabele 2."

B. Priloga III k Direktivi 89/647/EGS se nadomesti z:

PRILOGA III

VRSTE IZVENBILANČNIH POSTAVK

1. Pogodbe na obrestno mero:

(a) enovalutne zamenjave obrestnih mer,

(b) zamenjave osnove,

(c) dogovori o obrestni meri,

(d) terminske pogodbe na obrestno mero,

(e) kupljene obrestne opcije,

(f) druge podobne pogodbe.

2. Pogodbe na tuje valute in pogodbe na zlato:

(a) medvalutne zamenjave obrestnih mer,

(b) terminski posli na tuje valute,

(c) terminske pogodbe na tuje valute,

(d) kupljene valutne opcije,

(e) druge podobne pogodbe,

(f) pogodbe na zlato, podobne pogodbam iz točk (a) do (e).

3. Pogodbe, podobne pogodbam iz točk 1(a) do (e) in 2(a) do (d) za druge enote ali kazalce za:

(a) delnice in drugo lastniško premoženje,

(b) plemenite kovine razen zlata,

(c) drugo blago razen plemenitih kovin,

(d) druge podobne pogodbe.

--------------------------------------------------