Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32016R1191

Uredba (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

UL L 200, 26.7.2016, p. 1–136 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1191/oj

26.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/1


UREDBA (EU) 2016/1191 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. julija 2016

o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 21(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je zajamčeno prosto gibanje oseb. Za zagotovitev prostega pretoka javnih listin v Uniji in s tem spodbujanje prostega gibanja državljanov Unije bi Unija morala sprejeti konkretne ukrepe za poenostavitev obstoječih upravnih zahtev v zvezi s predložitvijo določenih javnih listin v eni državi članici, ki jih izdajo organi druge države članice.

(2)

Vse države članice so pogodbenice Haaške konvencije z dne 5. oktobra 1961 o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (v nadaljnjem besedilu: Apostille konvencija), s katero je bil uveden sistem za poenostavitev pretoka javnih listin, ki jih izdajo države pogodbenice navedene konvencije.

(3)

V skladu z načelom vzajemnega zaupanja in za spodbujanje prostega gibanja oseb v Uniji bi bilo v tej uredbi treba določiti sistem za dodatno poenostavitev upravnih formalnosti za pretok določenih javnih listin in njihovih overjenih kopij, kadar te javne listine in njihove overjene kopije izda organ ene države članice za predložitev v drugi državi članici.

(4)

Sistem, določen v tej uredbi, ne bi smel posegati v možnost oseb, da, če to želijo, še naprej koristijo druge sisteme, v katerih za javne listine ni potrebna legalizacija ali podobna formalnost in ki se uporabljajo med državami članicami. Zlasti bi bilo treba to uredbo obravnavati kot samostojen instrument, ločen od Apostille konvencije.

(5)

Ohraniti bi bilo treba soobstoj sistema po tej uredbi in drugih sistemov, ki se uporabljajo med državami članicami. Kar zadeva Apostille konvencijo, ne bi smelo biti mogoče, da organi držav članic zahtevajo apostille, ko jim oseba predloži javno listino, zajeto s to uredbo in ki je bila izdana v drugi državi članici, vseeno pa ta uredba državam članicam ne bi smela preprečevati izdaje apostilla, kadar se ga oseba odloči zahtevati. Poleg tega ta uredba ne bi smela preprečevati osebi, da v državi članici še naprej uporablja apostille, ki je bil izdan v drugi državi članici. To pomeni, da bi na zahtevo osebe v odnosih med državami članicami lahko še naprej uporabljali Apostille konvencijo. Kadar oseba zahteva apostille na kateri od javnih listin, ki so zajete s to uredbo, bi morali nacionalni organi, ki izdajo apostille, na ustrezen način to osebo obvestiti, da po sistemu, določenem v tej uredbi, apostille ni več potreben, če namerava ta oseba dokument predložiti v drugi državi članici. Države članice bi morale te informacije v vsakem primeru dati na voljo z uporabo kakršnega koli ustreznega sredstva.

(6)

Ta uredba bi morala zajemati javne listine, ki jih izdajo organi države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom ter katerih glavni namen je potrditev enega od naslednjih dejstev: rojstvo, da je oseba živa, smrt, ime, sklenitev zakonske zveze (vključno s sposobnostjo za sklenitev zakonske zveze in zakonskim stanom), razveza, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze, registrirana partnerska skupnost (vključno s sposobnostjo za registracijo partnerske skupnosti in statusom registriranega partnerstva), prenehanje registrirane partnerske skupnosti, prenehanje življenjske skupnosti partnerjev ali razveljavitev registrirane partnerske skupnosti, starševstvo, posvojitev, stalno prebivališče in/ali prebivališče ali državljanstvo. Ta uredba bi morala zajemati tudi javne listine, ki jih za osebo izda država članica, katere državljan je, in ki potrjuje nekaznovanost te osebe. Poleg tega bi morala ta uredba zajemati tudi javne listine, katerih predložitev bi lahko zahtevali od državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, a niso njeni državljani, kadar želijo v skladu z ustrezno zakonodajo Unije voliti in/ali biti voljeni na volitvah v Evropski parlament ali na občinskih volitvah v državi članici njihovega prebivališča.

(7)

Ta uredba držav članic ne bi smela zavezovati k izdajanju javnih listin, ki jih njihovo nacionalno pravo ne pozna.

(8)

Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za overjene kopije javnih listin, ki jih naredi pristojni organ države članice, v kateri je bila izdana izvirna javna listina. Vendar ta uredba ne bi smela zajemati kopij overjenih kopij.

(9)

Ta uredba bi morala zajemati tudi elektronske različice javnih listin in večjezične standardne obrazce, primerne za elektronsko izmenjavo. Vendar bi se morala vsaka država članica v skladu z nacionalnim pravom odločiti, ali in pod kakšnimi pogoji se lahko predložijo javne listine in večjezični standardni obrazci v elektronski obliki.

(10)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za potne liste ali osebne izkaznice, izdane v posamezni državi članici, saj za take dokumente ob predložitvi v drugi državi članici ni potrebna legalizacija ali podobna formalnost.

(11)

Ta uredba, in zlasti v njej določen mehanizem za upravno sodelovanje, se ne bi smela uporabljati za listine o osebnem stanju, izdane na podlagi ustreznih konvencij Mednarodne komisije za osebna stanja (ICCS).

(12)

Javne listine glede spremembe imena bi bilo prav tako treba obravnavati, kot da so javne listine, katerih glavni namen je potrditev posameznikovega imena.

(13)

Koncept „zakonski stan“ bi bilo treba razumeti kot sklicevanje na status posameznika, ki je lahko poročen, ni več v življenjski skupnosti ali je neporočen, vključno s tem, da je samski, razvezan ali ovdovel.

(14)

Koncept „starševstvo“ bi bilo treba razumeti kot pravno razmerje med otrokom in njegovimi starši.

(15)

V tej uredbi bi bilo treba koncepte „stalno prebivališče“, „prebivališče“ in „državljanstvo“ razlagati v skladu z nacionalnim pravom.

(16)

Pojem „kazenska evidenca“ bi bilo treba razlagati kot nacionalno evidenco ali nacionalne evidence, v katere se v skladu z nacionalnim pravom vpisujejo obsodbe. „Obsodbo“ bi bilo treba razlagati, kot da se nanaša na vsako pravnomočno odločbo kazenskega sodišča zoper fizično osebo za kaznivo dejanje, kolikor se take odločbe vpišejo v kazensko evidenco države članice, v kateri je bila obsodba izrečena.

(17)

Poenostavitev zahtev za predložitev javnih listin, izdanih v eni državi članici, v drugi državi članici bi morala državljanom Unije prinesti oprijemljive koristi. Listine, ki jih izdajo zasebniki, bi bilo treba zaradi njihove drugačne pravne narave izključiti iz področja uporabe te uredbe. Javne listine, ki jih izdajo organi tretjih držav, bi bilo prav tako treba izključiti iz področja uporabe te uredbe, tudi kadar so jih organi države članice že sprejeli kot verodostojne. Izključitev javnih listin, ki jih izdajo organi tretjih držav, bi bilo treba razširiti na overjene kopije, ki jih naredijo organi države članice za javne listine, ki so jih izdali organi tretje države.

(18)

Cilj te uredbe ni spremeniti materialno pravo držav članic v zvezi z rojstvom, dejstvom, da je oseba živa, smrtjo, imenom, zakonsko zvezo (vključno s sposobnostjo za sklenitev zakonske zveze in zakonskim stanom), razvezo, prenehanjem življenjske skupnosti ali razveljavitvijo zakonske zveze, registrirano partnersko skupnostjo (vključno s sposobnostjo za registracijo partnerske skupnosti in statusom registriranega partnerstva), prenehanjem registrirane partnerske skupnosti, prenehanjem življenjske skupnosti partnerjev ali razveljavitvijo registrirane partnerske skupnosti, starševstvom, posvojitvijo, stalnim prebivališčem in/ali prebivališčem, državljanstvom, nekaznovanostjo ali javnimi listinami, ki jih država članica lahko zahteva od kandidata na volitvah v Evropski parlament ali na občinskih volitvah ali od volivca na takšnih volitvah, ki je državljan te države članice. Poleg tega ta uredba ne bi smela vplivati na priznavanje pravnih učinkov v zvezi z vsebino javne listine, izdane v eni državi članici, v drugi državi članici.

(19)

Za spodbuditev prostega gibanja državljanov Unije, bi bilo treba za javne listine, ki jih zajema ta uredba, in njihove overjene kopije določiti, da so oproščene vseh oblik legalizacije in podobne formalnosti.

(20)

Druge formalnosti, namreč zahteva, da se v vsakem primeru predložijo overjene kopije in prevodi javnih listin, bi bilo treba prav tako poenostaviti, da se še bolj olajša pretok javnih listin med državami članicami.

(21)

Da bi presegli jezikovne ovire in s tem še bolj olajšali pretok javnih listin med državami članicami, bi bilo treba uvesti večjezične standardne obrazce v vseh uradnih jezikih institucij Unije za javne listine v zvezi z rojstvom, dejstvom, da je oseba živa, smrtjo, zakonsko zvezo (vključno s sposobnostjo za sklenitev zakonske zveze in zakonskim stanom), registrirano partnersko skupnostjo (vključno s sposobnostjo za registracijo partnerske skupnosti in statusom registrirane partnerske skupnosti), stalnim prebivališčem in/ali prebivališčem ter nekaznovanostjo.

(22)

Večjezični standardni obrazci bi morali biti namenjeni izključno lažjemu prevajanju javnih listin, ki so jim priloženi. Zato se taki obrazci med državami članicami ne bi smeli predložiti kot samostojni dokumenti. Ne bi smeli imeti istega namena niti istih ciljev kot izpiski ali dobesedni prepisi listin o osebnem stanju, večjezični izpiski listin o osebnem stanju, večjezični in kodirani izpiski listin o osebnem stanju ali večjezična in kodirana potrdila o osebnem stanju, kot so bili uvedeni s Konvencijo ICCS št. 2 o brezplačnem izdajanju in o odpravi potrebe legalizacije kopij listin o osebnem stanju, Konvencijo ICCS št. 16 o izdajanju večjezičnih izpiskov listin o osebnem stanju in Konvencijo ICCS št. 34 o izdajanju večjezičnih in kodiranih izpiskov listin o osebnem stanju ter večjezičnih in kodiranih potrdil o osebnem stanju.

(23)

Večjezični standardni obrazci, določeni s to uredbo, bi morali odražati vsebino javnih listin, ki so jim priloženi, in bi morali, kolikor je to mogoče, odpravljati potrebo po prevajanju teh javnih listin. Vendar cilja odprave potrebe po prevajanju za številne javne listine, katerih vsebine v večjezičnem standardnem obrazcu ni mogoče ustrezno izraziti, kot so nekatere kategorije sodnih odločb, ni mogoče razumno doseči. Države članice bi morale Komisiji sporočiti, katerim javnim listinam je mogoče priložiti večjezične standardne obrazce kot ustrezen prevajalski pripomoček. Države članice bi si morale prizadevati, da bi večjezični standardni obrazec priložile čim večjemu številu javnih listin, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

(24)

Od osebe, ki predloži javno listino s priloženim večjezičnim standardnim obrazcem, se ne bi smelo zahtevati, da priskrbi prevod te javne listine. Vendar bi moral organ, ki mu je predložena javna listina, sprejeti končno odločitev, ali informacije na večjezičnem standardnem obrazcu zadostujejo za namene obdelave te javne listine.

(25)

Kadar je to potrebno za namene obdelave javne listine, lahko organ, ki mu je javna listina predložena, od osebe, ki predloži to javno listino s priloženim večjezičnim standardnim obrazcem, izjemoma zahteva, da zagotovi tudi prevod ali prečrkovanje vsebine večjezičnega standardnega obrazca v uradni jezik njegove države članice ali, če ima ta država članica več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov kraja, kjer se javna listina predloži, če je hkrati tudi en od uradnih jezikov institucij Unije.

(26)

Večjezične standardne obrazce bi bilo treba na njihovo zahtevo izdati osebam, ki imajo pravico prejeti javne listine, ki se jim priložijo večjezični standardni obrazci. Večjezični standardni obrazci ne bi smeli imeti pravnih učinkov v zvezi s priznavanjem njihove vsebine v državah članicah, v katerih se predložijo.

(27)

Pri pripravi večjezičnega standardnega obrazca, ki se priloži posamezni javni listini, bi moral imeti organ, ki izda ta obrazec, možnost, da iz vzorca za ta večjezični standardni obrazec izbere le rubrike za vnos, ki se nanašajo na posamezne države in so pomembne za zadevno javno listino, da zagotovi, da večjezični standardni obrazec vsebuje samo informacije, vključene v javni listini, ki se ji priloži obrazec.

(28)

Treba bi bilo omogočiti, da se elektronsko različico večjezičnega standardnega obrazca z evropskega portala e-pravosodje vključi na drugo lokacijo, dostopno na nacionalni ravni, in da se obrazec izda od tam.

(29)

Države članice bi morale imeti možnost, da ustvarijo elektronske različice večjezičnih standardnih obrazcev na podlagi tehnologije, ki se razlikuje od tiste, uporabljene za evropski portal e-pravosodje, če večjezični standardni obrazci, ki jih na podlagi take drugačne tehnologije izdajo države članice, vsebujejo informacije, zahtevane v tej uredbi.

(30)

Določiti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje goljufij v zvezi z javnimi listinami in njihovimi overjenimi kopijami, ki so v pretoku med državami članicami, in za preprečevanje njihovega ponarejanja.

(31)

Za hitro in varno čezmejno izmenjavo informacij in za lažjo medsebojno pomoč bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti učinkovit mehanizem za upravno sodelovanje med organi, ki jih določijo države članice. Uporaba tega mehanizma za upravno sodelovanje bi morala okrepiti vzajemno zaupanje med državami članicami na notranjem trgu in bi morala temeljiti na informacijskem sistemu za notranji trg (IMI), vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(32)

Uredbo (EU) št. 1024/2012 bi bilo zato treba spremeniti tako, da se nekatere določbe te uredbe dodajo na seznam določb o upravnem sodelovanju iz aktov Unije, ki se izvajajo prek IMI, kot je določeno v Prilogi k Uredbi (EU) št. 1024/2012.

(33)

Za zagotovitev visoke stopnje varnosti in varstva podatkov v okviru uporabe te uredbe ter za preprečevanje goljufij bi morala Komisija poskrbeti, da IMI zagotavlja varnost javnih listin in varen način elektronskega posredovanja teh listin. Komisija bi morala v IMI dati na voljo orodje za potrjevanje informacij, ki se izmenjujejo prek sistema, kadar se izvozijo iz sistema. Poleg tega bi organi držav članic, ki si izmenjujejo informacije v zvezi z javnimi listinami, morali sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se, v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2012, javne listine in osebni podatki, ki se izmenjajo prek IMI, zbirajo, obdelujejo in uporabljajo za namene, ki so skladni z nameni, za katere so bili prvotno predloženi. V Uredbi (EU) št. 1024/2012 so navedene potrebne določbe za zagotovitev varstva osebnih podatkov in visoke ravni varnosti in zaupnosti pri izmenjavi informacij v IMI ter opredeljene odgovornosti Komisije v zvezi s tem. V Uredbi (EU) št. 1024/2012 je tudi določeno, da udeleženci v IMI izmenjujejo in obdelujejo osebne podatke samo za namene, opredeljene v pravnih aktih Unije, na katerih temelji izmenjava, in v skladu z namenom, za katerega so bili prvotno predloženi.

(34)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) bo urejala obdelavo osebnih podatkov, ki se v državah članicah izvaja v zvezi z uporabo te uredbe pod nadzorom neodvisnih javnih organov, ki jih imenujejo države članice. Vsaka izmenjava ali posredovanje informacij in listin s strani organov držav članic bi morala biti v skladu z Direktivo 95/46/ES. Poleg tega bi morale takšne izmenjave in posredovanje služiti posebnemu namenu preverjanja verodostojnosti javnih listin s strani teh organov prek IMI in tako preverjanje bi se moralo izvajati le v okviru zadevnega kroga pristojnosti teh organov. To državam članicam ne bi smelo preprečevati, da uporabijo svoje zakone in druge predpise v zvezi z dostopom javnosti do uradnih dokumentov.

(35)

Organi držav članic bi si morali medsebojno pomagati za lažjo uporabo te uredbe, zlasti kar zadeva uporabo mehanizma za upravno sodelovanje med organi, ki jih določijo države članice, kadar organi države članice, v kateri je predložena javna listina ali njena overjena kopija, upravičeno dvomijo v verodostojnost javne listine ali njene overjene kopije.

(36)

Kadar organi države članice, v kateri je predložena javna listina ali njena overjena kopija, upravičeno dvomijo v verodostojnost teh listin, bi morali imeti možnost preveriti vzorce listin, ki so na voljo v podatkovnem skladišču IMI, in – če dvom s tem ni odpravljen – prek IMI vložiti zahtevo za informacije pri pristojnih organih države članice, v kateri so bile te listine izdane, in sicer zahtevo poslati neposredno organu, ki je izdal javno listino ali naredil overjeno kopijo, ali pa stopiti v stik z osrednjim organom te države članice. Organi, na katere je naslovljena zahteva, bi morali na take zahteve odgovoriti v najkrajšem možnem času in v vsakem primeru najpozneje v petih delovnih dneh ali desetih delovnih dneh, če je zahteva poslana preko osrednjega organa. Rok desetih delovnih dni lahko zajema zlasti primere, ko organi, na katere je naslovljena zahteva, še niso registrirani v IMI. V primeru, da teh rokov ni mogoče izpolniti, bi se organ, na katerega je naslovljena zahteva, in organ, ki je zahtevo vložil, morala dogovoriti o podaljšanju roka.

(37)

Za namene računanja rokov, določenih v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (5).

(38)

Možno je, da organi držav članic v izjemnih primerih ne bi mogli preveriti verodostojnosti javne listine. Do tega bi lahko prišlo le, kadar zaradi okoliščin, kot je na primer fizično uničenje ali izguba kopij nacionalnih listin zaradi na primer uničenja arhivov določenega urada za osebna stanja ali sodišča ali neobstoj registra, to preverjanje ni mogoče. Zato bi morala v IMI obstajati možnost odgovora, ki odraža takšne morebitne primere.

(39)

Če z odgovorom organa, na katerega je naslovljena zahteva, ni potrjena verodostojnost javne listine ali njene overjene kopije ali če ni zagotovljen odgovor s strani tega organa, organ, ki je vložil zahtevo, ne bi smel biti zavezan, da obdela to javno listino ali overjeno kopijo. Poleg tega bi moral imeti organ, ki je vložil zahtevo, ali oseba, ki je predložila javno listino ali overjeno kopijo, v takšnih primerih možnost, da uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da preveri ali dokaže verodostojnost javne listine ali njene overjene kopije. Za zagotovitev, da je ta uredba učinkovita, bi morali biti primeri, ko ni zagotovljen odgovor prek IMI, še naprej izjema.

(40)

Koordinator IMI ali zadevni osrednji organi lahko po potrebi prispevajo k iskanju rešitve za težave, s katerimi se lahko organi držav članic srečajo pri uporabi IMI, vključno s primeri, kadar ne prejmejo nobenega odgovora na zahtevo za informacije ali ko ni mogoče doseči dogovora o podaljšanju roka za odgovor.

(41)

Organi držav članic bi morali koristiti funkcije IMI, ki so na voljo, tudi glede zagotavljanja večjezičnega sistema za komunikacije ter uporabe predhodno prevedenih in standardnih vprašanj in odgovorov, kakor tudi iz podatkovnega skladišča vzorcev javnih listin, ki se uporabljajo na notranjem trgu.

(42)

Osrednji organi držav članic bi morali v zvezi z zahtevami za informacije zagotoviti pomoč, še posebej bi morali prejemati, posredovati in po potrebi odgovarjati na takšne zahteve ter zagotoviti potrebne informacije v zvezi s temi zahtevami, zlasti v primerih, kadar niti organ, ki je vložil zahtevo, niti organ, na katerega je zahteva naslovljena, nista registrirana v IMI.

(43)

Za namene te uredbe bi morali osrednji organi držav članic medsebojno komunicirati in svoje funkcije izvajati s pomočjo IMI. Komunikacija med organi iste države članice bi se morala izvajati v skladu z nacionalnimi postopki.

(44)

Pojasniti bi bilo treba razmerje med to uredbo in obstoječim pravom Unije. V zvezi s tem ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo prava Unije, ki vsebuje določbe o legalizaciji ali podobni formalnosti ali drugih formalnostih, kot je Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 (6). Ta uredba prav tako ne bi smela posegati v uporabo prava Unije o elektronskih podpisih in elektronski identifikaciji. Če so določbe te uredbe v nasprotju z določbo iz drugega akta Unije, ki ureja posebne vidike poenostavitve zahtev za predložitev javnih listin in še dodatno poenostavlja tovrstne zahteve, kot so Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES (7), Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (9), bi morala prevladati določba akta Unije, ki določa še dodatne poenostavitve.

(45)

Poleg tega ta uredba ne bi smela posegati v uporabo drugih sistemov upravnega sodelovanja, ki so bili vzpostavljeni s pravom Unije in zagotavljajo izmenjavo informacij med državami članicami na posebnih področjih, kot je Direktiva Sveta 93/109/ES (10) ali Uredba (ES) št. 987/2009. To uredbo bi bilo treba uporabljati v sinergiji s takimi posebnimi sistemi.

(46)

Za skladnost s svojimi splošnimi cilji bi morala ta uredba med dvema ali več državami članicami v zvezi z vprašanji, za katera se uporablja, in v obsegu, ki je v njej določen, imeti prednost pred dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi ali dogovori, katerih stranke so države članice in ki se nanašajo na zadeve, ki jih uredba zajema.

(47)

Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da ohranijo ali med sabo sklenejo dvostranske ali večstranske dogovore o zadevah, ki ne spadajo v področje uporabe te uredbe, kot so dokazna vrednost javnih listin, večjezični standardni obrazci, ki imajo pravno vrednost, oprostitev legalizacije za takšne obrazce in oprostitev legalizacije za javne listine na področjih, ki jih ta uredba ne zajema. Prav tako bi države članice lahko ohranile ali sklenile dogovore s ciljem, da se med državami članicami nadalje poenostavi pretok javnih listin, ki jih zajema ta uredba.

(48)

Javne listine, ki jih izdajo organi tretjih držav, ne spadajo v področje uporabe te uredbe. Poleg tega sporazumi in dogovori v zvezi z legalizacijo ali podobno formalnostjo glede javnih listin v zadevah, ki jih zajema ta uredba, ki jih izdajo organi držav članic ali tretjih držav, da bi se uporabljale v odnosih med državami članicami in zadevnimi tretjimi državami, ne smejo vplivati na uporabo te uredbe. Zato ta uredba državam članicam ne bi smela preprečevati, da sklepajo dvostranske ali večstranske mednarodne sporazume s tretjimi državami o legalizaciji ali podobni formalnosti glede javnih listin v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba in ki jih izdajo organi držav članic ali tretjih držav za uporabo v odnosih med državami članicami in zadevnimi tretjimi državami. Državam članicam tudi ne bi smelo biti preprečeno, če je ena ali več držav članic pogodbenica takšnih sporazumov in dogovorov ali se lahko odloči, da postane pogodbenica, da sklenejo, da bodo sprejele pristop novih pogodbenic, zlasti kar zadeva pravico, da vložijo in sporočijo ugovore k novim pristopom, kot je določeno v drugem odstavku člena 12 Apostille konvencije; prav tako jim ne bi smelo biti preprečeno, da uporabljajo in prilagajajo Evropsko konvencijo iz leta 1968 o ukinitvi overjanja dokumentov, ki so jih potrdili diplomatski ali konzularni predstavniki, ali odločajo o pristopu novih pogodbenic k tej konvenciji.

(49)

Ker večjezični standardni obrazci iz te uredbe nimajo pravne veljavnosti in se ne prekrivajo z večjezičnimi standardnimi obrazci iz konvencij ICCS št. 16, št. 33 in št. 34 ali s potrdili o življenju iz Konvencije ICCS št. 27, ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo navedenih konvencij med državami članicami ali med državo članico in tretjo državo.

(50)

Ustanoviti bi bilo treba ad hoc odbor, sestavljen iz predstavnikov Komisije in držav članic ter ki mu predseduje predstavnik Komisije, z namenom da sprejme vse ukrepe, potrebne za lažjo uporabo te uredbe, zlasti z izmenjavo najboljših praks v zvezi z uporabo uredbe med državami članicami, preprečevanjem goljufij v zvezi z javnimi listinami, njihovimi overjenimi kopijami in overjenimi prevodi, uporabo elektronskih različic javnih listin, uporabo večjezičnih standardnih obrazcev in v zvezi z odkritimi ponarejenimi listinami.

(51)

Države članice bi za lažjo uporabo te uredbe in da bi javnosti dale na voljo informacije prek vseh ustreznih sredstev in zlasti prek evropskega portala e-pravosodje, Komisiji morale prek IMI sporočiti kontaktne podatke svojih osrednjih organov, vzorce najpogosteje uporabljenih javnih listin v okviru njihovega nacionalnega prava ali, kadar za listino ni takšnega vzorca, informacije o posebnih značilnostih te listine.

(52)

Poleg tega bi morale države članice prek IMI posredovati anonimizirane različice odkritih ponarejenih listin, ki bi lahko služile kot uporabni in tipični primeri za odkritje možnih ponaredkov. Posredovanje takih ponarejenih listin bi moralo biti omejeno na ponarejene listine, katerih razkritje je dovoljeno po nacionalnem pravu, in ne bi smelo posegati v pravila držav članic o razkritju dokazov, zbranih med kazenskim postopkom. Informacije, ki jih v zvezi s ponarejenimi listinami sporočijo države članice, se ne bi smele objaviti.

(53)

Za lažjo uporabo te uredbe in da bi bile informacije javnosti na voljo prek evropskega portala e-pravosodje, bi države članice morale Komisiji sporočiti jezik ali jezike, ki jih lahko sprejmejo za predložitev javnih listin, ki jih izdajo organi druge države članice; okvirni seznam javnih listin, ki spadajo v področje uporabe te uredbe; seznam javnih listin, ki jim je mogoče priložiti večjezične standardne obrazce kot ustrezen prevajalski pripomoček; sezname oseb, ki so v skladu z nacionalnim pravom usposobljene za opravljanje overjenih prevodov, kadar takšni seznami obstajajo; okvirni seznam vrst organov, ki so po nacionalnem pravu pooblaščeni za izdajanje overjenih kopij; informacije v zvezi z načini, kako je mogoče identificirati overjene prevode in overjene kopije; ter informacije o posebnih značilnostih overjenih kopij.

(54)

Informacije v zvezi z vzorci najpogosteje uporabljenih javnih listin ali posebnimi značilnostmi takšnih listin ali njihovih overjenih kopij bi morale biti dane na voljo javnosti le, kolikor so takšne informacije že javno dostopne po pravu države članice, katere organi so izdali javno listino ali naredili overjeno kopijo. V ta namen bi morale države članice Komisiji sporočiti, katere listine so po njihovem nacionalnem pravu javno dostopne. Vendar za namene te uredbe informacije o posebnih značilnostih javnih listin ali njihovih overjenih kopij, ki bi jih morale države članice sporočiti Komisiji, ne bi smele vključevati informacij o posebnih varnostnih značilnostih javnih listin ali overjenih kopij, ki po pravu države članice, katere organi so izdali javno listino ali naredili overjeno kopijo, niso javno dostopne.

(55)

Obvestilo države članice Komisiji v zvezi z jezikom ali jeziki, ki ni oziroma niso njen jezik oziroma jeziki, vendar jih lahko sprejme za predložitev javnih listin, ki jih izdajo organi druge države članice, ne bi smelo posegati v možnost, da njeni organi v skladu z nacionalnim pravom ali če to dovoli zadevna država članica, sprejmejo kateri koli dodatni jezik ali jezike, kadar jim je predložena javna listina, ki jo izdajo organi druge države članice.

(56)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico sklepanja zakonske zveze in pravico ustvarjanja družine ter svobodo gibanja in prebivanja. To uredbo bi bilo treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(57)

Ker ciljev te uredbe, in sicer spodbujanja prostega gibanja državljanov Unije z olajševanjem prostega pretoka določenih javnih listin v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega ali učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta uredba v zvezi z določenimi javnimi listinami, ki jih izdajo organi države članice in jih je treba predložiti organom druge države članice, določa sistem za:

(a)

oprostitev legalizacije ali podobne formalnosti in

(b)

poenostavitev drugih formalnosti.

Brez poseganja v prvi pododstavek ta uredba osebi ne preprečuje uporabe drugih sistemov, ki se uporabljajo v državi članici glede legalizacije ali podobne formalnosti.

2.   Ta uredba tudi uvaja večjezične standardne obrazce, ki bodo služili kot prevajalski pripomoček in bodo priloženi javnim listinam v zvezi z rojstvom, dejstvom, da je oseba živa, smrtjo, zakonsko zvezo (vključno s sposobnostjo za sklenitev zakonske zveze in zakonskim stanom), registrirano partnersko skupnostjo (vključno s sposobnostjo za registracijo partnerske skupnosti in statusom registrirane partnerske skupnosti), stalnim prebivališčem in/ali prebivališčem ter nekaznovanostjo.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za javne listine, ki jih izdajo organi države članice v skladu z nacionalnim pravom in jih je treba predložiti organom druge države članice ter katerih glavni namen je potrditi enega ali več naslednjih dejstev:

(a)

rojstvo;

(b)

da je oseba živa;

(c)

smrt;

(d)

ime;

(e)

zakonsko zvezo, vključno s sposobnostjo za sklenitev zakonske zveze in zakonskim stanom;

(f)

razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze;

(g)

registracijo partnerske skupnosti, vključno s sposobnostjo za registracijo partnerske skupnosti in statusom registriranega partnerstva;

(h)

prenehanje registrirane partnerske skupnosti, prenehanje življenjske skupnosti partnerjev ali razveljavitev registrirane partnerske skupnosti;

(i)

starševstvo;

(j)

posvojitev;

(k)

stalno prebivališče in/ali prebivališče;

(l)

državljanstvo;

(m)

nekaznovanost, pod pogojem, da javne listine glede tega dejstva za državljana Unije izdajo organi države članice tega državljana.

2.   Ta uredba se uporablja tudi za javne listine, katerih predložitev se lahko zahteva od državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, če želijo voliti ali biti voljeni na volitvah v Evropski parlament ali na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, pod pogoji iz Direktive 93/109/ES oziroma Direktive Sveta 94/80/ES (11).

3.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

javne listine, ki jih izdajo organi tretjih držav, ali

(b)

overjene kopije listin iz točke (a), ki so jih izdali organi države članice.

4.   Ta uredba se ne uporablja za priznavanje pravnih učinkov v zvezi z vsebino javnih listin, ki so jih izdali organi ene države članice, v drugi državi članici.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„javne listine“ pomeni:

(a)

listine, ki jih izda organ ali pristojni uradnik sodne oblasti države članice, vključno s tistimi, ki jih izda državno tožilstvo, sodni uslužbenec ali sodni izvršitelj („huissier de justice“);

(b)

upravne listine;

(c)

notarske listine;

(d)

uradne izjave, kot so zaznamki o vpisu v javne knjige, potrditve določenega datuma in overitev podpisa, opravljene na zasebnih listinah;

(e)

listine, ki so jih izdali diplomatski ali konzularni predstavniki kot uradne osebe države članice na ozemlju katere koli države, kadar je treba te listine predložiti na ozemlju druge države članice ali diplomatskim ali konzularnim predstavnikom druge države članice, ki delujejo na ozemlju tretje države.

2.

„organ“ pomeni javni organ države članice ali subjekt, ki je uradna oseba in je po nacionalnem pravu pooblaščen za izdajanje ali sprejemanje javne listine, ki jo zajema ta uredba, ali njene overjene kopije;

3.

„legalizacija“ pomeni formalnost potrditve verodostojnosti podpisa nosilca javne funkcije, pristojnosti, v okviru katere je deloval podpisnik listine, in, če je primerno, istovetnosti pečata ali žiga, ki ga ima listina;

4.

„podobna formalnost“ pomeni dodatek potrditve, določene v Apostille konvenciji;

5.

„druge formalnosti“ pomeni zahtevo predložiti overjene kopije in prevode javnih listin;

6.

„osrednji organ“ pomeni organ ali organe, ki ga oziroma jih v skladu s členom 15 imenujejo države članice za izpolnjevanje nalog v zvezi z uporabo te uredbe;

7.

„overjena kopija“ pomeni kopijo izvirne javne listine, ki je podpisana in potrjena kot točna in popolna reprodukcija te javne listine s strani organa, ki je za to pooblaščen po nacionalnem pravu in je organ iste države članice, ki je prvotno izdala javno listino.

POGLAVJE II

OPROSTITEV LEGALIZACIJE IN PODOBNE FORMALNOSTI TER POENOSTAVITEV DRUGIH FORMALNOSTI V ZVEZI Z OVERJENIMI KOPIJAMI

Člen 4

Oprostitev legalizacije in podobne formalnosti

Javne listine, zajete s to uredbo, in njihove overjene kopije so oproščene vseh oblik legalizacije in podobne formalnosti.

Člen 5

Poenostavitev drugih formalnosti v zvezi z overjenimi kopijami

1.   Kadar država članica zahteva predložitev izvirnika javne listine, ki so jo izdali organi druge države članice, organi države članice, v kateri je listina predložena, ne smejo zahtevati, da se predloži tudi njegova overjena kopija.

2.   Kadar država članica dovoljuje tudi predložitev overjene kopije javne listine, je za organe te države članice sprejemljiva tudi overjena kopija, izdana v drugi državi članici.

POGLAVJE III

POENOSTAVITEV DRUGIH FORMALNOSTI V ZVEZI S PREVODI IN VEČJEZIČNIMI STANDARDNIMI OBRAZCI

Člen 6

Poenostavitev drugih formalnosti v zvezi s prevodi

1.   Prevod ni potreben, kadar:

(a)

je javna listina v uradnem jeziku države članice, v kateri se listina predloži, ali – če ima zadevna država članica več uradnih jezikov – v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov kraja, kjer se predloži, ali v katerem koli drugem jeziku, ki ga je država članica izrecno navedla kot sprejemljivega, ali

(b)

je javni listini, ki se nanaša na rojstvo, dejstvo, da je oseba živa, smrt, sklenitev zakonske zveze (vključno s sposobnostjo za sklenitev zakonske zveze in zakonskim stanom), registracijo partnerske skupnosti (vključno s sposobnostjo za registracijo partnerske skupnosti in statusom registrirane partnerske skupnosti), stalno prebivališče in/ali prebivališče ter nekaznovanost, v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, priložen večjezični standardni obrazec, pod pogojem, da organ, ki mu je predložena javna listina, meni, da informacije v večjezičnem standardnem obrazcu zadostujejo za obdelavo javne listine.

2.   Overjeni prevod, ki ga je naredila oseba, ki je po pravu države članice za to pooblaščena, je sprejet v vseh državah članicah.

Člen 7

Večjezični standardni obrazci

1.   Javnim listinam v zvezi z rojstvom, dejstvom, da je oseba živa, smrtjo, zakonsko zvezo (vključno s sposobnostjo za sklenitev zakonske zveze in zakonskim stanom), registrirano partnersko skupnostjo (vključno s sposobnostjo za registracijo partnerske skupnosti in statusom registrirane partnerske skupnosti), stalnim prebivališčem in/ali prebivališčem ter nekaznovanostjo, ki jih posredujejo države članice v skladu s točko (c) člena 24(1), se na zahtevo osebe, ki ima pravico prejeti javno listino, priloži večjezični standardni obrazec, ki ga uvaja ta uredba.

2.   Večjezične standardne obrazce iz odstavka 1 izda organ, na njih pa je datum izdaje ter podpis in po potrebi pečat ali žig organa, ki jih izda.

Člen 8

Uporaba večjezičnih standardnih obrazcev

1.   Večjezični standardni obrazci iz člena 7(1) se priložijo javnim listinam iz navedenega odstavka, se uporabijo kot prevajalski pripomoček in nimajo samostojne pravne veljave.

2.   Večjezični standardni obrazci niso nič od naslednjega:

(a)

izpiski listin o osebnem stanju;

(b)

dobesedni prepisi listin o osebnem stanju;

(c)

večjezični izpiski listin o osebnem stanju;

(d)

večjezični in kodirani izpiski listin o osebnem stanju ali

(e)

večjezična in kodirana potrdila o osebnem stanju.

3.   Večjezični standardni obrazci se lahko uporabljajo samo v državi članici, ki ni država članica, kjer so bili izdani.

Člen 9

Vsebina večjezičnih standardnih obrazcev

1.   Vsak večjezični standardni obrazec vsebuje standardni del, sestavljen iz naslednjih elementov:

(a)

naslov večjezičnega standardnega obrazca;

(b)

pravna podlaga za izdajo večjezičnega standardnega obrazca;

(c)

sklic na državo članico, kjer je večjezični standardni obrazec izdan;

(d)

polje „pomembno opozorilo“;

(e)

polje „opomba za organ, ki izda obrazec“;

(f)

več standardnih rubrik za vnos in njihove številčne oznake ter

(g)

polje za podpis.

2.   Standardni deli, ki jih morajo vključevati večjezični standardni obrazci v zvezi z rojstvom, dejstvom, da je oseba živa, smrtjo, zakonsko zvezo (vključno s sposobnostjo za sklenitev zakonske zveze in zakonskim stanom), registrirano partnersko skupnostjo (vključno s sposobnostjo za registracijo partnerske skupnosti in statusom registrirane partnerske skupnosti), stalnim prebivališčem in/ali prebivališčem ter nekaznovanostjo, pa tudi večjezikovni glosarji standardnih rubrik za vnos so navedeni v prilogah I do XI.

3.   Vsak večjezični standardni obrazec po potrebi vsebuje tudi nestandardni del, ki ga sestavljajo rubrike za vnos, ki se nanašajo na posamezne države, in v katerem je povzeta vsebina javne listine, ki se ji priložijo večjezični standardni obrazci, in številčne oznake teh rubrik za vnos.

4.   Države članice v skladu s členom 24(2) Komisiji sporočijo rubrike za vnos, ki se nanašajo na posamezne države, iz odstavka 3 tega člena.

5.   Vsak večjezični standardni obrazec vsebuje tudi večjezični glosar tako standardnih rubrik za vnos kot rubrik za vnos, ki se nanašajo na posamezne države, v vseh uradnih jezikih institucij Unije.

Člen 10

Jezik izdaje večjezičnih standardnih obrazcev

1.   Večjezične standardne obrazce izpolni organ, ki izda listino, in sicer v uradnem jeziku svoje države članice ali, če ima ta država članica več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov kraja, kjer se izda večjezični standardni obrazec.

2.   Rubrike za vnos v standardnem delu in v delu, ki se nanaša na posamezne države, v večjezičnih standardnih obrazcih so v obeh naslednjih jezikih:

(a)

uradnem jeziku države članice, v kateri se izda večjezični standardni obrazec, ali, če ima ta država članica več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov kraja, kjer se izda večjezični standardni obrazec, če je ta jezik tudi en od uradnih jezikov institucij Unije, in

(b)

uradnem jeziku države članice, v kateri se predloži javna listina, ki ji je priložen večjezični standardni obrazec, ali, če ima ta država članica več uradnih jezikov, uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov kraja, kjer se predloži javna listina, ki ji je priložen večjezični standardni obrazec, če je ta jezik tudi en od uradnih jezikov institucij Unije.

3.   Rubrike za vnos v standardnem delu in delu, ki se nanaša na posamezne države, v dveh jezikih iz odstavka 2 tega člena in večjezični glosar iz člena 9(5) se vključijo v en sam večjezični standardni obrazec.

Člen 11

Pristojbina za pridobitev večjezičnega standardnega obrazca

Da bi še bolj olajšati prosti pretok javnih listin v Uniji, države članice poskrbijo, da pristojbine za pridobitev večjezičnega standardnega obrazca ne presegajo stroškov izdelave večjezičnega standardnega obrazca ali stroškov javne listine, ki ji je priložen, kar je nižje.

Člen 12

Elektronska različica večjezičnih standardnih obrazcev

Na evropskem portalu e-pravosodje so za vsako državo članico prikazani vzorčni večjezični standardni obrazci v zvezi z rojstvom, dejstvom, da je oseba živa, smrtjo, zakonsko zvezo (vključno s sposobnostjo za sklenitev zakonske zveze in zakonskim stanom) in po potrebi v zvezi z registrirano partnersko skupnostjo (vključno s sposobnostjo za registracijo partnerske skupnosti in statusom registrirane partnerske skupnosti), stalnim prebivališčem in/ali prebivališčem ter nekaznovanostjo, ki so uvedeni s to uredbo v vseh uradnih jezikih institucij Unije in ki vključujejo:

(a)

standardne dele iz prilog I do XI in

(b)

rubrike za vnos, ki se nanašajo na posamezne države in jih države članice v skladu s členom 24(2) sporočijo Komisiji.

POGLAVJE IV

ZAHTEVE ZA INFORMACIJE IN UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 13

Informacijski sistem za notranji trg

Informacijski sistem za notranji trg (IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012, se uporablja za namene členov 14 in 16 ter člena 22(1) in (2) te uredbe.

Člen 14

Zahteve za informacije v primerih upravičenega dvoma

1.   Kadar organi države članice, v kateri je predložena javna listina ali njena overjena kopija, upravičeno dvomijo v verodostojnost te javne listine ali njene overjene kopije, sprejmejo naslednje ukrepe za odpravo dvoma:

(a)

preverijo razpoložljive vzorce listin v podatkovnem skladišču IMI iz člena 22;

(b)

če dvom ostaja, prek IMI vložijo zahtevo za informacije:

(i)

organu, ki je izdal javno listino, ali po potrebi organu, ki je izdal overjeno kopijo, ali obema ali

(ii)

zadevnemu osrednjemu organu.

2.   Upravičen dvom glede verodostojnosti javne listine ali njene overjene kopije iz odstavka 1 se lahko nanaša zlasti na:

(a)

verodostojnost podpisa;

(b)

pristojnost, v okviru katere je deloval podpisnik listine;

(c)

istovetnost pečata ali žiga;

(d)

listino, ki je bila ponarejena ali prirejena.

3.   V zahtevi za informacije na podlagi tega člena se navedejo razlogi, na katerih zahteva temelji.

4.   Zahtevam za informacije na podlagi tega člena se priloži kopija zadevne javne listine ali njena overjene kopija, posredovana v elektronski obliki prek IMI. Za take zahteve in kakršne koli odgovore na te zahteve se ne zaračunavajo davki, pristojbine ali takse.

5.   Organi na zahteve za informacije na podlagi tega člena odgovorijo v najkrajšem možnem času in v vsakem primeru najpozneje v petih delovnih dneh ali v desetih delovnih dneh, kadar je zahteva poslana prek osrednjega organa.

V izjemnih primerih, kadar ni mogoče upoštevati rokov iz prvega pododstavka, se organ, na katerega je naslovljena zahteva, in organ, ki je vložil zahtevo, dogovorita o podaljšanju roka.

6.   Če verodostojnost javne listine ali njene overjene kopije ni potrjena, ju organ, ki je vložil zahtevo, ni dolžan obdelati.

Člen 15

Imenovanje osrednjih organov

1.   Za namene te uredbe vsaka država članica imenuje vsaj en osrednji organ.

2.   Kadar je država članica imenovala več osrednjih organov, imenuje osrednji organ, kateremu se lahko pošiljajo dopisi, da jih ta nato posreduje ustreznemu organu v tej državi članici.

Člen 16

Naloge osrednjih organov

Osrednji organi zagotavljajo pomoč v zvezi z zahtevami za informacije na podlagi člena 14, in zlasti:

(a)

posredujejo in prejemajo takšne zahteve ter po potrebi nanje odgovarjajo in

(b)

zagotavljajo informacije, ki so potrebne v zvezi s temi zahtevami.

POGLAVJE V

RAZMERJE Z DRUGIMI DOLOČBAMI PRAVA UNIJE IN DRUGIMI INSTRUMENTI

Člen 17

Razmerje z drugimi določbami prava Unije

1.   Ta uredba ne posega v uporabo drugih določb prava Unije glede legalizacije, podobne formalnosti ali drugih formalnostih in take določbe dopolnjuje.

2.   Ta uredba ne posega v uporabo prava Unije o elektronskih podpisih in elektronski identifikaciji.

3.   Ta uredba ne posega v uporabo drugih sistemov upravnega sodelovanja, ki so bili vzpostavljeni s pravom Unije in zagotavljajo izmenjavo informacij med državami članicami na posebnih področjih.

Člen 18

Sprememba Uredbe (EU) št. 1024/2012

V Prilogi k Uredbi (EU) št. 1024/2012 se doda naslednja točka:

„9.

Uredba (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (*): člena 14 in 16 ter člen 22(1) in (2).

Člen 19

Razmerje z mednarodnimi konvencijami, sporazumi in dogovori

1.   Ta uredba ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več držav članic v času sprejetja te uredbe in se nanašajo na zadeve, zajete s to uredbo.

2.   Ne glede na odstavek 1 v razmerjih med državami članicami pogodbenicami ta uredba v zadevah, za katere se uporablja, in v obsegu, ki ga določa, prevlada nad določbami dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, sklenjenih med državami članicami.

3.   Ta člen ne posega v drugi pododstavek člena 1(1).

4.   Ta uredba državam članicam ne preprečuje pogajanj, sklepanja, pristopa, spreminjanja ali uporabe mednarodnih sporazumov in dogovorov s tretjimi državami o legalizaciji ali podobni formalnosti glede javnih listin v zadevah, ki jih zajema ta uredba, in ki jih izdajo organi držav članic ali tretjih držav, da bi se uporabljale v odnosih med državami članicami in zadevnimi tretjimi državami. Ta uredba državam članicam ne preprečuje, da se odločijo sprejeti pristop novih pogodbenic k takim sporazumom in dogovorom, katerih pogodbenica je ena ali več držav članic oziroma se ena ali več držav članic odloči, da postane pogodbenica.

POGLAVJE VI

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Omejitev namena

1.   Edini namen izmenjave in posredovanja informacij in listin s strani držav članic na podlagi te uredbe je, da lahko pristojni organi prek IMI preverijo verodostojnost javnih listin.

2.   Ta uredba ne vpliva na uporabo zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z dostopom javnosti do javnih listin.

Člen 21

Informacije v zvezi z vsebino te uredbe

Komisija in države članice poskrbijo, da so informacije v zvezi z vsebino te uredbe na voljo prek ustreznih sredstev, tudi na evropskem portalu e-pravosodje in spletnih straneh organov držav članic.

Člen 22

Informacije o osrednjih organih in kontaktni podatki

1.   Države članice do 16. avgusta 2018 uporabijo IMI, da sporočijo:

(a)

osrednji organ oziroma organe, imenovane na podlagi člena 15(1), skupaj z njihovimi kontaktnimi podatki in po potrebi organ, imenovan na podlagi člena 15(2);

(b)

vzorce za najpogosteje uporabljane javne listine na podlagi njihovega nacionalnega prava ali, kadar ne obstaja vzorec za javno listino, informacije o posebnih značilnostih zadevne javne listine in

(c)

anonimizirane različice odkritih ponarejenih listin.

2.   Države članice uporabijo IMI, da sporočijo vse nadaljnje spremembe informacij iz odstavka 1.

3.   Komisija na vse ustrezne načine omogoči, da so javno dostopne:

(a)

informacije iz točke (a) odstavka 1;

(b)

vse informacije iz točke (b) odstavka 1, ki so javno dostopne po pravu države članice, ki je izdala javno listino.

Člen 23

Izmenjava najboljših praks

1.   Ustanovi se ad hoc odbor, sestavljen iz predstavnikov Komisije in držav članic, ki mu predseduje predstavnik Komisije.

2.   Ad hoc odbor iz odstavka 1 sprejme vse potrebne ukrepe za lažjo uporabo te uredbe, zlasti z olajšanjem izmenjave in rednim posodabljanjem najboljših praks glede:

(a)

uporabe te uredbe med državami članicami;

(b)

preprečevanja goljufij v zvezi z javnimi listinami, overjenimi kopijami in overjenimi prevodi;

(c)

uporabe elektronskih različic javnih listin;

(d)

uporabe večjezičnih standardnih obrazcev;

(e)

odkritih ponarejenih listin.

Člen 24

Informacije, ki jih sporočijo države članice

1.   Države članice Komisiji do 16. avgusta 2018 sporočijo:

(a)

katere jezike bodo sprejele za javne listine, ki se predložijo njihovim organom na podlagi točke (a) člena 6(1);

(b)

okvirni seznam javnih listin, ki spadajo v področje uporabe te uredbe;

(c)

seznam javnih listin, ki jim je mogoče priložiti večjezične standardne obrazce kot ustrezen prevajalski pripomoček;

(d)

sezname oseb, ki so v skladu z nacionalnim pravom usposobljene za izdelavo overjenih prevodov, če takšni seznami obstajajo;

(e)

okvirni seznam vrst organov, ki so po nacionalnem pravu pooblaščeni za izdelavo overjenih kopij;

(f)

informacije v zvezi z načini, kako je mogoče identificirati overjene prevode in overjene kopije, ter

(g)

informacije o posebnih značilnostih overjenih kopij.

2.   Vsaka država članica do 16. februarja 2017 Komisiji v svojem uradnem jeziku ali jezikih, če je ta jezik ali ti jeziki tudi uradni jezik ali jeziki institucij Unije, sporoči rubrike za vnos, ki se nanašajo nanjo in jih morajo vključevati večjezični obrazci, v zvezi z rojstvom, dejstvom, da je oseba živa, smrtjo, zakonsko zvezo (vključno s sposobnostjo za sklenitev zakonske zveze in zakonskim stanom) in po potrebi v zvezi z registrirano partnersko skupnostjo (vključno s sposobnostjo za registracijo partnerske skupnosti in statusom registrirane partnerske skupnosti), stalnim prebivališčem in/ali prebivališčem ter nekaznovanostjo.

3.   Komisija do 16. februarja 2018 v Uradnem listu Evropske unije in na evropskem portalu e-pravosodje v vseh uradnih jezikih institucij Unije objavi sezname rubrik za vnos, ki se nanašajo na posamezne države članice in ki jih prejme v skladu z odstavkom 2.

4.   Države članice sporočijo Komisiji vse nadaljnje spremembe informacij iz odstavkov 1 in 2.

5.   Komisija prek evropskega portala e-pravosodje omogoči, da so javno dostopne:

(a)

informacije iz točk (a) do (f) odstavka 1 in

(b)

informacije iz točke (g) odstavka 1, ki so javno dostopne po pravu države članice, katere organi so naredili overjeno kopijo.

Člen 25

Spreminjanje rubrik za vnos, ki se nanašajo na posamezne države, v večjezičnih standardnih obrazcih

1.   Države članice Komisijo obvestijo o vseh spremembah rubrik za vnos iz člena 24(2), ki se nanašajo na posamezne države.

2.   Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi spremembe iz odstavka 1 glede rubrik za vnos, ki se nanašajo na posamezne države.

3.   Komisija prek evropskega portala e-pravosodje omogoči, da so spremembe iz odstavka 1 glede rubrik za vnos, ki se nanašajo na posamezne države, javno dostopne, in za vsako državo članico ustrezno spremeni vzorčne večjezične standardne obrazce.

Člen 26

Pregled

1.   Do 16. februarja 2024 in nato vsaj vsaka tri leta Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te uredbe, vključno z oceno vseh praktičnih izkušenj, ki so pomembne za sodelovanje med osrednjimi organi. To poročilo vsebuje tudi oceno ustreznosti:

(a)

razširitve področja uporabe te uredbe na javne listine, ki se nanašajo na zadeve, ki niso določene v členu 2 in točki (a) odstavka 2 tega člena;

(b)

v primeru razširitve področja uporabe iz točke (a) tega odstavka uvedbe večjezičnih standardnih obrazcev za javne listine v zvezi z zadevami, določenimi v točki (a) tega odstavka, na katere je mogoče razširiti področje uporabe te uredbe, in

(c)

uporabe elektronskih sistemov za neposredno posredovanje javnih listin in izmenjavo informacij med organi držav članic, da bi izključili vse možnosti za goljufije v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba.

2.   Komisija do 16. februarja 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o oceni primernosti:

(a)

razširitve področja uporabe te uredbe na:

(i)

javne listine v zvezi s pravnim statusom in zastopanjem družbe ali drugačnega podjetja;

(ii)

diplome, spričevala in druga dokazila o uradnih kvalifikacijah ter

(iii)

javne listine, ki potrjujejo uradno priznano invalidnost;

(b)

uvedbe večjezičnih standardnih obrazcev v zvezi z:

(i)

javnimi listinami iz člena 2(1), za katere ta uredba ne uvaja večjezičnih standardnih obrazcev, in

(ii)

javnimi listinami v zvezi z zadevami, določenimi v točki (a) tega odstavka, na katere bi lahko razširili področje uporabe te uredbe;

(c)

uporabe elektronskih sistemov za neposredno posredovanje javnih listin in izmenjavo informacij med organi držav članic, da bi izključili vse možnosti za goljufije v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba.

3.   Poročilom iz odstavkov 1 in 2 se po potrebi priložijo predlogi za prilagoditve, zlasti glede razširitve področja uporabe te uredbe na javne listine v zvezi z novimi zadevami iz točke (a) odstavka 1 in točke (a) odstavka 2, uvedbe novih večjezičnih standardnih obrazcev iz točke (b) odstavka 1 in točke (b) odstavka 2 in uporabe elektronskih sistemov za neposredno posredovanje javnih listin in izmenjavo informacij med organi držav članic iz točke (c) odstavka 1 in točke (c) odstavka 2.

Člen 27

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 16. februarja 2019, z izjemo:

(a)

člena 24(2), ki se uporablja od 16. februarja 2017;

(b)

člena 12 in člena 24(3), ki se uporabljata od 16. februarja 2018, in

(c)

člena 22 in člena 24(1), ki se uporabljata od 16. avgusta 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 6. julija 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

I. KORČOK


(1)  UL C 327, 12.11.2013, str. 52.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 10. marca 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2016.

(3)  Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (Uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(5)  Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1).

(7)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(8)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(9)  Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).

(10)  Direktiva Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (UL L 329, 30.12.1993, str. 34).

(11)  Direktiva Sveta 94/80/ES z dne 19. decembra 1994 o določitvi podrobne ureditve za uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva (UL L 368, 31.12.1994, str. 38).


PRILOGA I

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA II

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA III

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA IV

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA V

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA VI

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA VII

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA VIII

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA IX

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA X

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA XI

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Top