This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 31968L0193
Council Directive 68/193/EEC of 9 April 1968 on the marketing of material for the vegetative propagation of the vine
Direktiva Sveta z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte
Direktiva Sveta z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte
UL L 93, 17.4.1968, p. 15–23
(DE, FR, IT, NL) Druge posebne izdaje
(DA, EL, ES, PT, FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)
angleška posebna izdaja: serija I zvezek 1968(I) str. 93 - 103
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 16/02/2020
Uradni list L 093 , 17/04/1968 str. 0015 - 0023
finska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 2 str. 0032
danska posebna izdaja: serija I poglavje 1968(I) str. 0091
švedska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 2 str. 0032
angleška posebna izdaja: serija I poglavje 1968(I) str. 0093 - 0103
grška posebna izdaja: poglavje 03 zvezek 3 str. 0039
španska posebna izdaja: poglavje 03 zvezek 2 str. 0124
portugalska posebna izdaja poglavje 03 zvezek 2 str. 0124
Direktiva Sveta z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (68/193/EGS) SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1], po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom, ker je proizvodnja vina in namiznega grozdja pomembna za kmetijstvo Evropske gospodarske skupnosti; ker so zadovoljivi dosežki pri gojenju trte odvisni predvsem od uporabe primernega razmnoževalnega materiala; ker so nekatere države članice v ta namen za nekaj časa omejile trženje z materialom za vegetativno razmnoževanje trte na visokokakovostne olesenele rastline in sadike; ker so te države lahko izkoristile prednost več deset let trajajoče sistematične selekcije trte, ki se kaže v razvoju nespremenljivih in izenačenih sort trte, ki zaradi svojih lastnosti obetajo izjemne rezultate za predvidene namene; ker bo večja produktivnost pri gojenju trte v Skupnosti dosežena le, če bodo države članice za izbiro sort, ki jih je dovoljeno tržiti, uporabile čim strožja enotna pravila; ker je opravičljivo omejiti trženje na nekatere sorte le, če je vinogradniku zagotovljeno, da bo razmnoževalni material teh sort zares lahko pridobil; ker posamezne države članice v ta namen uporabljajo sheme potrjevanja, ki so namenjene temu, da se z uradnim nadzorom zagotavlja sortna istovetnost in čistost ter zdravstveno stanje, zlasti glede virusnih bolezni; ker lahko te sheme predstavljajo ena od podlag za enotno shemo potrjevanja Skupnosti; ker bi se takšna shema morala uporabljati pri trženju v Skupnosti pridelanega razmnoževalnega materiala v drugih državah članicah in tudi na domačem trgu; ker je razmnoževalni material, namenjen za pridelavo grozdja ali za pridelavo razmnoževalnega materiala, dovoljeno tržiti le, če je bil uradno pregledan in v skladu s pravili potrjevanja potrjen kot bazni material ali kot certificirani material; ker je izbira strokovnih izrazov "bazni material" in "certificirani material" prevzeta iz že obstoječe mednarodne terminologije in iz shem Skupnosti za druge rastlinske rodove in vrste; ker je zaželeno omejiti trženje na potrjeni razmnoževalni material trte, pridobljen s klonsko selekcijo; ker tega cilja zdaj kljub temu ni mogoče doseči, saj ni mogoče v celoti zadovoljiti potreb Skupnosti po materialu te vrste; ker je zato začasno dovoljeno trženje preverjenega standardnega materiala, ki mora biti prav tako istoveten in sortno čist, vendar ne daje takšnih zagotovil kakor razmnoževalni material, pridobljen s klonsko selekcijo; ker je vseeno treba to kategorijo postopno izločiti; ker je državo članico upravičeno izvzeti od obveze, da uredi potrjevanje oziroma preverjanje standardnega materiala, če se v tej državi trta ne razmnožuje ali če se ne trži razmnoževalni material, ne da bi to kakorkoli vplivalo na njeno dolžnost omejiti trženje na potrjeni in standardni material; ker za razmnoževalni material, ki ni dan na trg, zaradi njegove majhne gospodarske pomembnosti pravila Skupnosti ne smejo veljati; ker morajo države članice ohraniti pravico, da za takšen material sprejmejo posebne predpise; ker se pravila Skupnosti ne smejo uporabljati za razmnoževalni material, ki je dokazano namenjen izvozu v tretje države; ker mora Svet najpozneje do 31. decembra 1969 sprejeti predpise Skupnosti za razmnoževalni material, pridelan v tretjih državah in tržen v Skupnosti; ker je za izboljšanje genetske vrednosti razmnoževalnega materiala, pridelanega v Skupnosti, pa tudi za izboljšanje njegove zunanje kakovosti, treba določiti nekatere pogoje glede tehnične čistosti, kakovosti in razvrščanja; ker je za zagotovitev istovetnosti razmnoževalnega materiala, treba določiti pravila Skupnosti glede ločevanja partij, pakiranja, pečatenja in označevanja; ker morajo zato etikete vsebovati podatke, potrebne za uradni nadzor, in informacije o vinogradniku, poleg tega pa morajo jasno izkazovati naravo potrjevanja Skupnosti; ker morajo države članice zagotavljati, da so med trženjem izpolnjene zahteve glede kakovosti razmnoževalnega materiala in pogoji za zagotavljanje njegove istovetnosti, morajo primerno urediti tudi nadzor; ker razmnoževalni material, ki izpolnjuje te zahteve, brez poseganja v člen 36 Pogodbe, ne sme biti predmet nobenih drugih tržnih omejitev razen tistih, ki jih določajo pravila Skupnosti; ker morajo do vzpostavitve skupnega kataloga sort dovoljene omejitve vsebovati zlasti pravico držav članic, da trženje razmnoževalnega materiala omejijo na tiste sorte, ki imajo vrednost za pridelavo in uporabo na njihovem ozemlju; ker se za zdaj ni ustrezno odločati, ali države članice lahko v celoti ali delno prepovejo gojenje nekaterih sort trte na svojem ozemlju in pod katerimi pogoji; ker je pod nekaterimi pogoji treba razmnoževalni material, ki je bil pridelan v drugi državi članici iz baznega materiala, potrjenega v eni od držav članic, priznati za enakovrednega razmnoževalnemu materialu, ki je pridelan v tej državi članici; ker je treba v obdobju, v katerem je težko zagotoviti oskrbo s potrjenim materialom raznih kategorij ali s standardnim materialom, začasno dovoliti trženje razmnoževalnega materiala, ki izpolnjuje manj stroge zahteve; ker za uskladitev tehničnih metod za potrjevanje in za preverjanje standardnega materiala, ki jih uporabljajo v različnih državah članicah, ter za prihodnje primerjave materiala, ki je bil potrjen ali preverjen v Skupnosti, s tistim iz tretjih držav, v državah članicah treba izvesti preizkuse Skupnosti za ocenitev kakovosti različnih kategorij razmnoževalnega materiala; ker je treba Komisiji dodeliti nalogo sprejemanja nekaterih ukrepov za uporabo te direktive; ker je treba za lažje izvajanje predlaganih ukrepov v okviru Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo določiti postopek za vzpostavitev tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo, SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Ta direktiva se uporablja za material za vegetativno razmnoževanje trte (v nadaljnjem besedilu: razmnoževalni material), pridelan in tržen v Skupnosti. Člen 2 1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: A. Trte: rastline rodu Vitis (L.), namenjene pridelavi grozdja ali uporabi v obliki razmnoževalnega materiala za te rastline. B. Razmnoževalni material: (i) Trsne sadike : (a)ukoreninjeni potaknjenci: | necepljeni ukoreninjeni deli rozge, namenjeni sajenju brez cepljenja ali za uporabo kot podlage za cepljenje; | (b)ukoreninjene cepljenke: | s cepljenjem združeni deli rozge, katerih podzemni del je ukoreninjen. | (ii) Deli trsnih sadik (a)rozge: | enoletni poganjki rozge; | (b)ključi podlag za cepljenje: | deli rozge, namenjeni za podzemni del pri pridelavi ukoreninjenih cepljenk; | (c)cepiči: | deli rozge, namenjeni za nadzemni del pri pridelavi ukoreninjenih cepljenk ali pri cepljenju rastlin in situ; | d)potaknjenci: | deli rozge, namenjeni pridelavi ukoreninjenih potaknjencev. | C. Matični nasadi: nasadi za pridelavo ključev podlag za cepljenje, potaknjencev ali cepičev. D. Trsnice: nasadi za pridelavo ukoreninjenih potaknjencev ali ukoreninjenih cepljenk. E. Bazni material: razmnoževalni material (a) za katerega pridelavo v skladu z uveljavljeno prakso za vzdrževanje sorte odgovarja pridelovalec; (b) ki je namenjen pridelavi certificiranega razmnoževalnega materiala; (c) ki izpolnjuje pogoje, določene v prilogah I in II za bazni material; in (d) za katerega je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje. F. Certificirani material: razmnoževalni material (a) ki je pridobljen neposredno iz baznega materiala sorte ali, če tako zahteva pridelovalec, iz razmnoževalnega materiala ene od stopenj razmnoževanja pred baznim materialom, za katerega je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje, določene v prilogah I in II za bazni material; (b) ki je namenjen za - pridelavo trsnih sadik ali delov rastlin za uporabo pri pridelavi grozdja ali - za pridelavo grozdja; (c) ki izpolnjuje pogoje, določene v prilogah I in II za certificirani material; ter (d) za katerega je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje. G. Standardni material: razmnoževalni material (a) ki ima sortno istovetnost in čistost, (b) ki je namenjen za - pridelavo trsnih sadik ali delov rastlin za uporabo pri pridelavi grozdja; (c) ki izpolnjuje pogoje, določene v prilogah I in II za standardni material; ter (d) za katerega je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje. H. Uradni ukrepi: ukrepi sprejeti s strani (a) državnega organa, ali (b) pravne osebe javnega ali zasebnega prava, za katere odgovarja država, ali (c) fizične osebe, pooblaščene za ta namen, če gre za spremljajoče dejavnosti, ki so prav tako pod nadzorom države, vendar pod pogojem, da se osebe iz (b) in (c) s temi ukrepi osebno ne okoristijo. 2. Države članice smejo (a) pod pogojem, da ne bo uradnega potrjevanja razmnoževalnega materiala ali preverjanja standardnega materiala, če takšnega materiala na njihovem ozemlju običajno ne razmnožujejo ali ne tržijo; (b) kot prehodni ukrep po uveljavitvi zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo, predpisati, da je razmnoževalni material, ki je bil uporabljen za postavitev matičnih nasadov ali trsnic, enakovreden razmnoževalnemu materialu, potrjenemu ali preverjenemu v skladu z določbami te direktive, če je, preden je bil uporabljen v ta namen, dajal enaka zagotovila kakor razmnoževalni material, ki je potrjen ali pregledan v skladu z določbami te direktive. Člen 3 1. Države članice predpišejo, da razmnoževalni material trte ne sme biti dan na trg: - če ni uradno potrjen kot "bazni material" ali "certificirani material" ali če ni uradno preverjen standardni material in - če ne izpolnjuje pogojev, določenih v Prilogi II. 2. Države članice lahko določijo odstopanja od določb odstavka 1: (a) za razmnoževalni material stopnje množitve pred baznim materialom; (b) za preizkuse ali v znanstvene namene; (c) za selekcijo. 3. Države članice lahko določijo odstopanja v zvezi z najkrajšo dovoljeno dolžino ključev podlag za cepljenje (Priloga II(III)(1)(B)(a)). 4. Komisija, v skladu s postopkom iz člena 17, lahko: (a) z odstopanjem od določb Priloge II(II)(1), pooblasti države članice, da se kot potrjeni material razvrstijo ukoreninjene cepljenke, pridobljene iz potrjenega materiala, cepljenega na standardni material; takšno pooblastilo se lahko podeli le za prehodno obdobje in le dokler te države članice nimajo zadostne ponudbe baznega in certificiranega materiala za svoje nove nasade; (b) predpiše, da se po določenih datumih razmnoževalni material nekaterih sort trte ne sme več dati na trg, razen če ni uradno potrjen kot "bazni material" ali "certificirani material". Člen 4 Države članice smejo glede pogojev, določenih v prilogah I in II, sprejeti dodatne ali strožje zahteve za potrjevanje razmnoževalnega materiala ali za preverjanje standardnega materiala, pridelanega na svojem ozemlju. Člen 5 1. Vsaka država članica določi seznam sort trte, ki so na njenem ozemlju uradno sprejete za potrjevanje in preverjanje v obliki standardnega materiala. Seznam mora vsebovati osnovne morfološke in fiziološke lastnosti, po katerih je mogoče razločevati posamezne sorte. 2. Sorta je sprejeta v potrjevanje ali preverjanje le, če je bilo na podlagi uradnega preizkušanja ali na podlagi preizkušanja pod uradnim nadzorom zlasti v pridelovalnih preizkusih ugotovljeno, da je sorta dovolj izenačena in stabilna. Če je znano, da sorto tržijo v drugi državi pod drugačnim imenom, je v seznamu navedeno tudi to ime. 3. Sprejete sorte je treba v rednih časovnih presledkih uradno preverjati. Če katerikoli od pogojev za sprejetje sorte v potrjevanje ali preverjanje ni več izpolnjen, je treba sprejetje preklicati in sorto črtati s seznama. 4. Sezname in njihove spremembe je treba nemudoma poslati Komisiji, ki jih sporoči drugim državam članicam. Člen 6 Države članice zahtevajo, da je treba vzorce za preverjanje sort jemati uradno v skladu z ustreznimi metodami. Člen 7 Države članice zagotovijo, da je razmnoževalni material med rastjo, ob izkopu ali pri rezanju z matične trte, med pakiranjem, skladiščenjem in prevozom shranjen v ločenih partijah ter označen s sorto in, kadar je to za bazni in certificirani material primerno, s klonom. Člen 8 1. Države članice zahtevajo, da se razmnoževalni material trži le v zadosti izenačenih partijah in v zapečatenih pakiranjih oziroma snopih, ki so opremljeni s plombo in oznakami, kakor je predpisano v členih 9 in 10. Pakiranje mora biti v skladu z določbami Priloge III. 2. Države članice lahko za trženje manjših količin, ki se dostavijo končnim porabnikom, in za trženje trte v lončkih, zabojih ali škatlah predpišejo odstopanja od določb iz odstavka 1 v zvezi s pakiranjem, pečatenjem in označevanjem. Člen 9 Države članice zahtevajo, da pakiranja in snope razmnoževalnega materiala zapečati odgovorna oseba, in sicer tako, da se ob odprtju pakiranja ali snopa plomba poškoduje in je ni mogoče znova pritrditi. Člen 10 1. Države članice zahtevajo, da oseba, odgovorna za pečatenje, pritrdi na zunanji strani pakiranj in snopov razmnoževalnega materiala etiketo v enem izmed uradnih jezikov Skupnosti, ki ustreza specifikaciji iz Priloge IV; etiketa naj bo pritrjena s plombo. Za bazni material naj bo etiketa bele barve, za certificirani material modre in za standardni material temno rumene barve. 2. Države članice lahko določijo, da vsako partijo spremlja še dokument, na katerem so enake informacije kakor na etiketi. Člen 11 Države članice s sistemom uradnega nadzora, ki ga same določijo ali odobrijo, zagotovijo, da je ohranjena istovetnost razmnoževalnega materiala vse od tedaj, ko ga izkopljejo iz zemlje ali odrežejo z matičnih trsov, do dostave končnemu porabniku. V skladu z zahtevami iz te direktive pripravijo primerne postopke za uradno preverjanje razmnoževalnega materiala med trženjem, glede skladnosti z zahtevami te direktive, vsaj s preverjanjem vzorcev. Člen 12 1. Države članice zagotovijo, da bazni material in certificirani material, ki sta bila uradno potrjena in katerih embalaža je bila zaplombirana in označena, kakor določa ta direktiva, ter standardni material, katerega embalaža je bila zaplombirana in označena, kakor določa ta direktiva, glede na svoje lastnosti, preizkušanje, označevanje in plombiranje niso predmet nobenih drugih tržnih omejitev razen tistih, ki jih določa ta direktiva. 2. Države članice lahko: (a) če Komisija ni sprejela in uveljavila nobenih ukrepov po členu 3(4)(b), predvidijo, da se po izteku določenih datumov razmnoževalni material nekaterih sort trte ne sme več dati na trg, razen če ni uradno potrjen kot "bazni material" ali "certificirani material"; (b) dokler še ne bo mogoče uvesti skupnega kataloga sort, omejijo trženje razmnoževalnega materiala na tiste sorte, ki jih vsebujejo nacionalne sortne liste, sestavljene na podlagi vrednosti za pridelavo in uporabo na ozemlju teh držav; pogoji za uvrstitev na te liste morajo biti enaki za sorte iz drugih držav članic in za domače sorte. Člen 13 Države članice predvidijo, da je lahko razmnoževalni material, ki je pridobljen neposredno iz baznega materiala, potrjenega v eni izmed držav članic in pridelanega v drugi državi članici, potrjen tudi v državi, ki je pridelala bazni material, če je bil razmnoževalni material med rastjo pregledan v skladu s pogoji, določenimi v Prilogi I, in če je bilo z uradnim preizkušanjem ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji iz Priloge II. Člen 14 1. Da bi odpravili kakršne koli začasne težave, ki se pojavijo v eni ali več državah članicah pri splošni oskrbi z baznim, certificiranim ali standardnim materialom in ki jih v okviru Skupnosti ni mogoče odpraviti, Komisija v skladu s postopkom iz člena 17, eno ali več držav članic pooblasti, da za obdobje, ki ga določi Komisija, dovoli trženje razmnoževalnega materiala kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve. 2. Za kategorijo razmnoževalnega materiala katere koli sorte mora biti barva etikete takšna, kakršna je določena za ustrezno kategorijo; v vseh drugih primerih je etiketa rjave barve. Na etiketi mora biti vedno navedeno, da je ta razmnoževalni material kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve. Člen 15 1. Direktiva se ne uporablja za razmnoževalni material, ki je dokazano namenjen za izvoz v tretje države. 2. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije najpozneje do 31. decembra 1969 sprejme ukrepe v zvezi z razmnoževalnim materialom, pridelanim v tretjih državah in trženim znotraj Skupnosti. Člen 16 1. V okviru Skupnosti se izvedejo preizkusi Skupnosti za ocenitev kakovosti razmnoževalnega materiala; ti preizkusi so pod nadzorom odbora iz člena 17. 2. Ti preizkusi se na prvi stopnji uporabijo za uskladitev strokovnih metod za potrjevanje certificiranega materiala in preverjanje standardnega materiala, zato da se pridobijo rezultati, ki so enakovredni. Ko je ta cilj dosežen, je treba o preizkusih sestaviti letna poročila o napredku ter jih kot zaupna poslati državam članicam in Komisiji. Komisija po postopku iz člena 17 določi rok za oddajo prvega poročila. 3. Komisija, po postopku iz člena 17, uredi vse potrebno za izvajanje teh preizkusov. Vanje je lahko vključen tudi razmnoževalni material, pridelan v tretjih državah. Člen 17 1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice prepusti zadevo Stalnemu odboru za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu "odbor"), ustanovljenemu s Sklepom Sveta z dne 14. junija 1966. [2] 2. V odboru se ponderirajo glasovi držav članic, kakor to določa člen 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje. 3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Mnenje se sprejme z večino dvanajstih glasov. 4. Ukrepe sprejme Komisija in ti se začnejo uporabljati nemudoma. Če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, jih mora Komisija nemudoma sporočiti Svetu. V tem primeru lahko Komisija odloži izvajanje ukrepov, ki jih je sprejela, največ za mesec dni od dneva, ko so bili sporočeni Svetu. Svet lahko v enem mesecu s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev. Člen 18 Ta direktiva ne posega v določbe nacionalne zakonodaje o varstvu zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin ali o varstvu industrijske in trgovinske lastnine. Člen 19 Države članice najpozneje do 1. julija 1969 sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, in o tem takoj obvestijo Komisijo. Člen 20 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Luxembourgu, 9. aprila 1968 Za Svet Predsednik E. Faure [1] UL 156, 15.7.1967, str. 30. [2] UL 125, 11.7.1966, str. 2289/66. -------------------------------------------------- PRILOGA 1 ZAHTEVE, KI SE NANAŠAJO NA NASAD I. Splošne zahteve 1. Nasad naj ima sortno istovetnost in čistost. 2. Splošno stanje nasada in stopnja razvoja rastlin naj bosta takšna, da bosta omogočala preverjanje sortne istovetnosti in čistosti. 3. Največja skrb naj bo namenjena zagotavljanju, da zemljišča, na katerih nameravamo postaviti matične nasade in trsnice, namenjene pridelavi baznega ali certificiranega materiala, niso okužena s škodljivimi organizmi, zlasti virusi. 4. Škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost razmnoževalnega materiala, naj bo kolikor mogoče malo. 5. V nasadu naj ne bo rastlin z znaki virusnih bolezni. 6. Delež izločenih rastlin v matičnih nasadih za pridelavo potrjenega materiala ne sme biti večji od 5 odstotkov, v matičnih nasadih za pridelavo standardnega materiala pa ne več kakor 10 odstotkov. Delež izločenih rastlin lahko samo izjemoma, zaradi naravnih razlogov, preseže te odstotke. 7. Vsako leto je treba opraviti najmanj en pregled nasada. Če nastane dvom glede zadev, o katerih lahko odločimo brez poseganja v kakovost razmnoževalnega materiala, je treba opraviti še drugi pregled. II. Posebne zahteve 1. Trsnic ni dovoljeno postaviti v vinograde ali nekaj metrov od njih. 2. Dele rastlin trte za vzgojo ukoreninjenih potaknjencev in ukoreninjenih cepljenk je treba jemati iz pregledanih in potrjenih matičnih nasadov. -------------------------------------------------- PRILOGA II ZAHTEVE, KI SE NANAŠAJO NA RAZMNOŽEVALNI MATERIAL I. Splošne zahteve 1. Razmnoževalni material mora biti sortno istoveten in čist, za trženje standardnega materiala je dovoljeno 1-odstotno odstopanje. 2. Minimalna tehnična čistost: 96 odstotkov. Tehnično nečisto se šteje: (a) v celoti ali delno izsušen razmnoževalni material, tudi če je bil po izsušitvi namočen v vodi, (b) poškodovan, ukrivljen ali ranjen razmnoževalni material, zlasti če ga je poškodovala toča ali pozeba ali če je bil zmečkan ali polomljen. 3. Čim manj naj bo škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost razmnoževalnega materiala. II. Posebne zahteve 1. Ukoreninjene cepljenke: Ukoreninjene cepljenke iz baznega materiala, cepljenega na bazni material, ali iz baznega materiala, cepljenega na certificirani material, se razvrstijo kot bazni material. Ukoreninjene cepljenke iz certificiranega materiala, cepljenega na bazni material, ali iz certificiranega materiala, cepljenega na certificirani material, se razvrstijo kot certificirani material. Vse preostale kombinacije se razvrstijo kot standardni material. 2. Deli mladih rastlin trte: Rozge morajo doseči ustrezno stopnjo zrelosti lesa. Razmerje med lesom in strženom naj bo za to sorto v mejah normale. III. Ocenjevanje 1. Ključi podlag za cepljenje, potaknjenci in cepiči: A. Premer Premer naj bo izmerjen na najširši točki zgornjega prereza. (a) Ključi podlag za cepljenje in cepiči: (aa) zgornji premer: (i) Vitis rupestris in njeni križanci z Vitis vinifera: 6 do 12 mm; (ii) druge sorte: 6,5 do 12 mm; delež rozg, katerih premer je manjši od 7 mm, če gre za Vitis rupestris in njene križance z Vitis vinifera, in rozg, katerih premer je manjši od 7,5 mm, če gre za druge sorte, v partiji ne sme biti večji od 25 odstotkov; (bb) največji spodnji premer: 14 mm, razen pri cepičih za cepljenje rastlin in situ. Rez naj bo najmanj 2 cm pod najnižjim očesom. (b) Potaknjenci: najmanjši zgornji premer: 3,5 mm. B. Dolžina Dolžino merimo od najnižje točke najnižjega nodija, najvišji internodij pustimo nedotaknjen. (a) Ključi podlag za cepljenje: najmanjša dolžina je 1,05 m; (b) potaknjenci: najmanjša dolžina je 55 cm; če gre za Vitis vinifera pa 30 cm; (c) cepiči: najmanjša dolžina je 50 cm z najmanj petimi uporabnimi očesi. 2. Ukoreninjeni potaknjenci A. Premer Premer, izmerjen na sredini internodija, tik pod zgornjim poganjkom, naj ne bo manjši od 5 mm. B. Dolžina Razdalja med najnižjo točko, pri kateri poženejo korenine, in zgornjim poganjkom naj ne bo manj kakor: (a) za podlage za cepljenje: 30 cm, (b) za preostale ukoreninjene potaknjence: 22 cm. C. Korenine Vsaka rastlina naj ima vsaj tri dobro razvite in primerno razporejene korenine. Sorta 420 A pa ima lahko le dve dobro razviti korenini, če sta raščeni ena nasproti drugi. 3. Ukoreninjene cepljenke: (a) steblo naj bo dolgo najmanj 20 cm; (b) korenine: vsaka rastlina naj ima vsaj tri dobro razvite in primerno razporejene korenine. Sorta 420 A pa ima lahko le dve dobro razviti korenini, če sta raščeni ena nasproti drugi; (c) spojno mesto: vsaka rastlina naj ima primerno, pravilno in trdno zraščeno spojno mesto. -------------------------------------------------- PRILOGA III PAKIRANJE Sestava pakiranj oziroma snopov: Vrsta | Število | 1. ukoreninjene cepljenke | 25 | 2. ukoreninjeni potaknjenci | 50 | 3. cepiči | 100 ali 200 | 4. ključi podlag za cepljenje | 200 | 5. potaknjenci za korenjake podlag in korenjake trte (Vitis vinifera) | 200 ali 500 | 6. preostali potaknjenci | 200 | -------------------------------------------------- PRILOGA IV ETIKETA A. Zahtevani podatki: (a) 1) "standardi (EGS)", 2) ime, priimek in naslov pridelovalca ali njegova identifikacijska številka, 3) uradni organ, pristojen za potrjevanje ali preverjanje, ali država članica, 4) referenčna številka svežnja, 5) sorta in, če je ustrezno, tudi klon (za ukoreninjene cepljenke klone ključev podlag za cepljenje in klone cepičev), 6) kategorija, 7) država pridelave, 8) količina, 9) dolžina ključev podlag za cepljenje, če država članica odobri odstopanje od pravil v zvezi z najmanjšo dolžino (člen 3(3)); (b) če gre za "ukoreninjene potaknjence" in "ukoreninjene cepljenke", zadostujejo podatki, navedeni v točki (a) 1, 2, 5, 6 in 7. B. Najmanjše velikosti (a) 110 x 67 mm za ključe podlag za cepljenje, cepiče in potaknjence; (b) 80 x 70 mm za ukoreninjene potaknjence in ukoreninjene cepljenke. --------------------------------------------------