(1)

Evropska centralna banka (ECB) je 27. marca 2020 sprejela Priporočilo ECB/2020/19 Evropske centralne banke (2), v katerem je priporočila, da kreditne institucije najmanj do 1. oktobra 2020 ne izvedejo nobenega izplačila dividend in ne prevzamejo nobene nepreklicne obveznosti izplačila dividend ter se vzdržijo odkupov delnic z namenom plačila delničarjem. ECB je 27. julija 2020 s sprejetjem Priporočila ECB/2020/35 Evropske centralne banke (3) navedeno priporočilo podaljšala do 1. januarja 2021. Navedeni priporočili sta temeljili na mnenju, da je ključno, da kreditne institucije sredi gospodarskega šoka, povezanega z boleznijo COVID-19, še naprej izpolnjujejo svojo vlogo pri financiranju gospodinjstev, malih in srednje velikih podjetij in družb. Zato se je štelo za bistveno, da kreditne institucije ohranijo kapital in s tem sposobnost podpiranja gospodarstva v okolju povišane stopnje negotovosti zaradi pandemije bolezni COVID-19. Tako se je štelo, da ima ohranjanje kapitalskih virov za podporo realnemu gospodarstvu in pokrivanje izgub prednost pred diskrecijskimi izplačili dividend in odkupi delnic.

(2)

Kljub izboljšanju makroekonomskih razmer in zmanjšanju gospodarske negotovosti zaradi pandemije bolezni COVID-19 od 27. marca 2020 je raven negotovosti še vedno povišana in še naprej vpliva na zmožnost bank, da napovejo svoje srednjeročne potrebe po kapitalu. Glede na to, da se izvajajo ukrepi javnofinančne podpore in da gospodarski upad učinkuje na bilance stanja kreditnih institucij z zamikom, se morda polni učinek gospodarskega šoka, povezanega z boleznijo COVID-19, na bančni sektor še ni v celoti uresničil. Ta nenehna negotovost terja izjemno preudarnost pri politikah in praksah razdelitve v kreditnih institucijah. Zato ECB vidi potrebo po spodbujanju kreditnih institucij, da se vzdržijo razdelitve dividend in odkupov delnic. V vsakem primeru je najpomembnejše, da kreditne institucije pri razpravah o razdelitvi dividend in odkupih delnic upoštevajo svojo sposobnost ustvarjanja notranjega kapitala v prihodnosti in prihodnji učinek gospodarskega upada na kakovost njihovih izpostavljenosti in kapitala. Poleg tega ECB na splošno meni, da ne bi bilo preudarno, če bi te kreditne institucije v teh razpravah obravnavale možnost razdelitve in odkupa delnic, ki bi znašala več kot 15 % njihovega akumuliranega dobička v poslovnih letih 2019 in 2020 ali več kot 20 bazičnih točk z vidika količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kar koli od tega je nižje.

(3)

Ob polnem upoštevanju enotnosti in celovitosti notranjega trga ECB vidi potrebo po razpravi z ustreznimi organi zadevnih držav članic, da se ugotovi, ali je primerno, da se dividende izplačajo nadrejeni instituciji, nadrejenemu finančnemu holdingu ali nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu v državi članici, ki ni sodelujoča država članica. Pri tej razpravi bi morali slediti med drugim načeloma enakovrednosti in vzajemnosti, da bi podprli nemoteno delovanje notranjega trga Unije kot celote, ohranili trdno kapitalsko pozicijo kreditne institucije z bonitetnega vidika in prispevali k stabilnosti finančnega sistema v Uniji in vsaki državi članici.

(4)

Da se čim bolj poveča podpora realnemu gospodarstvu, bi morale tudi manj pomembne kreditne institucije pri svojih politikah razdelitve dividend ravnati izjemno zmerno, v skladu s tem priporočilom.

(5)

Ta ukrep je začasne narave in je upravičen zgolj zaradi sedanjih izjemnih okoliščin. Če ne bo bistvenih negativnih gibanj, namerava ECB 30. septembra 2021 priporočilo razveljaviti ter nato kapitalske načrte in načrte razdelitve bank spet ocenjevati na podlagi rezultatov običajnega nadzornega cikla –

1.

2.

3.