(1)

Sklep ECB/2014/40 (1) je bil večkrat bistveno spremenjen (2). Ker so potrebne nadaljnje spremembe, je treba navedeni sklep zaradi pravne jasnosti prenoviti.

(2)

S Sklepom ECB/2014/40 se je vzpostavil tretji program nakupa kritih obveznic. Tretji program nakupa kritih obveznic je poleg programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja del razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev Evropske centralne banke (ECB). Cilj programa nakupa vrednostnih papirjev je okrepiti transmisijo denarne politike, olajšati kreditiranje gospodarstva v euroobmočju, omiliti posojilne pogoje za gospodinjstva in podjetja ter podpirati trajno približevanje stopnje inflacije ravni, ki je v srednjeročnem obdobju pod 2 %, vendar blizu te vrednosti, kar je skladno s poglavitnim ciljem ECB, da ohranja stabilnost cen.

(3)

S Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2017/2199 (ECB/2017/37) (3) so se podrobneje določila pravila, ki veljajo za primernost kritih obveznic, ki se običajno imenujejo conditional pass-through covered bonds (krite obveznice s pogojno možnostjo izplačila imetnikom kritih obveznic iz kritnega premoženja), za nakup v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic. Conditional pass-through covered bonds od 1. januarja 2019 ne bi smele biti več primerne za nakup v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic, in sicer zaradi njihove kompleksnejše strukture, pri kateri vnaprej določeni dogodki povzročijo podaljšanje zapadlosti obveznice in spremembo njene strukture plačil.

(4)

Svet ECB je 13. decembra 2018 odločil, da je treba za doseganje ciljev programa nakupa vrednostnih papirjev prilagoditi nekatere parametre tega programa od 1. januarja 2019. Natančneje, Svet ECB je odločil, da 31. decembra 2018 zaustavi neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Svet ECB je potrdil svojo namero, da se plačila glavnice iz naslova zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, v celoti reinvestirajo še daljše obdobje po datumu, ko bo Svet ECB začel zviševati ključne obrestne mere ECB, in v vsakem primeru tako dolgo, kot bo potrebno za ohranitev ugodnih likvidnostnih razmer in zelo spodbujevalne denarne politike.

(5)

Svet ECB je 12. septembra 2019 odločil, da od 1. novembra 2019 ponovno začne izvajati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, ter pričakuje, da se bodo ti neto nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, ter končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB. Svet ECB je prav tako odločil, da se reinvestiranje plačil glavnice iz naslova zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, v celoti nadaljuje še daljše obdobje po datumu, ko bo Svet ECB začel zviševati ključne obrestne mere ECB, in v vsakem primeru tako dolgo, kot bo potrebno za ohranitev ugodnih likvidnostnih razmer in zelo spodbujevalne denarne politike. Zaradi daljše upočasnjene rasti gospodarstva euroobmočja, vztrajnega tveganja poslabšanja gospodarskih obetov in inflacijskih obetov, ki so še naprej zaostajali za njegovim srednjeročnim inflacijskim ciljem, je Svet ECB sklenil, da je potreben celovit odziv politike za spodbujanje vrnitve inflacije na pot trajnega približevanja srednjeročnemu inflacijskemu cilju Sveta ECB. Ponovni začetek izvajanja neto nakupov vrednostnih papirjev je sorazmeren ukrep, saj ima večji učinek na dolgoročnejše obrestne mere kot politika obrestnih mer in znižuje zadevne stroške financiranja podjetij in gospodinjstev.

(6)

Tretji program nakupa kritih obveznic, ki je eden od programov, ki sestavljajo program nakupa vrednostnih papirjev, je sorazmeren ukrep za zmanjševanje tveganj v zvezi z obeti glede gibanja cen, saj ti programi dodatno olajšujejo denarne in finančne pogoje, vključno s tistimi, ki so pomembni za posojilne pogoje za nefinančne družbe in gospodinjstva v euroobmočju, in s tem podpira skupno potrošnjo in naložbe v euroobmočju ter nazadnje prispeva k vrnitvi stopnje inflacije na raven, ki je v srednjeročnem obdobju pod 2 %, vendar blizu te vrednosti. V okolju, v katerem so ključne obrestne mere ECB blizu spodnje meje, je treba med ukrepe denarne politike Eurosistema vključiti programe nakupa vrednostnih papirjev, saj so to instrumenti, ki imajo velike možnosti za transmisijo v realno gospodarstvo.

(7)

Tretji program nakupa kritih obveznic vsebuje več varoval, ki zagotavljajo, da so predvideni nakupi sorazmerni z njegovimi cilji ter da se povezana finančna tveganja ustrezno upoštevajo pri njegovi zasnovi in omejijo v okviru obvladovanja tveganj.

(8)

Tretji program nakupa kritih obveznic v celoti izpolnjuje obveznosti, ki jih imajo centralne banke Eurosistema na podlagi Pogodb, in ne ogroža delovanja Eurosistema v skladu z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco.

(9)

Kot del enotne denarne politike bi se morali dokončni nakupi primernih kritih obveznic s strani centralnih bank Eurosistema v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic opravljati enotno in decentralizirano, v skladu s tem sklepom –

(1)

„kreditna institucija“ ima enak pomen kot kreditna institucija, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(2)

„multi cédulas“ ima enak pomen kot „multi cédulas“, kakor je opredeljen v točki 62 člena 2 Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (5).

(a)

subjekti, ki izpolnjujejo kriterije primernosti za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema v skladu s členom 55 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);

(b)

vse druge nasprotne stranke, ki jih centralne banke Eurosistema uporabljajo pri vlaganju svojih naložbenih portfeljev, denominiranih v eurih, vključno z nasprotnimi strankami zunaj euroobmočja, ki so dejavne na trgih kritih obveznic.