EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020L0285

Direktiva Sveta (EU) 2020/285 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja

ST/14527/2019/INIT

UL L 62, 2.3.2020, p. 13–23 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2020/285/oj

2.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/13


DIREKTIVA SVETA (EU) 2020/285

z dne 18. februarja 2020

o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 2006/112/ES (3) omogoča državam članicam, da še naprej uporabljajo posebne ureditve za mala podjetja v skladu s skupnimi določbami in z namenom tesnejše uskladitve. Vendar so te določbe zastarele in ne zmanjšujejo obremenitve malih podjetij z upoštevanjem predpisov, saj so bile zasnovane za skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV), ki temelji na obdavčitvi v državi članici porekla.

(2)

Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDVnapovedala celovit sveženj za poenostavitev za mala podjetja, usmerjen v zmanjšanje njihovega upravnega bremena in pomoč pri ustvarjanju davčnega okolja, ki bo spodbudilo njihovo rast in razvoj čezmejne trgovine. Sveženj za poenostavitev vključuje pregled posebne ureditve za mala podjetja, kakor je orisano v Sporočilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV. Pregled posebne ureditve za mala podjetja je tako pomemben del reformnega svežnja iz akcijskega načrta za DDV.

(3)

Za odpravo problema nesorazmerne obremenitve, s katerim se soočajo oproščena mala podjetja, ker morajo upoštevati predpise, bi morali biti določeni ukrepi za poenostavitev na voljo tudi takšnim podjetjem.

(4)

Posebna ureditev za mala podjetja trenutno dovoljuje le oprostitev podjetij, ki imajo sedež v državi članici, kjer je treba plačati DDV. To negativno vpliva na konkurenčnost na notranjem trgu za podjetja, ki nimajo sedeža v tej državi članici. Da bi se to rešilo in da bi se izognili nadaljnjim izkrivljanjem, bi bilo treba tudi malim podjetjem, ki imajo sedež v državah članicah, ki niso tiste, v katerih je treba plačati DDV, omogočiti, da izkoristijo oprostitev.

(5)

Kadar davčni zavezanec, za katerega v državi članici sedeža velja redna ureditev na področju DDV, uporabi oprostitev plačila DDV za mala podjetja v drugi državi članici, bi moral odbitek vstopnega davka odražati povezavo z njegovimi obdavčenimi dobavami. Kadar torej takšni davčni zavezanci v državi članici sedeža plačajo vstopni davek, ki je povezan z oproščenimi dobavami v drugih državah članicah, ne bi smel biti mogoč odbitek vstopnega DDV.

(6)

Mala podjetja lahko izkoristijo oprostitev le, kadar je njihov letni promet pod pragom, ki ga uporablja država članica, v kateri je treba plačati DDV. Države članice bi morale pri določanju svojih pragov upoštevati pravila o pragovih, določena v Direktivi 2006/112/ES. Ta pravila, ki so bila večinoma določena leta 1977, niso več primerna.

(7)

Za namene poenostavitve je bilo številnim državam članicam dovoljeno začasno uporabljati prag, ki je višji od odobrenih z Direktivo 2006/112/ES. Ker ni ustrezno še naprej spreminjati splošnih pravil z uporabo ukrepov, odobrenih na podlagi odstopanja, bi bilo treba pravila o pragovih posodobiti.

(8)

Državam članicam bi morali prepustiti, da določijo takšno raven nacionalnega praga za oprostitev, kakršna najbolj ustreza njihovim gospodarskim in političnim razmeram, ob upoštevanju najvišjega praga, določenega v tej direktivi. V zvezi s tem bi moralo biti razjasnjeno, da bi morala uporaba različnih pragov za različne poslovne sektorje v državah članicah temeljiti na objektivnih merilih. Kadar je davčni zavezanec upravičen do več kot enega sektorskega praga, bi morale države članice zagotoviti, da lahko uporabi zgolj enega od njih. Zagotoviti bi morale tudi, da njihovi pragovi ne razlikujejo med davčnimi zavezanci s sedežem v njih in davčnimi zavezanci, ki v njih nimajo sedeža.

(9)

Prag letnega prometa, ki je podlaga za oprostitev, vzpostavljeno s posebno ureditvijo iz te direktive, zajema le skupno vrednost dobav blaga in storitev, ki jih malo podjetje opravi v državi članici, v kateri je oprostitev odobrena. Če bi lahko podjetje, ki nima sedeža v taki državi članici, izkoristilo oprostitev ne glede na promet, ki ga ustvari v drugih državah članicah, bi lahko prišlo do izkrivljanj konkurence. Da bi se taka izkrivljanja konkurence zmanjšala in bi se uvedel zaščitni ukrep za prihodke, bi smela biti podjetja do oprostitve v državi članici, v kateri nimajo sedeža, upravičena le, če bi bil njihov letni promet v Uniji pod določenim pragom. Podjetja, katerih promet v državi članici, v kateri imajo sedež, ne dosega nacionalnega praga, bi morala imeti možnost še naprej opravljati oproščene dobave v tej državi članici ne glede na promet, ki ga ustvarijo v drugih državah članicah, čeprav njihov skupni promet presega prag Unije.

(10)

Da bi omogočili učinkovit nadzor nad uporabo oprostitve in zagotovili, da imajo države članice dostop do potrebnih informacij, bi morali od davčnih zavezancev ki bi želeli uporabiti oprostitev v državi članici, v kateri nimajo sedeža, zahtevati, da o tem vnaprej obvestijo državo članico, v kateri imajo sedež. Iz razlogov poenostavitve in zmanjšanja stroškov upoštevanja predpisov bi morali takšni davčni zavezanci imeti posamično številko zgolj v državi članici sedeža. Ta številka je lahko posamična identifikacijska številka za DDV, vendar to ni nujno.

(11)

Da bi zagotovili ustrezno delovanje in spremljanje oprostitve kot tudi pravočasen prenos informacij, bi bilo treba jasno določiti obveznosti poročanja za davčnega zavezanca, ki uporabi oprostitev v državi članici, v kateri nima sedeža. To bi moralo davčnim zavezancem, ki upoštevajo predpise, omogočiti, da so opravičeni takšnih obveznosti in obveznosti registracije v državah članicah, ki niso država članica sedeža. Vendar bi države članice morale imeti možnost zahtevati, da takšni davčni zavezanci, ki nimajo sedeža na njihovem ozemlju in ne izpolnjujejo obveznosti poročanja, določenih posebej zanje, izpolnjujejo splošne obveznosti registracije za namene DDV in splošne obveznosti poročanja, določene v nacionalnih zakonih na področju DDV.

(12)

Da bi se izognili nedoslednostim pri izračunu letnega prometa v državi članici, ki bo služil kot referenčna vrednost za uporabo oprostitve, in letnega prometa v Uniji, bi bilo treba podrobno določiti elemente prometa, ki jih je treba upoštevati.

(13)

Da bi se izognili izogibanju pravilom v zvezi z oprostitvijo za mala podjetja in ohranili namen te oprostitve, davčni zavezanec ne glede na to, ali ima sedež v državi članici, ki odobri oprostitev, ali ne, ne bi smel izkoristiti oprostitve, kadar je bil v predhodnem koledarskem letu presežen v teh pravilih določeni nacionalni prag. Iz enakih razlogov davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, ki odobri oprostitev, ne bi smel koristiti oprostitve, kadar je bil v predhodnem koledarskem letu presežen prag letnega prometa v Uniji.

(14)

Da bi zagotovili postopen prehod malih podjetij z oprostitve na obdavčitev, bi bilo treba davčnim zavezancem dovoliti, da za omejeno obdobje še naprej koristijo oprostitev za mala podjetja, kadar njihov promet nacionalnega praga za oprostitev ne presega za več kot določen odstotni delež tega praga. Ker se ravni uporabljenih pragov lahko razlikujejo od države članice do države članice, bi morale države članice imeti možnost uporabiti enega od obeh predlaganih odstotnih deležev, vendar promet oproščenega davčnega zavezanca še vedno ne bi smel preseči nekega določenega zneska. Čim je med koledarskim letom prag letnega prometa v Uniji presežen, mora oprostitev, ker ima prag funkcijo zaščitnega ukrepa za prihodke, nehati veljati.

(15)

Kadar obstaja možnost oprostitve, bi morala imeti mala podjetja, ki to možnost uporabijo v državi članici sedeža vsaj dostop do postopka registracije za namene DDV v določenem časovnem obdobju. Države članice bi morale imeti možnost, da v posameznih primerih, v katerih so zaradi preprečitve davčne utaje ali izogibanja plačilu davkov potrebni poglobljeni pregledi, to časovno obdobje podaljšajo.

(16)

Mala podjetja, ki uporabijo oprostitev v državi članici sedeža bi morala imeti vsaj dostop do poenostavljenih obveznosti poročanja.

(17)

Posebne ureditve poleg odobritve oprostitve plačila DDV dovoljujejo tudi progresivne davčne olajšave. Progresivna davčna olajšava povzroča zapletenost in malo prispeva k zmanjševanju obremenitve malih podjetij z upoštevanjem predpisov. Ta ukrep bi bilo zato treba odstraniti.

(18)

Države članice bi morale imeti možnost davčnim zavezancem odobriti pravico do izbire med splošno ureditvijo na področju DDV in posebno ureditvijo za mala podjetja. Če davčni zavezanec uveljavlja to pravico, je ustrezno, da se prepusti državam članicam, da določijo podrobna pravila in pogoje za uveljavljanje te izbire.

(19)

Ta direktiva ne bi smela imeti za posledico novih obveznosti registracije ali poročanja za mala podjetja, ki uporabijo oprostitev zgolj v državi članici sedeža.

(20)

Ker cilja te direktive, to je zmanjšati obremenitev malih podjetij z upoštevanjem predpisov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(21)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (4) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(22)

Da bi zagotovili, da je mogoče ukrepe za poenostavitev iz Direktive 2006/112/ES v zvezi s posebno ureditvijo za mala podjetja ustrezno spremljati, je treba spremeniti Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010 (5) tako, da bodo ustrezni pristojni organi držav članic imeli samodejen dostop do podatkov, zbranih od davčnih zavezancev, ki koristijo oprostitev plačila DDV za mala podjetja.

(23)

Da bi mala podjetja z lahkoto dostopala do pravil, ki bi jih v zvezi s posebno ureditvijo zanje predvidele posamezne države članice, bi bilo treba ta pravila objaviti na spletnem mestu Komisije.

(24)

Odbor regij je mnenje podal dne 10. oktobra 2018 (6).

(25)

Direktivo 2006/112/ES in Uredbo (EU) št. 904/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2006/112/ES

Direktiva 2006/112/ES se spremeni:

(1)

v točki (b) člena 2(1) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i)

davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, kadar je prodajalec davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ki ni upravičen do oprostitve za mala podjetja iz člena 284, in ga ne zajema ureditev iz člena 33 ali 36;“;

(2)

člen 139 se spremeni:

(a)

prvi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Oprostitev iz člena 138(1) se ne uporablja za dobave blaga, ki jih opravijo davčni zavezanci, za katere velja v državi članici, v kateri so opravljene te dobave, oprostitev za mala podjetja iz člena 284.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Oprostitev iz točke (b) člena 138(2) se ne uporablja za dobave trošarinskih izdelkov, ki jih opravijo davčni zavezanci, za katere velja v državi članici, v kateri so opravljene te dobave, oprostitev za mala podjetja iz člena 284.“;

(3)

člen 167a se spremeni:

(a)

drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Države članice, ki uporabljajo izbirno ureditev iz prvega odstavka, prag za davčne zavezance, ki to ureditev uporabljajo na njihovem ozemlju, določijo na podlagi letnega prometa teh davčnih zavezancev, izračunanega v skladu s členom 288. Ta prag ne sme presegati 2 000 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti.“;

(b)

tretji odstavek se črta;

(4)

v členu 169 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

transakcij – razen transakcij, ki so oproščene v skladu s členom 284 –, ki zadevajo dejavnosti iz drugega pododstavka člena 9(1), so opravljene zunaj države članice, v kateri je davek dolgovan ali plačan, in v zvezi s katerimi bi imel pravico do odbitka DDV, če bi bile opravljene v tej državi članici;“;

(5)

v členu 220a(1) se doda naslednja točka:

„(c)

davčni zavezanec je upravičen do oprostitve za mala podjetja iz člena 284.“;

(6)

v členu 270 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

skupna letna vrednost njihovih dobav blaga in storitev, brez DDV, ne presega za več kot 35 000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti zneska letnega prometa, ki se uporablja kot referenčni znesek za davčne zavezance, ki so upravičeni do oprostitve za mala podjetja iz člena 284;“;

(7)

v členu 272(1) se črta točka (d);

(8)

v poglavju 1 naslova XII se vstavi naslednji oddelek:

Oddelek -1

Opredelitve

Člen 280a

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

‚letni promet v državi članici‘ pomeni skupno letno vrednost dobav blaga in storitev, brez DDV, ki jih davčni zavezanec v koledarskem letu opravi v tej državi članici;

(2)

‚letni promet v Uniji‘ pomeni skupno letno vrednost dobav blaga in storitev, brez DDV, ki jih davčni zavezanec v koledarskem letu opravi na ozemlju Skupnosti.“;

(9)

v naslovu XII, poglavje 1, se naslov oddelka 2 nadomesti z naslednjim:

„Oprostitve“;

(10)

člen 282 se nadomesti z naslednjim:

Člen 282

Oprostitve iz tega oddelka se uporabljajo za dobave blaga in storitve malih podjetij.“;

(11)

v členu 283(1) se črta točka (c);

(12)

člen 284 se nadomesti z naslednjim:

Člen 284

1.   Države članice lahko oprostijo dobave blaga in storitev, ki jih na njihovem ozemlju opravijo davčni zavezanci, ki imajo sedež na tem ozemlju in katerih letni promet v teh državah, ki se nanaša na take dobave, ne presega praga, ki ga te države članice določijo za uporabo te oprostitve. Ta prag ne sme presegati 85 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti.

Države članice lahko na podlagi objektivnih meril določijo različne pragove za različne poslovne sektorje. Vendar noben od teh pragov ne sme preseči praga 85 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti.

Države članice zagotovijo, da sme davčni zavezanec uporabiti zgolj en sektorski prag, čeprav je upravičen do več kot enega.

Država članica pri določanju pragov ne razlikuje med davčnimi zavezanci, ki imajo sedež v njej, in davčnimi zavezanci, ki v njej nimajo sedeža.

2.   Države članice, ki so uvedle oprostitev iz odstavka 1, to oprostitev odobrijo tudi za dobave blaga in storitev, ki jih na njihovem ozemlju opravijo davčni zavezanci s sedežem v drugi državi članici, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

letni promet tega davčnega zavezanca v Uniji ne presega 100 000 EUR;

(b)

vrednost dobav v državi članici, v kateri davčni zavezanec nima sedeža, ne presega praga, ki se v njej uporablja za odobritev oprostitve davčnim osebam, ki v njej imajo sedež.

3.   Ne glede na člen 292b mora davčni zavezanec, zato da lahko v državi članici, v kateri ta davčni zavezanec nima sedeža, uporabi oprostitev:

(a)

predhodno obvestiti državo članico sedeža in

(b)

biti za uporabo oprostitve identificiran s posamično številko zgolj v državi članici sedeža.

Države članice lahko uporabljajo posamično identifikacijsko številko za DDV, ki je davčnemu zavezancu že dodeljena v zvezi z njegovimi obveznostmi na podlagi notranjega sistema, lahko pa za namene identifikacije iz točke (b) prvega pododstavka uporabijo strukturo identifikacijske številke za DDV ali katere druge številke.

Posamična identifikacijska številka iz točke (b) prvega pododstavka mora imeti pripono ‚EX‘ ali pa se pripona ‚EX‘ doda tej številki.

4.   Davčni zavezanec državo članico sedeža s posodobitvijo predhodnega obvestila vnaprej obvesti o vsakršni spremembi informacij, predhodno poslanih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3, vključno z namero, da uporabi oprostitev v državi članici ali državah članicah, ki niso tiste, navedene v predhodnem obvestilu, in odločitvijo o prenehanju uporabe sheme oprostitve v državi članici ali državah članicah, v katerih ta davčni zavezanec nima sedeža.

Prenehanje začne učinkovati prvi dan naslednjega koledarskega četrtletja po prejemu informacij od davčnega zavezanca ali, kadar so takšne informacije prejete v zadnjem mesecu koledarskega četrtletja, prvi dan drugega meseca naslednjega koledarskega četrtletja.

5.   Oprostitev se uporablja, kar zadeva državo članico, v kateri davčni zavezanec nima sedeža in v kateri ta davčni zavezanec namerava uporabiti oprostitev v skladu s:

(a)

predhodnim obvestilom od datuma, ko država članica sedeža davčnemu zavezancu sporoči posamično identifikacijsko številko, ali

(b)

posodobitvijo predhodnega obvestila od datuma, ko država članica sedeža davčnemu zavezancu na podlagi posodobitve potrdi to številko.

Datum iz prvega pododstavka nastopi najpozneje 35 delovnih dni po prejemu predhodnega obvestila ali posodobitve obvestila iz prvega pododstavka odstavka 3 in prvega pododstavka odstavka 4, razen v posebnih primerih, ko lahko država članica zaradi preprečitve davčne utaje ali izogibanja plačilu davka zahteva dodaten čas, da izvede potrebne preglede.

6.   Ustrezna vrednost zneska iz tega člena v nacionalni valuti se izračuna z uporabo menjalnega tečaja, ki ga je Evropska centralna banka objavila 18. januarja 2018.“;

(13)

vstavijo se naslednji členi:

Člen 284a

1.   Predhodno obvestilo iz točke (a) prvega pododstavka člena 284(3) vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)

ime, dejavnost, pravno obliko in naslov davčnega zavezanca;

(b)

država članica ali države članice, v katerih namerava davčni zavezanec uporabiti oprostitev;

(c)

skupno vrednost dobav blaga in/ali storitev, opravljenih v državi članici, v kateri ima davčni zavezanec sedež, in v vseh drugih državah članicah v preteklem koledarskem letu;

(d)

skupno vrednost dobav blaga in/ali storitev, opravljenih v državi članici, v kateri ima davčni zavezanec sedež, in v vseh drugih državah članicah v tekočem koledarskem letu pred obvestilom;

Informacije iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka je treba zagotoviti za vsako preteklo koledarsko leto, ki spada v obdobje iz prvega pododstavka člena 288a(1), v zvezi s sleherno državo članico, ki uporabi možnost iz prvega pododstavka navedenega člena.

2.   Davčni zavezanec, ki v skladu s členom 284(4) državo članico sedeža obvesti, da namerava oprostitev uporabiti v državi članici ali državah članicah, ki niso tiste, navedene v predhodnem obvestilu, ni dolžan zagotoviti informacij iz odstavka 1 tega člena, če so te že bile vključene v poročila, predhodno predložena na podlagi člena 284b.

Posodobitev predhodnega obvestila iz prvega pododstavka zajema posamično identifikacijsko številko iz točke (b) člena 284(3) .

Člen 284b

1.   Davčni zavezanec, ki uporabi oprostitev iz člena 284(1) v državi članici, v kateri ta zavezanec nima sedeža v skladu s postopkom iz člena 284(3) in (4), državi članici sedeža za vsako koledarsko četrtletje sporoči naslednje informacije, vključno s posamično identifikacijsko številko iz točke (b) člena 284(3):

(a)

skupno vrednost dobav, ki jih je opravil v koledarskem četrtletju v državi članici sedeža ali ‚0‘, če ni opravil nobene dobave;

(b)

skupno vrednost dobav, ki jih je opravil v koledarskem četrtletju v vsaki od držav članic, ki niso država članica sedeža ali ‚0‘, če ni opravil nobene dobave.

2.   Davčni zavezanec informacije iz odstavka 1 sporoči v roku enega meseca po koncu koledarskega četrtletja.

3.   Če se preseže prag letnega prometa v Uniji, naveden v točki (a) člena 284(2), davčni zavezanec državo članico sedeža o tem obvesti v roku 15 delovnih dni. Istočasno mora davčni zavezanec sporočiti vrednost dobav iz odstavka 1, ki so bile opravljene od začetka tekočega koledarskega četrtletja do datuma, ko je bil presežen prag letnega prometa v Uniji.

Člen 284c

1.   Za namene točk (c) in (d) člena 284a(1) ter člena 284b(1) se uporablja naslednje:

(a)

vrednosti pomenijo zneske, navedene v členu 288;

(b)

vrednosti so izražene v eurih;

(c)

če država članica, ki odobri oprostitev, uporabi različne pragove, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 284(1), ji mora davčni zavezanec v zvezi z vsakim morebitnim veljavnim pragom skupno vrednost dobav blaga in/ali storitev sporočiti ločeno.

Za namene iz točke (b) prvega pododstavka lahko države članice, ki niso uvedle eura, zahtevajo, da so vrednosti izražene v njihovih nacionalnih valutah. Če so bile dobave opravljene v drugih valutah, davčni zavezanec uporabi menjalni tečaj prvega dne koledarskega leta. Menjava se izvede na podlagi menjalnega tečaja, ki ga Evropska centralna banka objavi za ta dan, ali, če tistega dne ni objave, za naslednji dan objave.

2.   Država članica sedeža lahko zahteva, da se informacije iz člena 284(3) in (4) ter iz člena 284b(1) in (3) pošljejo z elektronskimi sredstvi skladno s pogoji, ki jih določi ta država članica.

Člen 284d

1.   Od davčnega zavezanca, ki uporabi oprostitev v državi članici, v kateri ta davčni zavezanec nima sedeža, se v zvezi z dobavami, za katere velja oprostitev v tej državi članici, ne zahteva, da:

(a)

je registriran za namene DDV na podlagi členov 213 in 214;

(b)

predloži obračun DDV v skladu s členom 250.

2.   Od davčnega zavezanca, ki uporabi oprostitev v državi članici sedeža in v kateri koli državi članici, v kateri ta davčni zavezanec nima sedeža, se v zvezi z dobavami, za katere velja oprostitev v državi članici sedeža ne zahteva, da predloži obračun DDV na podlagi člena 250.

3.   Če davčni zavezanec ne spoštuje pravil iz člena 284b, lahko države članice z odstopanjem o odstavkov 1 in 2 tega člena od njega zahtevajo, da izpolni obveznosti DDV, kot so tiste, navedene v odstavku 1 tega člena.

Člen 284e

Država članica sedeža v naslednjih primerih brez odlašanja bodisi deaktivira identifikacijsko številko iz točke (b) člena 284(3) bodisi v zvezi z drugo državo članico ali drugimi državami članicami – če davčni zavezanec v njej ali njih še naprej uporablja oprostitev – prilagodi informacije, prejete na podlagi člena 284(3) in (4):

(a)

skupna vrednost dobav, ki jo davčni zavezanec sporoči, presega vrednost iz točke (a) člena 284(2);

(b)

država članica, ki odobri oprostitev, sporoči, da davčni zavezanec nima pravice do oprostitve ali da je oprostitev v njej nehala veljati;

(c)

davčni zavezanec je sporočil svojo odločitev o prenehanju uporabe oprostitve ali

(d)

davčni zavezanec je sporočil, da so njegove dejavnosti prenehale, ali pa se to lahko kako drugače sklepa.“;

(14)

členi 285, 286 in 287 se črtajo;

(15)

člen 288 se nadomesti z naslednjim:

Člen 288

1.   Letni promet, ki je osnova za uporabo oprostitve iz člena 284, obsega naslednje zneske brez DDV:

(a)

vrednost dobav blaga in storitev, kolikor bi bile te obdavčene, če bi jih opravil neoproščen davčni zavezanec;

(b)

vrednost transakcij, ki so oproščene s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, na podlagi člena 110 ali 111 ali člena 125(1);

(c)

vrednost transakcij, ki so oproščene na podlagi členov 146 do 149 ter členov 151, 152 in 153;

(d)

vrednost transakcij, ki so oproščene na podlagi člena 138, če se uporablja v njem navedena oprostitev;

(e)

vrednost transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz točk (b) do (g) člena 135(1) ter zavarovalnih in pozavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

2.   Pri izračunu prometa iz odstavka 1 se ne upošteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev davčnega zavezanca.“;

(16)

vstavi se naslednji člen:

Člen 288a

1.   Davčni zavezanec oprostitve iz člena 284(1), ki mu jo je odobrila država članica – ne glede na to, ali ima v njej sedež ali ne –, ne more koristiti eno koledarsko leto, če je bil v predhodnem koledarskem letu presežen prag, določen v skladu z navedenim odstavkom. Država članica, ki je oprostitev odobrila, lahko to obdobje podaljša na dve koledarski leti.

Kadar je prag iz člena 284(1) v danem trenutku med koledarskim letom presežen za:

(a)

največ 10 %, lahko davčni zavezanec v tem koledarskem letu še naprej koristi oprostitev iz člena 284(1);

(b)

več kot 10 %, od tistega trenutka dalje oprostitev iz člena 284(1) neha veljati.

Ne glede na točki (a) in (b) drugega pododstavka lahko države članice določijo zgornjo mejo 25 % ali pa davčnemu zavezancu dovolijo, da v koledarskem letu, v katerem je prag presežen, še naprej koristi oprostitev iz člena 284(1) brez vsakršne zgornje meje. Vendar uporaba te zgornje meje ali te možnosti ne sme pomeniti oprostitve za davčnega zavezanca, čigar promet v državi članici, ki to oprostitev odobri, presega 100 000 EUR.

Z odstopanjem od drugega in tretjega pododstavka se države članice lahko določijo, da se oprostitev iz člena 284(1) preneha uporabljati od trenutka, ko je prag, določen v skladu z navedenim odstavkom, presežen.

2.   Davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, ki odobri oprostitev iz člena 284(1), te oprostitve ne more koristiti, če je bil v predhodnem koledarskem letu presežen prag letnega prometa v Uniji iz točke (a) člena 284(2) .

Če je prag letnega prometa v Uniji iz točke (a) člena 284(2) v danem trenutku med koledarskim letom presežen, oprostitev iz člena 284(1), odobrena davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v državi članici, ki je odobrila to oprostitev, od tistega trenutka dalje neha veljati.

3.   Ustrezna vrednost zneska iz odstavka 1 v nacionalni valuti se izračuna z uporabo menjalnega tečaja, ki ga je Evropska centralna banka objavila 18. januarja 2018.“;

(17)

v členu 290 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice lahko določijo podrobna pravila in pogoje za uporabo te možnosti.“;

(18)

člena 291 in 292 se črtata;

(19)

v poglavju 1 naslova XII se vstavi naslednji oddelek:

„Oddelek 2a

Poenostavitev obveznosti za oproščena mala podjetja

Člen 292a

Za namene tega oddelka ‚oproščeno malo podjetje‘ pomeni vsakega davčnega zavezanca, ki koristi oprostitev v državi članici, v kateri je treba plačati DDV, kakor je določeno v členu 284(1) in (2).

Člen 292b

Brez poseganja v člen 284(3) lahko države članice oproščenim malim podjetjem, ki imajo sedež na njihovem ozemlju in samo na njihovem ozemlju uporabljajo oprostitev, dovolijo, da ne prijavijo začetka svoje dejavnosti, kot je sicer določeno v členu 213, in da niso identificirana s posamično številko, kot je sicer določeno v členu 214, razen kadar ta podjetja opravljajo transakcije iz točke (b), (d) ali (e) člena 214.

Če se to ne zgodi, države članice vzpostavijo postopek za identifikacijo takih oproščenih malih podjetij s posamično številko. Postopek identifikacije traja največ 15 delovnih dni, razen v posebnih primerih, ko lahko države članice zaradi preprečitve davčne utaje ali izogibanja plačilu davka potrebujejo več časa, da izvedejo potrebne preglede.

Člen 292c

Države članice lahko oproščenim malim podjetjem, ki imajo sedež na njihovem ozemlju in samo tam uporabljajo oprostitev, dovolijo, da ne predložijo obračuna DDV, kot je določeno v členu 250.

Če se to ne zgodi, države članice takim oproščenim malim podjetjem dovolijo predložitev poenostavljenega obračuna DDV, ki zajema obdobje enega koledarskega leta. Oproščena mala podjetja se lahko vseeno odločijo za uporabo davčnega obdobja, določenega v skladu s členom 252.

Člen 292d

Države članice lahko oproščena mala podjetja izvzamejo iz nekaterih ali vseh obveznosti iz členov 217 do 271.“;

(20)

v poglavju 1 naslova XII se črta oddelek 3;

(21)

v členu 314 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

drug davčni zavezanec, kolikor dobava blaga, ki jo opravi, izpolnjuje pogoje za oprostitev za mala podjetja iz člena 284 in vključuje osnovna sredstva;“;

(22)

v členu 334 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

drugega davčnega zavezanca, kolikor dobava blaga, ki jo opravi po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija od prodaje, izpolnjuje pogoje za oprostitev za mala podjetja iz člena 284 in vključuje osnovna sredstva;“.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 904/2010

Uredba (EU) št. 904/2010 se spremeni:

(1)

člen 17 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(g)

informacije, ki jih zbira na podlagi člena 284(3) in (4) in člena 284b Direktive 2006/112/ES.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične podrobnosti o avtomatični poizvedbi informacij iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

(2)

v členu 21 se vstavi naslednji odstavek:

„2b.   Glede informacij iz točke (g) člena 17(1) so dostopne vsaj naslednje podrobnosti:

(a)

posamične identifikacijske številke oproščenih davčnih zavezancev, ki jih izda država članica, ki zagotovi informacije;

(b)

ime, dejavnost, pravna oblika in naslov oproščenih davčnih zavezancev, ki imajo posamično identifikacijsko številko iz točke (a);

(c)

država članica ali države članice, v katerih davčni zavezanec uporabi oprostitev;

(d)

datum začetka veljavnosti oprostitve za davčnega zavezanca v zadevni državi članici ali zadevnih državah članicah;

(e)

informacije iz točk (c) in (d) prvega pododstavka člena 284a(1) Direktive 2006/112/ES;

(f)

skupna vrednost dobav blaga in/ali storitev, ki jih na koledarsko četrtletje posamezni davčni zavezanec, ki ima posamično identifikacijsko številko iz točke (a), opravi v državi članici, v kateri ima sedež;

(g)

skupna vrednost dobav blaga in/ali storitev, ki jih na koledarsko četrtletje posamezni davčni zavezanec, ki ima posamično identifikacijsko številko iz točke (a), opravi v vsaki od držav članic, ki niso država članica, v katerih ima sedež;

(h)

datum, na katerega je letni promet davčnega zavezanca v Uniji presegel znesek iz točke (a) člena 284(2) Direktive 2006/112/ES;

(i)

datum, na katerega začne učinkovati odločitev davčnega zavezanca, da prostovoljno preneha uporabljati oprostitev, in država članica ali države članice, v katerih to prenehanje učinkuje;

(j)

datum, na katerega prenehajo dejavnosti davčnega zavezanca, in država članica ali države članice, ki jih to zadeva.

Vrednosti iz točk (e) do (g) prvega pododstavka so navedene ločeno za vsak morebiten prag, temelječ na drugem pododstavku člena 284(1) Direktive 2006/112/ES.“;

(3)

v členu 31 se vstavi naslednji odstavek:

„2a.   Vsaka država članica z elektronskimi sredstvi potrdi, da je davčni zavezanec, ki mu je bila izdana posamična identifikacijska številka iz člena 284(3) Direktive 2006/112/ES, oproščeno malo podjetje. V potrditvi je navedeno ime države članice ali držav članic, v katerih davčni zavezanec uporabi oprostitev.“;

(4)

v členu 32 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, na svoji spletni strani objavi podrobnosti o določbah, ki jih odobri vsaka država članica in s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenesejo člen 167a, poglavje 3 naslova XI in poglavje 1 naslova XII Direktive 2006/112/ES.“;

(5)

vstavi se naslednje poglavje :

„POGLAVJE Xa

DOLOČBE V ZVEZI S POSEBNIMA UREDITVAMA V POGLAVJU 1 NASLOVA XII DIREKTIVE 2006/112/ES

Člen 37a

1.   Država članica sedeža pristojnim organom druge države članice, ki odobri oprostitev, pošlje z elektronskimi sredstvi naslednje informacije v 15 delovnih dneh od datuma, ko so informacije na voljo:

(a)

v zvezi z davčnimi zavezanci, ki so skladno z členom 284(3) ali (4) Direktive 2006/112/ES poslali predhodno obvestilo ali skladno z odstavkom 4 navedenega člena posodobitev slednjega, informacije iz točk (a) in (d) člena 21(2b) te uredbe;

(b)

v zvezi z davčnimi zavezanci, katerih letni promet v Uniji je presegel znesek iz točke (a) člena 284(2) Direktive 2006/112/ES, informacije iz točke (a) in (h) člena 21(2b) te uredbe;

(c)

v zvezi z davčnimi zavezanci, ki niso spoštovali pravil iz člena 284b Direktive 2006/112/ES, to dejstvo in informacije iz točke (a) člena 21(2b) te uredbe.

2.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, s katerim se predložijo informacije iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).

Člen 37b

1.   Država članica, ki ji je davčni zavezanec skladno s členom 284(3) ali (4) Direktive 2006/112/ES poslal predhodno obvestilo ali skladno z odstavkom 4 navedenega člena posodobitev slednjega, preden identificira davčnega zavezanca ali mu potrdi posamično identifikacijsko številko, na podlagi skupnih vrednosti dobav, ki jih sporoči davčni zavezanec, izračuna, da prag letnega prometa v Uniji, naveden v točki (a) člena 284(2) navedene direktive, v tekočem ali preteklem koledarskem letu ni bil presežen.

2.   Država članica, ki odobri oprostitev, v roku 15 delovnih dni od prejema informacij iz točke (a) člena 37a(1) te uredbe pristojnim organom države članice sedeža z elektronskimi sredstvi na podlagi skupnih vrednosti dobav, ki jih davčni zavezanec sporoči, potrdi, da prag letnega prometa iz točke (b) člena 284(2) Direktive 2006/112/ES v tekočem koledarskem letu ni bil presežen in da so pogoji iz člena 288a(1) navedene direktive izpolnjeni.

3.   Država članica, ki odobri oprostitev, pristojnim organom države članice sedeža z elektronskimi sredstvi nemudoma sporoči, od kdaj davčni zavezanec skladno s členom 288a(1) Direktive 2006/122/ES ni več upravičen do oprostitve.

4.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, v zvezi z obvestili iz odstavkov 2 in 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“

Člen 3

Prenos

1.   Države članice do 31. decembra 2024 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1 te direktive. Komisiji brez odlašanja sporočijo besedila teh predpisov.

Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2025.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja člen 1 te direktive.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2 se uporablja od 1. januarja 2025.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. februarja 2020

Za Svet

Predsednik

Z. MARIĆ


(1)  Mnenje z dne 11. septembra 2018 in mnenje z dne 15. januarja 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 283, 10.8.2018, str. 35.

(3)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(4)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(5)  Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

(6)  UL C 461, 21.12.2018, str. 43.


Top