Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 32019L2162

Krite obveznice in nadzor kritih obveznic

Datum zadnje spremembe:
31/01/2025
Začetni datum nastanka:
12/10/2020
Povzeti dokument(i):
Avtor:
Urad za publikacije Evropske unije
Pristojni subjekt(-i):
Generalni direktorat za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov

Krite obveznice in nadzor kritih obveznic

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2019/2162 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic

Uredba (EU) št. 2019/2160 o spremembi Uredbe (ES) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE IN TE UREDBE?

  • Namen Direktive (EU) 2019/2162 je zaščititi vlagatelje po vsej Evropski uniji (EU) z vzpostavitvijo minimalnih usklajenih pravil, zlasti o opredelitvah in standardih, za krite obveznice1 ki jih izdajo kreditne institucije2. Ta pravila veljajo za izdajo, strukturo in nadzor kritih obveznic.
  • Uredba (EU) 2019/2160 je spremenila Uredbo (EU) št. 575/2013 (znano kot uredba o kapitalskih zahtevah ali CRR – glejte povzetek), da bi določila dodatne pogoje, ki jih je treba izpolniti, da se kritim obveznicam dodeli prednostna bonitetna obravnava v skladu s CRR.

KLJUČNE TOČKE

Uredba (EU) št. 2019/2162

Področje uporabe

Direktiva zajema naslednje.

Strukturne značilnosti.

  • Dvojni regres. Vlagatelji imajo prednostne pravice in so upravičeni do dvojne zaščite (znane kot „dvojni regres“) prek terjatev tako do institucije, ki je izdala obveznice, kot do kritnega premoženja v primeru insolventnosti ali reševanja te institucije.
  • Pokrita sredstva. Krite obveznice so ves čas zavarovane z visokokakovostnimi kritnimi sredstvi – običajno s hipotekami ali državnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji – ali drugimi predmeti iz člena 6(1) Direktive (EU) 2019/2162.
  • Ta kritna sredstva morajo izpolnjevati posebne zahteve iz člena 129(1) CRR ali pa morajo izpolnjevati nekatere posebne zahteve glede visoke kakovosti, kot je določeno v Direktivi (EU) 2019/2162 (direktiva o kritih obveznicah), kot so:
    • splošno sprejete standarde vrednotenja za stvarna sredstva, ki se morajo spremljati in ustrezno zavarovati,
    • stalni javni nadzor operativne trdnosti in finančne solventnosti nasprotne stranke, kadar so sredstva v obliki izpostavljenosti,
    • pravila za razpršitev tveganja za sredstva, ki niso primerna v skladu s členom 129(1) CRR itd.
  • V primeru združevanja znotraj skupine in skupnega financiranja veljajo posebna pravila.
  • Preglednost. Kreditne institucije morajo zagotoviti dovolj podrobne informacije o svojih programih kritih obveznic (na ravni portfelja, ne na ravni posojila), da vlagateljem omogočijo oceno profila in tveganj teh programov ter izvedbo skrbnega pregleda. Te informacije morajo biti na voljo na spletnem mestu institucije in se zagotoviti vsaj četrtletno ter vključevati najmanj naslednje:
    • vrednost kritnega premoženja in neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic,
    • seznam mednarodnih identifikacijskih številk vrednostnih papirjev za vse izdaje kritih obveznic v okviru zadevnega programa;
    • geografsko razpršitev in vrsto kritnih sredstev, znesek njihovih kreditov in metodo vrednotenja,
    • podrobnosti o tržnem tveganju, o tveganju glede obrestnih mer, valutnem tveganju ter o kreditnih in likvidnostnih tveganjih,
    • strukturo zapadlosti kritnih sredstev in kritih obveznic,
    • ravni zahtevanega in razpoložljivega kritja ter ravni zakonskega, pogodbenega in prostovoljnega presežnega zavarovanja (raven zavarovanja, ki presega zahtevano kritje),
    • odstotek kreditov, za katere se šteje, da je prišlo do neplačila, in v vsakem primeru, ko so krediti zapadli več kot 90 dni.
  • Likvidnostni blažilnik. Kritna združenja morajo vedno vključevati blažilnik likvidnih sredstev (razpoložljivih ali takoj zamenljivih v denar), da pokrijejo največji kumulativni neto odliv likvidnosti v naslednjih 180 dneh.
  • Krite obveznice s podaljšljivo strukturo zapadlosti. Gre za krite obveznice, katerih dogovorjeni končni datum se lahko podaljša. Države članice EU jih lahko dovolijo pod določenimi pogoji in morajo o njih obvestiti Evropski bančni organ (EBA).

Javni nadzor kritih obveznic.

  • Krite obveznice so predmet posebnega javnega nadzora. Vlade EU imenujejo enega ali več pristojnih organov za spremljanje izdajanja kritih obveznic, da ocenijo izpolnjevanje zakonskih zahtev.
  • Za programe kritih obveznic je potrebno dovoljenje, ki ga je treba pridobiti pred izdajo kritih obveznic v okviru zadevnega programa. Da bi kreditne institucije dobile dovoljenje, morajo imeti:
    • ustrezen operativni program za izdajanje kritih obveznic,
    • ustrezne politike, procese in metodologije za odobravanje, spreminjanje, obnavljanje in refinanciranje posojil, vključenih v kritno premoženje, katerih cilj je zaščita vlagateljev,
    • vodstvo in zaposlene, namenjene programu kritih obveznic.
  • V primeru insolventnosti ali prestrukturiranja kreditne institucije pristojni organi sodelujejo z organom za reševanje, ki obravnava primer, da zagotovijo ohranitev pravic in interesov vlagateljev v krite obveznice. Države članice lahko določijo imenovanje posebnega upravitelja.
  • Kreditne institucije morajo informacije, določene v direktivi, redno poročati pristojnim organom.
  • Za institucije, ki kršijo pravila, se uporabljajo upravne kazni in drugi upravni ukrepi. Te kazni in ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo predvidele upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov za kršitve, za katere veljajo kazenske sankcije po njihovi nacionalni zakonodaji.
  • Pristojni organi objavijo na svojih spletnih mestih:
    • nacionalne zakone, predpise, upravna pravila, vključno s kaznimi in drugimi ukrepi, in splošne smernice, sprejete v zvezi z izdajanjem kritih obveznic,
    • seznam kreditnih institucij z dovoljenjem za izdajanje kritih obveznic.
  • Krite obveznice so upravičene do uporabe oznake „Evropska krita obveznica“ (samo za krite obveznice, ki izpolnjujejo zahteve, določene v določbah nacionalne zakonodaje, ki prenašajo direktivo) ali „Evropska krita obveznica (premija)“ (samo za krite obveznice, ki izpolnjujejo zahteve, določene v določbah nacionalne zakonodaje, ki prenašajo direktivo, in zahteve iz člena 129 CRR). Oznake so prostovoljne, poleg nacionalnih poimenovanj.
  • Direktiva vnaša manjše spremembe v Direktivi 2009/65/ES (glej povzetek) in 2014/59/EU (glej povzetek).
  • Za krite obveznice, izdane do , se uporabljajo prehodni ukrepi.
  • Evropska komisija naj bi v tesnem sodelovanju z Evropskim bančnim organom:
    • Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije do predložila poročilo in, če je primerno, zakonodajni predlog o tem, ali bi – in če bi, kako – lahko uvedli režim enakovrednosti za kreditne institucije držav zunaj EU, ki izdajajo krite obveznice, in za vlagatelje v te krite obveznice;
    • Evropskemu parlamentu in Svetu do posredovala poročilo o izvajanju direktive glede ravni zaščite vlagateljev in o razvoju dogodkov glede izdaje kritih obveznic v EU.
  • Sprememba direktive (EU) 2023/2864, v Direktivo (EU) 2019/2162, vnaša člen, ki od držav članic zahteva, da zagotovijo, da kreditne institucije, ki imajo dovoljenje za izdajo kritih obveznic, te informacije hkrati predložijo organu za zbiranje in o tem obvestijo Evropski organ za vrednostne papirje in trge, da omogoči dostop do njih na enotni evropski dostopni točki, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) 2023/2859.

Uredba (EU) 2019/2160

  • Uredba dopolnjuje Direktivo (EU) 2019/2162 in nadgrajuje trenutno nadzorno obravnavo kritih obveznic v skladu s CRR.
  • Dodaja zahteve glede kritnega premoženja, vključno z zahtevo po minimalnem presežnem zavarovanju3 in nadomestnim premoženjem4, s čimer se krepi kakovost kritih obveznic, ki so upravičene do prednostne kapitalske obravnave.
  • Uredba si to prizadeva doseči s tem, da:
    • določi, katere vrste kritnega premoženja se lahko vključijo v krite obveznice, da so upravičene do prednostne kapitalske obravnave, in pod kakšnimi pogoji;
    • odpravlja uporabo struktur, ki zajemajo vrednostne papirje, zavarovane s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine, kot primernih sredstev za kritno premoženje, ker se uporaba teh struktur zmanjšuje in zanje velja, da programu kritih obveznic dodajajo nepotrebno zapletenost, in
    • zahteva najmanj 5 % presežnega zavarovanja za krite obveznice, da izpolnjujejo pogoje za preferencialno kapitalsko obravnavo, ali 2 %, če vrednotenje nepremičnine temelji na hipotekarni posojilni vrednosti (ta raven presežnega zavarovanja je lahko na zakonski, pogodbeni ali prostovoljni podlagi).

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA IN TA UREDBA UPORABLJATA?

  • Direktivo (EU) 2019/2162 je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo držav članic do . Pravila, ki jih vsebuje direktiva, bi se morala uporabljati od .
  • Uredba (EU) 2019/2160 se uporablja od .

OZADJE

  • Krite obveznice se pogosto uporabljajo po vsej Evropi, zlasti v nekaterih državah članicah (Danska, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg in Švedska), kot pomemben vir poceni in dolgoročnega financiranja bank. Pomagajo financirati hipoteke in posojila javnega sektorja in zagotavljajo visoko raven gotovosti za vlagatelje.
  • Direktiva je del akcijskega načrta EU za kapitalske trge. Minimalna pravila o kritih obveznicah, usklajena po vsej EU, bodo povečala varnost za vlagatelje in odprla nove priložnosti.
  • Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

  1. Krita obveznica. Dolžniška obveznost, ki jo je izdala kreditna institucija in je zavarovana s sredstvi (običajno skupek hipotekarnih posojil ali kreditov javnemu sektorju, pa tudi z drugimi visokokakovostnimi kritnimi sredstvi, ki zagotavljajo, da ima kreditna institucija, ki izdaja krite obveznice, terjatev za plačilo in da so obveznice zavarovane s sredstvi zavarovanja, za katera veljajo strogo določene zahteve), do katerih se neposredno zatečejo njihovi vlagatelji.
  2. Kreditna institucija. Družba, ki sprejema vloge ali druga vračljiva sredstva od javnosti, da bi dala kredit.
  3. Prekomerno zavarovanje. Praksa ali postopek dajanja sredstva v zavarovanje posojila, kjer vrednost sredstva presega vrednost posojila.
  4. Nadomestna sredstva. Sredstva v posesti poleg primarnih sredstev, ki običajno predstavljajo izvedene finančne instrumente in sredstva v posesti za likvidnostne namene.

GLAVNI DOKUMENTI

Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o izdaji kritih obveznic in javnem nadzoru nad kritimi obveznicami ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (UL L 328, , str. 29).

Nadaljnje spremembe Direktive (EU) 2019/2162 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2019/2160 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti v obliki kritih obveznic (UL L 328, , str. 1).

Zadnja posodobitev

Na vrh