Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 32010L0031

Energetska učinkovitost stavb (do leta 2026)

Datum zadnje spremembe:
06/06/2025
Začetni datum nastanka:
17/09/2010
Povzeti dokument(i):
Avtor:
Urad za publikacije Evropske unije
Pristojni subjekt(-i):
Generalni direktorat za energetiko

Energetska učinkovitost stavb (do leta 2026)

POVZETEK:

Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

  • Namen Direktive 2010/31/EU je izboljšati energetsko učinkovitost stavb v Evropski uniji (EU) ob upoštevanju različnih podnebnih in lokalnih pogojev.
  • Direktiva določa minimalne zahteve in skupni okvir za izračunavanje energetske učinkovitosti.
  • Po pregledu izvajanja je bila Direktiva 2010/31/EU leta 2018 spremenjena z Direktivo (EU) 2018/844. Glavni namen sta bila pospešitev stroškovno učinkovite prenove obstoječih stavb in spodbujanje pametnih tehnologij v stavbah. Direktiva o spremembi kot del svežnja Čista energija dopolnjuje zakonodajo o energetski učinkovitosti.

KLJUČNE TOČKE

  • Države članice EU morajo določiti minimalne zahteve za optimalno energetsko učinkovitost. Pregledati jih je treba vsakih pet let. Zajemati morajo stavbo, njene komponente in energijo, ki se uporablja za:
    • ogrevanje prostorov;
    • hlajenje prostorov;
    • sanitarno toplo vodo;
    • prezračevanje;
    • vgrajeno razsvetljavo;
    • druge tehnične stavbne sisteme*.
  • Evropska komisija je določila primerjalni metodološki okvir za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti.
  • Nove stavbe morajo izpolnjevati minimalne standarde. Stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, morajo doseči status skoraj nič-energijskih stavb* do , druge nove stavbe pa do .
  • Pri obstoječih stavbah, na katerih poteka večja prenova, je treba izboljšati energetsko učinkovitost tako, da izpolnjujejo veljavne zahteve.
  • Države članice morajo voditi sistem izdajanja energetskih izkaznic. Izkaznice:
    • zagotavljajo morebitnim kupcem ali najemnikom informacije o razvrstitvi stavbe;
    • vključujejo priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave;
    • morajo biti navedene v vseh oglasih v komercialnih medijih pri prodaji ali oddaji prostorov.
  • Nacionalni organi držav članic morajo poskrbeti, da so uvedeni programi pregledovanja ogrevalnih in klimatskih sistemov.

Spremembe izvirne direktive

  • Direktiva (EU) 2018/844 o spremembi od držav članic zahteva, da pripravijo dolgoročne strategije prenove za podporo prenove stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050. Strategije bi morale določiti časovni načrt z ukrepi in indikatorji za merjenje napredka, in sicer za doseganje dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za 80–95 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Časovni načrt mora vsebovati okvirne mejnike za leta 2030, 2040 in 2050 ter navesti, kako bodo ti mejniki prispevali k doseganju ciljev EU glede energetske učinkovitosti v skladu z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (glej povzetek).
  • Revidirana direktiva tudi:
    • razširja obseg sedanjih postopkov pregleda ogrevalnih in klimatskih sistemov, da vključujejo kombinirane sisteme (s prezračevanjem) in upoštevajo učinkovitost sistemov pri tipičnih pogojih obratovanja;
    • spodbuja uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in tehnologij za avtomatizacijo in nadzor v stavbah;
    • podpira razvoj infrastrukture za polnjenje električnih vozil na parkiriščih stavb z zahtevo po namestitvi infrastrukture za napeljavo vodov in polnilnih mest;
    • uvaja „indikator pripravljenosti na pametne sisteme“ za oceno zmogljivosti stavbe za prilagajanje potrebam stanovalcev, optimizacijo njihovega delovanja in vzajemno delovanje z omrežjem.

Neobvezna skupna shema EU za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme

Komisija je leta 2020 sprejela delegirani akt in izvedbeni akt.

  • Delegirana uredba (EU) 2020/2155 dopolnjuje Direktivo 2010/31/EU in vzpostavlja neobvezno skupno shemo EU za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme, tj. opredeljuje indikator pripravljenosti na pametne sisteme in skupno metodologijo, s katero ga je treba izračunati. Metodologijo sestavljata izračun ocen pripravljenosti stavb ali stavbnih enot na pametne sisteme in dokončna razvrstitev stavb ali stavbnih enot glede na pripravljenost na pametne sisteme.
  • Izvedbena uredba (EU) 2020/2156 opredeljuje tehnične načine za izvajanje neobvezne skupne sheme EU za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme. Zajema vidike, ki vključujejo:
    • akreditacijo in usposobljenost strokovnjakov za indikator pripravljenosti na pametne sisteme,
    • izdajo potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme in pogoje za njegovo uporabo,
    • preizkušanje sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme.

Delegirana uredba (EU) 2020/2155 in Izvedbena uredba (EU) 2020/2156 se uporabljata od .

Razveljavitev

Direktivo 2010/31/ES bo razveljavila in nadomestila Uredba (EU) 2024/1275 (glej povzetek).

OD KDAJ SE TE DIREKTIVE UPORABLJAJO?

  • Direktivo 2010/31/EU je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do .
  • Spremenjeno Direktivo (EU) 2018/844 je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do .

OZADJE

Gradbeni sektor v EU je največji evropski porabnik energije s porabo 40 % energije, približno 75 % stavb pa je energetsko učinkovitih. Glede na te slabe ravni energetske učinkovitosti je razogljičenje stavbnega fonda eden od dolgoročnih ciljev EU. Ta direktiva je pomemben element za učinkovitejše stavbe.

Za več informacij glejte:

KLJUČNI POJMI

  1. Tehnični stavbni sistem: tehnična oprema stavbe ali stavbne enote za ogrevanje in hlajenje prostorov, prezračevanje, sanitarno toplo vodo, vgrajeno razsvetljavo, avtomatizacijo in nadzor stavbe, proizvodnjo električne energije na kraju samem ali kombinacijo navedenega, vključno s tistimi sistemi, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov.
  2. Skoraj nič-energijska stavba: stavba, ki ima zelo veliko energetsko učinkovitost. Za zelo majhno količino potrebne energije bi v zelo veliki meri morali zadostovati obnovljivi viri, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (UL L 153, , str. 13–35).

Nadaljnje spremembe Direktive 2010/31/EU so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev

Na vrh