Poslovnik Splošnega sodišča EU

KLJUČNE TOČKE

Splošno sodišče je poleg Sodišča eno od sodišč Evropske unije (EU), ki sestavljajo Sodišče Evropske unije. Njihov namen je zagotoviti enotno razlago in uporabo prava EU.

Pristojnost

Splošno sodišče je pristojno za odločanje o:

• zadevah, ki jih vložijo posamezniki ali podjetja zoper akte institucij EU, ki so naslovljeni nanje ali jih neposredno in posamično zadevajo, vključno s:
  • tožbami v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami EU in njihovim osebjem,
  • spori glede pravic intelektualne lastnine;
• tožbah, ki jih države članice vložijo proti Evropski komisiji;
• tožbah držav članic proti nekaterim aktom Sveta Evropske unije;
• tožbah za odškodnino za škodo, ki so jo povzročile institucije ali organi EU in
• predlogih za predhodno odločanje na naslednjih šestih področjih (od 1. oktobra 2024):
  • skupni sistem davka na dodano vrednost,
  • trošarine,
  • carinski zakonik Unije,
  • tarifna uvrstitev blaga po kombinirani nomenklaturi
  • odškodnina in pomoč potnikom, katerih prevozne storitve imajo zamudo, so odpovedane ali ki jim je zavrnjeno vkrcanje, in
  • sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

Organizacija Splošnega Sodišča

Sestava

Splošno sodišče sestavljata po dva sodnika iz vsake države članice. Sodniki med seboj za tri leta izvolijo predsednika in podpredsednika. Sodniki morajo svoje naloge opravljati nepristransko in neodvisno. V izjemnih primerih lahko sodnik dobi vlogo generalnega pravobranilca¹ (AG). Sodniki imenujejo sodnega tajnika² za dobo 6 let.

Konstitucija zbornic

Zadeve, predložene Splošnemu sodišču, obravnavajo senati treh ali petih sodnikov ali v nekaterih primerih sodnik posameznik. Sodniki volijo predsednike senatov. Za vsako zadevo je imenovan sodnik poročevalec (ki pripravi začetni osnutek sodbe). Splošno sodišče lahko zaseda tudi kot veliki senat (15 sodnikov), kadar je to potrebno zaradi pravne zapletenosti ali pomembnosti zadeve.

Pravila so bila leta 2023 spremenjena, da bi delno zagotovili, da delna specializacija senatov, o kateri se odloči Splošno sodišče, ne postane odvečna, ko se sestava senatov spremeni vsaka 3 leta.

Zaradi spremembe pravil iz leta 2024 je predvidena ustanovitev vmesnega senata med senati petih sodnikov in velikim senatom s 15 sodniki. Ta ima devet sodnikov, predseduje pa mu podpredsednik Splošnega sodišča.

Zahtevki za predhodno odločanje bodo dodeljeni senatom, ki bodo posebej odgovorni za obravnavo in odločanje o teh zadevah. Ti bodo imeli pet sodnikov, ne glede na možnost, da se jih napoti na drugo sestavo sodišča, če bi to zahtevala zapletenost in pomembnost zadeve. Splošnemu sodišču bo pri obravnavi predlogov za sprejetje predhodne odločbe pomagal eden ali več generalnih pravobranilcev. Kot velja za postopke pred Sodiščem, sodnike, ki so pozvani, da opravljajo naloge generalnega pravobranilca v zadevah predhodnega odločanja, in tiste, ki so pozvani, da jih nadomestijo, če ne morejo delovati, izvoli Splošno sodišče in pomagajo pristojni sestavi sodišča v vseh primerih predhodnega odločanja. Pravila vključujejo postopke za izvolitev generalnih pravobranilcev, njihovo imenovanje za obravnavanje zahtevkov za predhodno odločanje in opravljanje njihovih nalog.

Posvetovanja Splošnega sodišča

Splošno sodišče se posvetuje za zaprtimi vrati. Po zaključku razprave sodniki izrečejo enotno sodbo.

Jezik

Tožeča stranka lahko za zadevo izbere katerega koli izmed 24 uradnih jezikov EU. Ta jezik se uporablja za pisne in ustne argumente strank ter za komunikacijo med Splošnim sodiščem in strankami.

Kadar se vloga, ki jo predloži institucija, nanaša na klavzulo v pogodbi, sklenjeni s strani EU ali v njenem imenu, ne glede na to, ali to pogodbo ureja javno ali zasebno pravo, v skladu s členom 272 Pogodbe o delovanju Evropske unije, mora jezik postopka biti jezik pogodbe. Če je bila ta pogodba sestavljena v več kot enem jeziku, lahko vlagatelj izbira med njimi.

Pravice in obveznosti zastopnikov in odvetnikov

Agenti (ki zastopajo države članice ali institucije EU) in odvetniki uživajo imuniteto za besede, ki jih izrečejo ali napišejo v zvezi s primerom. Listine in dokumenti v zvezi s postopkom ne morejo biti predmet preiskave in jih ni mogoče zaseči.

Odvetniki morajo predložiti potrdilo, da so upravičeni do zastopanja pred sodiščem države članice.

Postopek

Postopek lahko vključuje nekatere ali vse spodaj navedene korake.

• Pisna faza (izmenjava vlog med strankama)
  • Vloga odvetnika ali zastopnika, poslana sodnemu tajništvu³, začne postopek. Glavne točke ukrepa so objavljene v sporočilu v vseh uradnih jezikih v Uradnem listu Evropske unije.
  • Sodno tajništvo vroči tožbo toženi stranki, ki ima 2 meseca časa za obrambo.
  • V neposrednih tožbah lahko tožeča stranka načeloma v roku vloži repliko, na katero lahko tožena stranka odgovori z dupliko.
• Obstajajo posebna pravila za obravnavanje zaupnih podatkov ali dokumentov, ki se nanašajo na varnost EU ali njenih držav članic ali na vodenje njihovih mednarodnih odnosov.
• Če stranka meni, da se njena identiteta ne bi smela objaviti, lahko od splošnega sodišča zahteva, da zadevo v celoti ali delno anonimizira.
• Splošno sodišče lahko odloči, da opusti:
  • polna imena fizičnih oseb, ne glede na to, ali so stranke ali tretje osebe, in vse druge osebne podatke teh fizičnih oseb, navedenih v dokumentih in informacijah, ki se nanašajo na zadevo in do katerih ima javnost dostop in
  • druge podatke razen osebnih podatkov fizičnih oseb, navedenih v dokumentih in informacijah, do katerih ima javnost dostop, če obstajajo zakoniti razlogi, zakaj ti podatki ne bi smeli biti javno razkriti.
• Vsaka oseba, ki lahko dokaže pravni interes za izid zadeve, predložene Sodišču, skupaj z institucijami držav članic, lahko sodeluje v postopku. Oseba lahko vloži vlogo, ki podpira navedbe ene od strank ali jim oporeka, stranke pa lahko nato na vlogo odgovorijo.
• Ustna faza
  • Splošno sodišče se lahko na zahtevo ene od strank ali na lastno pobudo odloči, da opravi obravnavo. Med obravnavo lahko sodniki postavljajo vprašanja zastopnikom strank. Sodniki se nato posvetujejo na podlagi osnutka sodbe, ki ga pripravi sodnik poročevalec, sodba pa se javno razglasi.
  • Lahko se dodeli tudi brezplačna pravna pomoč, ki krije stroške pravnega zastopanja pred Splošnim sodiščem.
• Hitri (pospešeni) postopek
  • Ta postopek omogoča Splošnemu sodišču, da lahko v posebej nujnih zadevah hitro odloča o vsebini spora. Hitri postopek lahko zahteva tožeča ali tožena stranka. O njem lahko odloči tudi Splošno sodišče na lastno pobudo.

Suspenz ali drugi začasni ukrepi

• Postopek pred Splošnim sodiščem ne zadrži pravnega akta, ki se izpodbija. Splošno sodišče lahko kljub temu izda odločbo o odlogu ali drugih začasnih odredbah, če so izpolnjeni določeni pogoji. Odločba je začasna in ne posega v odločitev Splošnega sodišča v postopku v glavni stvari.

Spori glede pravic intelektualne lastnine

• Ta vrsta sodnih sporov zadeva tožbe, vložene zoper odločitve Urada Evropske unije za intelektualno lastnino o uporabi pravic intelektualne lastnine in zoper odločitve Urada Skupnosti za rastlinske sorte v zvezi z varstvom žlahtniteljskih pravic.
• Poslovnik določa postopke glede strank v postopku, vlog in odgovorov.
• Vsi deležniki, ki niso tožeče stranke, lahko intervenirajo med postopkom in imajo enake pravice kot glavne stranke.

Mehanizem pilotnih primerov in skupne obravnave

Kadar dve ali več zadev, ki potekajo pred Splošnim sodiščem, sprožajo isto pravno vprašanje in se Sodišče želi izogniti temu, da bi te zadeve obravnavali vzporedno, se lahko ena ali več zadev odloži v pričakovanju izida zadeve, ki med njimi, najbolj ustreza k preučitvi vprašanja, ki je opredeljeno kot pilotni primer.

Skupne obravnave dveh ali več podobnih zadev se lahko organizirajo, da se nekatere zadeve obravnavajo učinkoviteje.

Udeležba na obravnavi prek videokonference

Kadar zaradi zdravstvenih, varnostnih ali drugih resnih razlogov zastopnik stranke ne more osebno sodelovati na obravnavi, se jim lahko na zahtevo dovoli udeležbo na obravnavi prek videokonference.

Prenos

Zaslišanja se lahko prenašajo. Če Splošno sodišče to namerava storiti, mora sodno tajništvo o tem obvestiti zadevne stranke. Stranka, ki meni, da se obravnava ne bi smela prenašati, mora o tem čim prej obvestiti Splošno sodišče in podrobno navesti okoliščine, ki upravičujejo odločitev, da se obravnava ne prenaša. Splošno sodišče mora o tej zahtevi odločiti čim prej.

Praktične določbe za izvajanje poslovnika

Te pojasnjujejo, natančneje določajo in dopolnjujejo nekatere določbe poslovnika. Številne praktične določbe se nanašajo na vidike, kot so vložitev procesnih aktov in dokazil, njihova predstavitev in prevod ter njihovo tolmačenje na obravnavah.

Od leta 2015 so bile večkrat spremenjene, nazadnje leta 2024, da bi dopolnili ali jih prilagodili novim pravilom glede varstva osebnih podatkov, zaupne obravnave določenih podatkov v neposrednih tožbah, predložitve procesnih aktov in njihovih prilog ter sodelovanja na zaslišanjih, vključno z videokonferenco.