Carinski zakonik Unije

KLJUČNE TOČKE

Cilj carinskega zakonika Unije ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktov (ki jih je na podlagi Uredbe sprejela Evropska komisija) je:

• ponujati večjo pravno varnost in enotnost za podjetja;
• zagotavljati večjo jasnost za carinske uslužbence po vsej EU;
• zaključiti prehod na brezpapirno in v celoti elektronsko okolje;
• poenostaviti carinske predpise in omogočati učinkovitejše carinske transakcije v skladu s potrebami današnjega časa;
• krepiti hitrejše carinske postopke za zaupanja vredna podjetja, ki spoštujejo predpise (pooblaščeni gospodarski subjekti);
• zaščititi finančne in gospodarske interese EU in držav članic EU ter zagotoviti varnost in varstvo državljanov EU;
• zagotoviti, pod določenimi pogoji, izvzetja iz carinskih deklaracij za blago, ki začasno zapusti carinsko območje EU po morju ali zraku; in
• omogočiti carinskim organom in podjetjem nadaljnjo uporabo obstoječih sistemov informacijske tehnologije ali ostalih papirnih sistemov za omejeno število carinskih formalnosti, dokler ne bodo vzpostavljeni novi ali nadgrajeni sistemi informacijske tehnologije, tudi na podlagi začasnih odstopanj, ki se v posebnih primerih odobrijo z izvedbenimi sklepi.

Delegirani akti

Delegirana uredba (EU) 2015/2446 dopolnjuje Uredbo (EU) št. 952/2013 glede podrobnih pravil v zvezi z nekaterimi vidiki carinskega zakonika Unije. Zagotavlja, da se glavna pravila iz Uredbe (EU) št. 952/2013 bolje izvajajo in izpolnjujejo potrebe gospodarskih subjektov in carinskih uprav. Ta delegirani akt je bil spremenjen z Delegirano uredbo (EU) 2016/341 (v nadaljnjem besedilu: prehodni delegirani akt), v kateri so določena nekatera prehodna pravila, dokler potrebni sistemi informacijske tehnologije ne bodo v celoti delovali.

Tako kot izvedbeni akti, sprejeti v zvezi z Uredbo (EU) št. 952/2013, so bili nekateri ključni delegirani akti večkrat spremenjeni.

Delegirani akti obravnavajo tudi vidike kot so:

• spremenjena opredelitev izvoznika in podaljšanje roka za sprejetje odločitve o povračilu ali odpustu carinskih dajatev (Delegirana uredba (EU) 2018/1063);
• nov nabor podatkov za prijavo nekaterih pošiljk majhne vrednosti od 1. januarja 2021 (Delegirana uredba (EU) 2019/1143);
• pravila v zvezi z opustitvami in roki za vložitev vstopne skupne deklaracije, prehodna pravila do uvedbe sistema nadzora uvoza 2, nova opredelitev za realno vrednost, prehodna pravila za poštne operaterje in države članice, da se omogoči nemoteno izvajanje pravil glede DDV v e‑trgovinah in uvedba novega obrazca EU 302 za pretok blaga v okviru vojaških operacij (Delegirana uredba (EU) 2020/877);
• vložitev vstopnih skupnih deklaracij in predodhodnih deklaracij pri prevozu po morju na carinsko območje EU iz Združenega kraljestva po 1. januarju 2021 (Delegirana uredba (EU) 2020/2191);
• skupne podatkovne zahteve za izmenjavo in shranjevanje informacij med carinskimi organi ter med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti (Delegirana uredba (EU) 2021/234).
• pravila o opredelitvah pojmov, carinskih deklaracijah in podatkovnih elementih v zvezi z začasno carinsko dajatvijo v višini 3 EUR za prodajo uvoženega blaga na daljavo v pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 150 EUR (Delegirana uredba (EU) 2026/1022), skupaj z izvedbenimi pravili o navedeni dajatvi (Izvedbena uredba (EU) 2026/1200).

Izvedbeni akti

Namen izvedbenega akta o carinskem zakoniku Unije, tj. Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, je zagotoviti obstoj enotnih pogojev za izvajanje carinskega zakonika Unije in usklajeno uporabo postopkov, kot so postopkovna pravila, oblike in oznake, v vseh državah članicah.

Ta izvedbeni akt je bil večkrat spremenjen (glej prečiščene različice v spodnjem razdelku Povezani dokumenti).

Med nedavnimi spremembami so pravila o začasni carinski dajatvi v višini 3 EUR za prodajo uvoženega blaga na daljavo (Izvedbena uredba (EU) 2026/1200), postopkovna pravila o preferencialnem poreklu blaga (Izvedbena uredba (EU) 2026/1183) in postopkovna pravila v zvezi z dokazilom o nepreferencialnem poreklu (Izvedbena uredba (EU) 2026/1422).

Več drugih izvedbenih aktov je namenjenih dodajanju določenega blaga v klasifikacijo v kombinirani nomenklaturi, sistemu osemmestnih številčnih oznak, ki vključuje kode harmoniziranega sistema z nadaljnjimi pododdelki EU.

Drugi omogočajo na primer:

• začasna odstopanja za države članice glede uporabe sredstev, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov, za izmenjavo in shranjevanje informacij v izjemnih primerih, utemeljenih s posebnim položajem države članice prosilke – primeri takih aktov (izvedbenih sklepov) so se nanašali na možnost začasnega odstopanja od uporabe ustreznega informacijskega sistema v okviru carinskega zakonika Unije za:
  • sistem dokazila o statusu Unije (Izvedbeni sklep (EU) 2025/2552), komponento 2, fazo 6, novega računalniško podprtega tranzitnega sistema (Izvedbeni sklep (EU) 2025/2591),
  • obvestilo o predložitvi v zvezi z blagom, vnesenim na carinsko območje EU (kot je Izvedbeni sklep (EU)  2023/234),
  • obvestilo o prihodu morskega plovila ali zrakoplova (Izvedbeni sklep (EU) 2023/235),
  • deklaracijo za začasno hrambo neunijskega blaga, predloženega carini (Izvedbeni sklep (EU) 2023/236),
  • carinsko deklaracijo za blago, vneseno na carinsko območje EU (Izvedbeni sklep (EU) 2023/237),
  • sprostitev nekaterih poštnih pošiljk, ki jih fizične osebe v Združenem kraljestvu pošljejo fizičnim osebam na Irskem (Izvedbeni sklep (EU) 2024/2740);
• odstopanja od pravil o preferencialnem poreklu iz Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;
• odstopanja od pravil o „izdelkih s poreklom“ (Izvedbena uredba (EU) 2021/775).

V ključnem izvedbenem aktu, tj. Izvedbena uredba (EU) 2025/512, so določene tehnične ureditve za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih carinskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013. Z dnem 9. aprila 2025 je nadomestila in razveljavila Izvedbeno uredbo (EU) 2023/1070. Uporablja se za:

• sistem odločb carinskih organov;
• sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa;
• sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij;
• sistem registracije in identifikacije gospodarskih subjektov;
• sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov;
• sistem nadzora uvoza 2;
• avtomatizirani izvozni sistem;
• nov računalniški tranzitni sistem;
• sistem informativnih listov za posebne postopke;
• sistem za centralizirano carinjenje za uvoz;
• sistem registriranih izvoznikov;
• sistem dokazila o statusu Unije.

Velja tudi za naslednje elektronske sisteme:

• carinski portal Evropske unije za gospodarske subjekte;
• carinski sistem za obvladovanje tveganja;
• sistem za nadzor.