Carinski zakonik Unije

KLJUČNE TOČKE

Cilj carinskega zakonika Unije ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktov (ki jih je na podlagi uredbe sprejela Evropska komisija) je:

• ponujati večjo pravno varnost in enotnost za podjetja;
• zagotavljati večjo jasnost za carinske uslužbence po vsej EU;
• zaključiti prehod na brezpapirno in v celoti elektronsko okolje;
• poenostaviti carinske predpise in omogočati učinkovitejše carinske transakcije v skladu s potrebami današnjega časa;
• krepiti hitrejše carinske postopke za zaupanja vredna podjetja, ki spoštujejo predpise (pooblaščeni gospodarski subjekti);
• zaščititi finančne in gospodarske interese EU in držav članic EU ter zagotoviti varnost in varstvo državljanov EU;
• zagotoviti, pod določenimi pogoji, izvzetja iz carinskih deklaracij za blago, ki začasno zapusti carinsko območje EU po morju ali zraku; in
• omogočiti carinskim organom in podjetjem nadaljnjo uporabo obstoječih sistemov informacijske tehnologije ali papirnih sistemov za omejeno število formalnosti najdlje do leta 2025, ko bodo vzpostavljeni novi ali nadgrajeni sistemi informacijske tehnologije.

Izvedbeni akti

Namen izvedbenega akta o carinskem zakoniku Unije, izvedbena uredba (EU) 2015/2447, je zagotoviti obstoj enotnih pogojev za izvajanje carinskega zakonika Unije in usklajeno uporabo postopkov v vseh državah članicah.

Ti izvedbeni akti je bil večkrat spremenjen (glej prečiščene različice v razdelku „Povezani dokumenti“ spodaj).

Nazadnje je bil na primer spremenjen z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/635 z dne 2. februarja 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 glede dokazil o carinskem statusu unijskega blaga in nekaterih določb v zvezi s postopki tranzita Unije.

Več drugih izvedbenih aktov je namenjeno dodajanju določenega blaga v klasifikacijo v kombinirani nomenklaturi, sistemu osemmestnih številčnih oznak, ki vključuje kode harmoniziranega sistema z nadaljnjimi pododdelki EU.

Drugi omogočajo, na primer:

• odstopanja za države zvezi z uporabo sredstev, ki niso elektronska, za izmenjavo in shranjevanje informacij za obvestilo o predložitvi blaga, vnesenega na carinsko območje EU (kot je Izvedbeni sklep (EU) 2023/234), za obvestilo o prihodu morskega plovila ali zrakoplova (Izvedbeni sklep (EU) 2023/235), za deklaracijo za začasno hrambo neunijskega blaga, predloženega carini (Izvedbeni sklep (EU) 2023/236) ali v zvezi s carinsko deklaracijo blaga, vnesenega na carinsko območje Unije (Izvedbeni sklep (EU) 2023/237);
• odstopanja od pravil o preferencialnem poreklu iz Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (glej spodaj);
• odstopanja od pravil o „izdelkih s poreklom“ (Izvedbena uredba (EU) 2021/775).

Ključni izvedbeni akt, Uredba (EU) 2023/1070, določa tehnične ureditve za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih carinskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje informacij v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013. 1. junija 2023 jo nadomesti in razveljavi izvedbena Uredba (EU) št. 2021/414. Velja za:

• sistem carinskih odločb;
• sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa;
• sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij;
• sistem registracije in identifikacije gospodarskih subjektov;
• sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov.
• sistem nadzora uvoza 2;
• avtomatiziran sistem izvoza;
• nov računalniški tranzitni sistem;
• sistem informacijskih listov za posebne postopke;
• sistem centraliziranega carinjenja za uvoz.
• sistem registriranih izvoznikov;
• sistem dokazil o stanju unije.

Velja tudi za naslednje elektronske sisteme:

• carinski portal Evropske unije za gospodarske subjekte;
• sistem za obvladovanje tveganja na carinskem področju;
• nadzorni sistem.

Delegirani akti

Delegirana uredba (EU) 2015/2446 dopolnjuje Uredbo (EU) št. 952/2013 glede podrobnih pravil v zvezi z nekaterimi vidiki carinskega zakonika Unije. Zagotavlja, da se glavna pravila iz Uredbe (EU) št. 952/2013 bolje izvajajo in izpolnjujejo potrebe gospodarskih subjektov in carinskih uprav. Ta delegirani akt je bil spremenjen z Delegirano uredbo (EU) 2016/341 („prehodni delegirani akt“), ki določa nekatera prehodna pravila, dokler potrebni sistemi IT ne bodo v celoti delovali.

Tako kot izvedbeni akti, sprejeti v zvezi z Uredbo (EU) št. 952/2013, so bili nekateri ključni delegirani akti večkrat spremenjeni.

Delegirani akti obravnavajo tudi vidike kot so:

• spremenjena opredelitev „izvoznika“ in podaljšanje roka za sprejetje odločitve o povračilu ali odpustu carinskih dajatev (Delegirana uredba (EU) 2018/1063);
• nov nabor podatkov za prijavo nekaterih pošiljk majhne vrednosti od 1. januarja 2021 (Delegirana uredba (EU) 2019/1143);
• pravila v zvezi z opustitvami in roki za vložitev vstopne skupne deklaracije, prehodna pravila do uvedbe sistema nadzora uvoza 2, nova opredelitev za notranjo vrednost, prehodna pravila za poštne operaterje in države članice, da se omogoči nemoteno izvajanje pravil glede DDV v e-trgovinah in uvedba novega obrazca EU 302 za pretok blaga v okviru vojaških operacij (Delegirana uredba (EU) 2020/877);
• vložitev vstopnih skupnih deklaracij in predodhodnih deklaracij pri prevozu po morju na carinsko območje EU iz Združenega kraljestva po 1. januarju 2021 (Delegirana uredba (EU) 2020/2191);
• skupne podatkovne zahteve za izmenjavo in shranjevanje informacij med carinskimi organi ter med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti (Delegirana uredba (EU) 2021/234).