EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020D0187

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/187 z dne 3. februarja 2020 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (ECB/2020/8) (prenovitev)

OJ L 39, 12.2.2020, p. 6–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2020/187/oj

12.2.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/6


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE(EU) 2020/187

z dne 3. februarja 2020

o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (ECB/2020/8)

(prenovitev)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti drugega pododstavka člena 12.1 v povezavi s prvo alineo člena 3.1 in členom 18.1 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2014/40 (1) je bil večkrat bistveno spremenjen (2). Ker so potrebne nadaljnje spremembe, je treba navedeni sklep zaradi pravne jasnosti prenoviti.

(2)

S Sklepom ECB/2014/40 se je vzpostavil tretji program nakupa kritih obveznic. Tretji program nakupa kritih obveznic je poleg programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja del razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev Evropske centralne banke (ECB). Cilj programa nakupa vrednostnih papirjev je okrepiti transmisijo denarne politike, olajšati kreditiranje gospodarstva v euroobmočju, omiliti posojilne pogoje za gospodinjstva in podjetja ter podpirati trajno približevanje stopnje inflacije ravni, ki je v srednjeročnem obdobju pod 2 %, vendar blizu te vrednosti, kar je skladno s poglavitnim ciljem ECB, da ohranja stabilnost cen.

(3)

S Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2017/2199 (ECB/2017/37) (3) so se podrobneje določila pravila, ki veljajo za primernost kritih obveznic, ki se običajno imenujejo conditional pass-through covered bonds (krite obveznice s pogojno možnostjo izplačila imetnikom kritih obveznic iz kritnega premoženja), za nakup v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic. Conditional pass-through covered bonds od 1. januarja 2019 ne bi smele biti več primerne za nakup v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic, in sicer zaradi njihove kompleksnejše strukture, pri kateri vnaprej določeni dogodki povzročijo podaljšanje zapadlosti obveznice in spremembo njene strukture plačil.

(4)

Svet ECB je 13. decembra 2018 odločil, da je treba za doseganje ciljev programa nakupa vrednostnih papirjev prilagoditi nekatere parametre tega programa od 1. januarja 2019. Natančneje, Svet ECB je odločil, da 31. decembra 2018 zaustavi neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Svet ECB je potrdil svojo namero, da se plačila glavnice iz naslova zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, v celoti reinvestirajo še daljše obdobje po datumu, ko bo Svet ECB začel zviševati ključne obrestne mere ECB, in v vsakem primeru tako dolgo, kot bo potrebno za ohranitev ugodnih likvidnostnih razmer in zelo spodbujevalne denarne politike.

(5)

Svet ECB je 12. septembra 2019 odločil, da od 1. novembra 2019 ponovno začne izvajati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, ter pričakuje, da se bodo ti neto nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, ter končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB. Svet ECB je prav tako odločil, da se reinvestiranje plačil glavnice iz naslova zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, v celoti nadaljuje še daljše obdobje po datumu, ko bo Svet ECB začel zviševati ključne obrestne mere ECB, in v vsakem primeru tako dolgo, kot bo potrebno za ohranitev ugodnih likvidnostnih razmer in zelo spodbujevalne denarne politike. Zaradi daljše upočasnjene rasti gospodarstva euroobmočja, vztrajnega tveganja poslabšanja gospodarskih obetov in inflacijskih obetov, ki so še naprej zaostajali za njegovim srednjeročnim inflacijskim ciljem, je Svet ECB sklenil, da je potreben celovit odziv politike za spodbujanje vrnitve inflacije na pot trajnega približevanja srednjeročnemu inflacijskemu cilju Sveta ECB. Ponovni začetek izvajanja neto nakupov vrednostnih papirjev je sorazmeren ukrep, saj ima večji učinek na dolgoročnejše obrestne mere kot politika obrestnih mer in znižuje zadevne stroške financiranja podjetij in gospodinjstev.

(6)

Tretji program nakupa kritih obveznic, ki je eden od programov, ki sestavljajo program nakupa vrednostnih papirjev, je sorazmeren ukrep za zmanjševanje tveganj v zvezi z obeti glede gibanja cen, saj ti programi dodatno olajšujejo denarne in finančne pogoje, vključno s tistimi, ki so pomembni za posojilne pogoje za nefinančne družbe in gospodinjstva v euroobmočju, in s tem podpira skupno potrošnjo in naložbe v euroobmočju ter nazadnje prispeva k vrnitvi stopnje inflacije na raven, ki je v srednjeročnem obdobju pod 2 %, vendar blizu te vrednosti. V okolju, v katerem so ključne obrestne mere ECB blizu spodnje meje, je treba med ukrepe denarne politike Eurosistema vključiti programe nakupa vrednostnih papirjev, saj so to instrumenti, ki imajo velike možnosti za transmisijo v realno gospodarstvo.

(7)

Tretji program nakupa kritih obveznic vsebuje več varoval, ki zagotavljajo, da so predvideni nakupi sorazmerni z njegovimi cilji ter da se povezana finančna tveganja ustrezno upoštevajo pri njegovi zasnovi in omejijo v okviru obvladovanja tveganj.

(8)

Tretji program nakupa kritih obveznic v celoti izpolnjuje obveznosti, ki jih imajo centralne banke Eurosistema na podlagi Pogodb, in ne ogroža delovanja Eurosistema v skladu z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco.

(9)

Kot del enotne denarne politike bi se morali dokončni nakupi primernih kritih obveznic s strani centralnih bank Eurosistema v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic opravljati enotno in decentralizirano, v skladu s tem sklepom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vzpostavitev in obseg dokončnih nakupov kritih obveznic

Eurosistem vzpostavlja tretji program nakupa kritih obveznic, v okviru katerega centralne banke Eurosistema opravljajo nakupe primernih kritih obveznic v smislu člena 3. V okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic lahko centralne banke Eurosistema dokončno kupujejo primerne krite obveznice od primernih nasprotnih strank na primarnem ali sekundarnem trgu v skladu z merili primernosti za nasprotne stranke iz člena 4.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„kreditna institucija“ ima enak pomen kot kreditna institucija, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(2)

multi cédulas“ ima enak pomen kot „multi cédulas“, kakor je opredeljen v točki 62 člena 2 Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (5).

Člen 3

Merila primernosti kritih obveznic

1.   Krite obveznice so primerne za dokončne nakupe v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic, če izpolnjujejo kriterije primernosti za tržno finančno premoženje za kreditne posle Eurosistema v skladu z delom 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), izpolnjujejo pogoje za njihovo sprejetje kot zavarovanje v lastni uporabi, kakor so določeni v členu 138(3)(b) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), so jih izdale kreditne institucije, ustanovljene v euroobmočju, in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 3.

2.   Multi-cédulas so primerni za dokončne nakupe v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic, če so primerni za operacije denarne politike v skladu z delom 4 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), jih izdajo subjekti s posebnim namenom, ustanovljeni v euroobmočju, ter izpolnjujejo zahteve iz odstavka 3.

3.   Krite obveznice in multi cédulas, navedeni v odstavkih 1 in 2, so primerni za dokončne nakupe v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic, če izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

Najboljša bonitetna ocena, ki je izražena v obliki javne bonitetne ocene najmanj ene zunanje bonitetne institucije, sprejete v bonitetnem okviru Eurosistema, mora ustrezati najmanj stopnji kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema.

(b)

Za skupna imetja po prvem (6) in drugem (7) programu nakupa kritih obveznic in tretjem programu nakupa kritih obveznic ter za druga imetja s strani centralnih bank Eurosistema velja omejitev deleža izdaj po posameznih mednarodnih identifikacijskih številkah vrednostnega papirja (kodah ISIN) v višini 70 %.

(c)

Denominirane morajo biti v eurih ter se morajo hraniti in poravnati v euroobmočju.

(d)

Obveznice, ki jih izdajo subjekti, ki so začasno izključeni iz sodelovanja pri kreditnih poslih Eurosistema, se za čas trajanja izključitve teh subjektov izključijo iz nakupov v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic.

(e)

Za krite obveznice iz Cipra in Grčije, ki trenutno ne dosegajo bonitetne ocene stopnje kreditne kvalitete 3, se zahteva minimalna bonitetna ocena finančnega premoženja na ravni najvišje dosegljive bonitetne ocene kritih obveznic, določene s strani upoštevne zunanje bonitetne institucije za jurisdikcijo. To se zahteva, dokler se za zahteve glede primernosti zavarovanja v zvezi s tržnimi dolžniškimi instrumenti, ki jih izda ali zanje jamči grška oziroma ciprska država, ne uporablja Eurosistemov minimalni prag kreditne kvalitete (v skladu s členom 8(2) Smernice ECB/2014/31 (8)), in uporablja se omejitev deleža izdaj po posameznih kodah ISIN v višini 30 % za skupna imetja po prvem, drugem in tretjem programu nakupa kritih obveznic ter za druga imetja s strani centralnih bank Eurosistema, s pogojem, da te krite obveznice za namen doseganja enakovrednosti tveganj vsebujejo vse naslednje elemente:

(i)

mesečno poročanje značilnosti kritnega sklada, vključno s podatki na ravni posameznega posojila, ter informacij o strukturnih značilnostih programa izdaje kritih obveznic in informacij o izdajatelju, in sicer nacionalni centralni banki (NCB) države članice, kjer ima izdajatelj sedež; obrazec za poročanje nasprotnim strankam zagotovi zadevna NCB;

(ii)

zaveza za presežno zavarovanje v višini najmanj 25 %; pravila za izračun zahtevanega presežnega zavarovanja nasprotnim strankam zagotovi zadevna NCB;

(iii)

v kritni sklad programa so za terjatve, ki niso denominirane v eurih, vključene valutne zaščite z nasprotnimi strankami, ocenjenimi z BBB– ali višje, ali, alternativno, najmanj 95 % sredstev je denominiranih v eurih;

(iv)

dolžniki iz bančnih posojil v kritnem skladu se nahajajo v euroobmočju.

(f)

Krite obveznice, ki jih obdrži njihov izdajatelj, so primerne za nakupe v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic, če izpolnjujejo zgoraj določena merila primernosti.

(g)

Nakupi nominalnih kritih obveznic z negativnim donosom do zapadlosti (ali najnižjim potencialnim donosom), ki je enak obrestni meri za odprto ponudbo mejnega depozita ali višji od te obrestne mere, so dovoljeni. Nakupi nominalnih kritih obveznic z negativnim donosom do zapadlosti (ali najnižjim potencialnim donosom), ki je nižji od obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, so dovoljeni, kolikor je potrebno.

(h)

Izdajatelj kritih obveznic ni subjekt v javni ali zasebni lasti:

(i)

katerega glavni namen je, da se postopno prodajo njegova sredstva in da preneha poslovati, ali

(ii)

ki je subjekt za upravljanje ali prodajo sredstev, ustanovljen za podporo prestrukturiranja in/ali reševanja v finančnem sektorju, vključno z nosilci upravljanja sredstev, ki so nastali zaradi ukrepa reševanja v obliki uporabe instrumenta izločitve sredstev v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja člen 42 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(i)

Iz nakupov v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic se izključijo krite obveznice, ki imajo strukturo conditional pass-through, pri kateri vnaprej določeni dogodki povzročijo podaljšanje zapadlosti obveznice in prehod na strukturo plačil, ki je odvisna predvsem od denarnih tokov, ki jih ustvarja finančno premoženje v osnovnem kritnem skladu.

Člen 4

Primerne nasprotne stranke

Za dokončne posle v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in za posle posojanja vrednostnih papirjev, ki vključujejo krite obveznice iz portfelja Eurosistema po tretjem programu nakupa kritih obveznic, so primerne naslednje nasprotne stranke:

(a)

subjekti, ki izpolnjujejo kriterije primernosti za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema v skladu s členom 55 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);

(b)

vse druge nasprotne stranke, ki jih centralne banke Eurosistema uporabljajo pri vlaganju svojih naložbenih portfeljev, denominiranih v eurih, vključno z nasprotnimi strankami zunaj euroobmočja, ki so dejavne na trgih kritih obveznic.

Člen 5

Razveljavitev

1.   Sklep ECB/2014/40 se razveljavi.

2.   Sklicevanje na razveljavljeni sklep se šteje za sklicevanje na ta sklep in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 6

Končna določba

Ta sklep začne veljati četrti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 3. februarja 2020

Predsednica ECB

Christine LAGARDE


(1)  Sklep ECB/2014/40 z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (UL L 335, 22.11.2014, str. 22).

(2)  Glej Prilogo I.

(3)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2017/2199 z dne 20. novembra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2014/40 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (ECB/2017/37) (UL L 312, 28.11.2017, str. 92).

(4)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(5)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

(6)  Sklep ECB/2009/16 z dne 2. julija 2009 o izvajanju programa nakupa kritih obveznic (UL L 175, 4.7.2009, str. 18).

(7)  Sklep ECB/2011/17 z dne 3. novembra 2011 o izvajanju drugega programa nakupa kritih obveznic (UL L 297, 16.11.2011, str. 70).

(8)  Smernica ECB/2014/31 z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).

(9)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(10)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).


PRILOGA I

Razveljavljeni sklep s seznamom naknadnih sprememb

Sklep ECB/2014/40 z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (UL L 335, 22.11.2014, str. 22)

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2017/101 z dne 11. januarja 2017 o spremembi Sklepa ECB/2014/40 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (ECB/2017/2) (UL L 16, 20.1.2017, str. 53)

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2017/1360 z dne 18. maja 2017 o spremembi Sklepa ECB/2014/40 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (ECB/2017/14) (UL L 190, 21.7.2017, str. 22)

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2017/2199 z dne 20. novembra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2014/40 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (ECB/2017/37) (UL L 312, 28.11.2017, str. 92)


PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA

Sklep ECB/2014/40

Ta sklep

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 4

Člen 6


Top