Varnost pri delu — ročno premeščanje bremen

Cilj direktive je zagotoviti varnost delavcem v Evropski uniji (EU) pred nevarnostjo, povezano z ročnim premeščanjem bremen*.

AKT

Direktiva Sveta 90/269/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

POVZETEK

Cilj direktive je zagotoviti varnost delavcem v Evropski uniji (EU) pred nevarnostjo, povezano z ročnim premeščanjem bremen*.

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Direktiva določa zdravstvene in varnostne zahteve za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta.

KLJUČNE TOČKE

Delodajalci bi morali storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi zmanjšali potrebe po ročnem premeščanju bremen.

Kadar se ročnemu premeščanju ni mogoče izogniti, delodajalec spremeni organizacijo dela ali delavcem zagotovi taka sredstva, da bi zmanjšali nevarnost, in sicer tako, da:

• organizira delo tako, da je premeščanje čimbolj varno,
• če je mogoče, vnaprej oceni zdravstvene in varnostne razmere pri delu ter zlasti značilnosti bremen,
• se na kakršen koli možen način izogne tveganju predvsem za poškodbe hrbta delavcev ali to tveganje zmanjša, pri čemer upošteva delovno okolje in delo,
• zagotovi delavcem informacije o teži bremena in porazdelitvi teže ter
• zagotovi ustrezno usposabljanje, posvetovanje in sodelovanje delavcev na področju premeščanja bremen in možnih nevarnosti.

Nevarnost poškodbe hrbta obstaja, če je breme:

• pretežko ali preveliko,
• nepriročno ali ga je težko prijeti,
• nestabilno ali ima vsebino, ki se bo verjetno prevrnila,
• nameščeno tako, da ga je treba držati ali premeščati na razdalji od telesa ali z upognjenim ali ukrivljenim telesom, ali
• če je verjetno, da bo povzročilo poškodbe, zlasti pri trčenju.

Fizični napor lahko pomeni tveganje za poškodbe, če:

• je stalen,
• se doseže samo z rotacijo trupa,
• verjetno povzroči nenaden premik bremena,
• ga izvedemo v nestabilnem položaju telesa.

Delovno okolje lahko poveča tveganje, če:

• ni dovolj prostora, da bi opravili delo,
• obstajajo razlike v višini tal ali če so tla nestabilna, neravna ali spolzka,
• pogoji preprečujejo premeščanje bremen na varni višini ali v primernem položaju ali
• so temperatura, vlažnost ali prezračevanje neprimerni.

Delo lahko pomeni tveganje, če vključuje:

• čezmeren napor, še zlasti za hrbtenico,
• nezadostno počivanje ali obdobje okrevanja,
• predolge razdalje dviganja, spuščanja ali prenašanja ali
• hitrost dela, ki jo zahteva proces, in je delavec ne more spremeniti.

Delavec je lahko v nevarnosti, če:

• je po svojih fizičnih lastnostih neprimeren za izvedbo naloge,
• nosi neprimerna oblačila ali
• nima ustreznega znanja ali usposobljenosti.

KLJUČNI POJEM

* Ročno premeščanje bremen: v tej direktivi pomeni vsak transport ali podpiranje bremena, vključno z dvigovanjem, odlaganjem, potiskanjem, vlečenjem, prenašanjem ali premikanjem, ki pomeni nevarnost predvsem za poškodbe hrbta.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Direktiva je začela veljati 12. junija 1990.

Zadnja posodobitev 24.09.2015