4.3.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 58/1

---

UREDBA SVETA (EU) 2016/300

z dne 29. februarja 2016

o določitvi prejemkov nosilcev visokih javnih funkcij EU

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 243 in člena 286(7) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet določi plače, dodatke in nadomestila ter pokojnine nosilcev visokih javnih funkcij EU (v nadaljnjem besedilu: nosilci javnih funkcij), med drugim predsednika Evropskega sveta (1), predsednika in članov Komisije (2), visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (3), predsednikov, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnih tajnikov Sodišča Evropske unije (4), predsednika in članov Evropskega računskega sodišča (5) ter generalnega sekretarja Sveta (6); določi tudi vsa druga izplačila, nadomeščajo osebne prejemke.

(2)	Primerno je, da plače in drugi prejemki nosilcev javnih funkcij ustrezajo njihovim visokim položajem, zato se lahko te plače in drugi prejemki razlikujejo od tistih, določenih v Kadrovskih predpisih za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

(3)

Nekatere prilagoditve tekočih plač in drugih prejemkov nosilcev javnih funkcij so kljub temu primerne zaradi uskladitve z institucionalnim razvojem v Uniji in posodobitve strukture prejemkov, tako da zlasti odražajo, kjer je to potrebno, spremembe, uvedene z Uredbo (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi). Zaradi reform kadrovskih predpisov je treba vnesti več sprememb v Uredbo št. 422/67/EGS, št. 5/67/Euratom. Podobno je treba zaradi reform kadrovskih predpisov posodobiti tudi Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2290/77 (8). Glede na številne bistvene spremembe obeh uredb, to je Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2290/77 in Uredbe št. 422/67/ES, št. 5/67/Euratom, ki se uporabljata za določitev prejemkov različnih nosilcev javnih funkcij, bi bilo zaradi jasnosti, preglednosti in dobre zakonodajne prakse primerno, da bi združili obe uredbi.

(4)

Da bi ohranili ravnotežje med prejemki uslužbencev EU in nosilcev javnih funkcij, je primerno vključiti ukrepe za uskladitev obravnave nosilcev javnih funkcij z obravnavo uslužbencev EU v primerih, ko imajo slednji ugodnosti zaradi posodobljene strukture prejemkov, kot je recimo zaradi samodejnega posodabljanja dodatkov in nadomestil ter možnosti vključitve v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, tudi po izteku mandata.

(5)

Poleg tega je zaradi zagotovitve samodejnih prilagoditev prihodnjim spremembam kadrovskih predpisov primerno, da se prilagodi letna odmerna stopnja za pokojnine, da se upokojitvena starost uskladi s spremembami kadrovskih predpisov in da se veljavna odmerna stopnja za pokojnine, določi v skladu s kadrovskimi predpisi.

(6)

Z drugimi spremembami bi morali zagotoviti, da trajanje upravičenosti nekdanjih nosilcev javnih funkcij do mesečnega prehodnega nadomestila neposredno ustreza obdobju, v katerem so opravljali javno funkcijo. Vendar pa to obdobje ne bi smelo biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let, pri čemer se razume, da je namen prehodnega nadomestila nosilcem javnih funkcij, za omejeno obdobje takoj po izteku njihovega mandata, zagotoviti določeno raven finančne varnosti do njihove prihodnje plačane zaposlitve s podobno ravnjo osebnih prejemkov ali drugega vira prihodka, kot je pokojnina.

(7)

Primerno je tudi, da se uskladijo dodatki in nadomestila ter povračila stroškov, ki se izplačajo nosilcem javnih funkcij ob prevzemu dolžnosti in po izteku mandata, z nadomestili in povračili, ki jih prejmejo uradniki in drugi uslužbenci v skladu s kadrovskimi predpisi, ter da se hkrati omogoči določena prilagodljivost, kadar je to potrebno, zlasti v primeru povračila stroškov selitve, pri katerem je upoštevana tudi reprezentativna vloga nosilcev javnih funkcij.

(8)	Treba je uskladiti pogoje za zdravstveno zavarovanje sedanjih in nekdanjih nosilcev javnih funkcij, in sicer s pogoji za zavarovanja, ki veljajo za uradnike in druge uslužbence v skladu s členoma 72 in 73 kadrovskih predpisov.

(9)

Iz istih razlogov, to je, ker naj bi pravila, določena v tej uredbi, nadomestila pravila iz Uredbe št. 422/67/EGS, št. 5/67/Euratom, Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2290/77 in pravila iz sklepov 2009/909/EU, 2009/910/EU in 2009/912/EU, razen iz člena 5 navedenega sklepa, bi bilo treba navedene akte razveljaviti, brez poseganja v njihovo nadaljnjo uporabo za vse nosilce javnih funkcij, za katere velja eden ali več navedenih aktov, če njihov mandat še traja ali se je iztekel pred … [datum začetka veljavnosti te uredbe] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za naslednje nosilce visokih javnih funkcij EU (v nadaljnjem besedilu: nosilci javnih funkcij):

(a)	predsednika Evropskega sveta;

(b)	predsednika in člane Evropske komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko;

(c)	predsednika in člane ter sodnega tajnika Sodišča Evropske unije ter nosilce navedenih funkcij v okviru Splošnega sodišča in specializiranih sodišč;

(d)	generalnega sekretarja Sveta;

(e)	predsednika in člane Evropskega računskega sodišča.

2.   Ta uredba se uporablja za vse nosilce javnih funkcij, ki so imenovani ali ponovni imenovani z učinkom od 4. marca 2016.

3.   Za namene te uredbe se izvenzakonske skupnosti obravnavajo kot zakonska zveza, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII h kadrovskim predpisom. Neporočeni partner nosilca javne funkcije ali nekdanjega nosilca javne funkcije se v sistemu zdravstvenega zavarovanja obravnava kot njegov zakonec, če so izpolnjeni pogoji iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (2)(c) navedenega člena.

POGLAVJE II

OSEBNI PREJEMKI

Člen 2

Plače

Nosilci javnih funkcij so od datuma prevzema dolžnosti do zadnjega dne meseca, v katerem se izteče njihov mandat, upravičeni do osnovne plače v znesku, ki predstavlja naslednji odstotek osnovne plače uradnika Unije na tretji stopnji v razredu 16:

Plača
Institucija	Predsednik	Podpredsednik	Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko	Član	Sodni tajnik	Generalni sekretar
Evropski svet	138 %
Svet						100 %
Evropska komisija	138 %	125 %	130 %	112,5 %
Sodišče	138 %	125 %		112,5 %	101 %
Splošno sodišče	112,5 %	108 %		104 %	95 %
Specializirana sodišča	104 %			100 %	90 %
Evropsko računsko sodišče	115 %			108 %

Člen 3

Davek v korist Unije – solidarnostna dajatev

1.   Za nosilce javnih funkcij se uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 (9).

2.   Za nosilce javnih funkcij se smiselno uporablja člen 66a kadrovskih predpisov.

POGLAVJE III

DODATKI IN NADOMESTILA

Člen 4

Nadomestilo za nastanitev in nadomestilo za selitev – Stroški selitve in potni stroški

Nosilci javnih funkcij so upravičeni do:

(a)	nadomestila za nastanitev ob prevzemu dolžnosti, kot je določeno v členu 5 Priloge VII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja smiselno;

(b)	nadomestilo za selitev ob izteku mandata, kot je določeno v členu 24(2) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki se uporablja smiselno;

(c)	povračila potnih stroškov zase in za svoje družinske člane; in

(d)

povračila stroškov selitve svojih osebnih stvari in pohištva, vključno s stroški običajnega škodnega zavarovanja, na primer proti tatvini, vlomu in požaru, do zgornje meje, določene za uradnike institucije, v kateri so imenovani nosilci javnih funkcij, v skladu s členom 9 Priloge VII h kadrovskim predpisom. Ob predložitvi računov lahko institucije določijo odstopanja za povračilo dejanskih stroškov selitve, ki pa v nobenem primeru ne smejo za več kot 50 % presegati zgornje meje, ki jo je določila ustrezna institucija za svoje uslužbence.

Če se nosilcem javnih funkcij mandat podaljša, niso upravičeni do nobenega nadomestila iz tega člena. Prav tako niso upravičeni do teh nadomestil, če so imenovani za nosilca javne funkcije ali izvoljenega člana druge institucije Unije in ima ta institucija sedež v mestu, v katerem so morali prej prebivati zaradi svojega mandata, in če se ob novem imenovanju ali izvolitvi še niso preselili.

Člen 5

Dodatek za stanovanje

Nosilci javnih funkcij so od datuma prevzema dolžnosti do zadnjega dne meseca, v katerem se izteče njihov mandat, upravičeni do dodatka za stanovanje v znesku 15 % njihove osnovne plače.

Člen 6

Družinski dodatki

Nosilci javnih funkcij so od datuma prevzema dolžnosti do zadnjega dne meseca, v katerem se izteče njihov mandat, upravičeni do družinskih dodatkov, določenih po analogiji s členom 67 kadrovskih predpisov in členi 1 do 3 Priloge VII k navedenim predpisom.

Člen 7

Dodatek za reprezentančne stroške

Nosilci javnih funkcij prejmejo mesečni dodatek za reprezentančne stroške ki znaša v eurih:

Institucija	Predsednik	Podpredsednik	Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko	Član	Sodni tajnik
Evropski svet	1 418,07
Evropska komisija	1 418,07	911,38	911,38	607,71
Sodišče	1 418,07	911,38		607,71	554,17
Splošno sodišče	607,71	573,98		554,17	471,37
Specializirana sodišča	554			500	400

Člen 8

Dodatek za posebne dolžnosti

Predsedujoči sodniki senatov Sodišča Evropske unije in prvi generalni pravobranilec poleg dodatkov in nadomestil, določenih v členih 4 do 7, v času svojega mandata prejemajo mesečni dodatek za posebne dolžnosti, ki znaša v eurih:

Dodatek za posebne dolžnosti
Sodišče	Splošno sodišče	Specializirana sodišča
Predsedujoči sodniki in prvi generalni pravobranilec	Predsedujoči sodniki	Predsedujoči sodniki
810,74	739,47	500

Člen 9

Izdatki za službena potovanja

Nosilci javnih funkcij, ki morajo v okviru svojih službenih dolžnosti odpotovati s sedeža svoje institucije, so upravičeni do:

(a)	povračila potnih stroškov;

(b)	povračila hotelskih stroškov (samo za sobo, storitve in davke);

(c)	dnevnice v času službenega potovanja, ki za vsak celoten dan odsotnosti znašajo 105 % vrednosti dnevnice, kot je določena v kadrovskih predpisih.

Člen 10

Prehodno nadomestilo

1.   Mesečno prehodno nadomestilo se izplačuje od prvega dne v mesecu, ki sledi tistemu, v katerem se je iztekel mandat nosilca javne funkcije. Do mesečnega prehodnega nadomestila je upravičen toliko časa, kolikor je opravljal javno funkcijo. Vendar pa to obdobje upravičenosti ne sme biti krajše od šestih mesecev ali daljše kot dve leti.

Znesek nadomestila se določi na podlagi osnovne plače, ki jo je prejemal nosilec javne funkcije, ko mu je iztekel mandat, in sicer:

—	40 %, če je obdobje, v katerem je opravljal javno funkcijo, dve leti ali manj,

—	45 %, če je to obdobje več kot dve leti, vendar manj ali enako kot tri leta,

—	50 %, če je to obdobje več kot tri leta, vendar manj ali enako kot pet let,

—	55 %, če je to obdobje več kot pet let, vendar manj ali enako kot deset let,

—	60 %, če je to obdobje več kot deset let, vendar manj ali enako kot petnajst let,

—	65 %, če je to obdobje daljše od petnajst let.

2.   Upravičenost do prehodnega nadomestila preneha, če je nekdanji nosilec javne funkcije ponovno imenovan na funkcijo v institucijah Unije, če je izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta, če doseže upokojitveno starost, kot je določena v členu 11, ali v primeru njegove smrti. V primeru ponovnega imenovanja ali izvolitve v Evropski parlament se nadomestilo izplačuje do datuma prevzema dolžnosti, v primeru smrti pa se zadnjič izplača za mesec, v katerem je nastopila smrt.

3.   Če v obdobju, v katerem so upravičeni do mesečnega prehodnega nadomestila, nekdanji nosilci javnih funkcij začnejo opravljati kakršno koli pridobitno dejavnost in njihovi bruto mesečni osebni prejemki (to je pred odbitkom davkov) skupaj z nadomestilom iz odstavka 1 tega člena presegajo osebne prejemke (pred odbitkom davkov), ki so jih prejemali kot aktivni nosilci javnih funkcij v skladu s členi 2, 5 in 6, se ta razlika odšteje od nadomestila. Pri izračunu zneska osebnega prejemka, prejetega za to novo dejavnost, se vključijo vse oblike osebnih prejemkov razen tistih, ki predstavljajo povračilo stroškov.

4.   Na dan, ko se izteče njihov mandat, nato pa vsako leto 1. januarja vsako leto in v primeru kakršnih koli sprememb njihovega finančnega stanja, morajo nekdanji nosilci javnih funkcij predsedniku institucije, v kateri so bili prej zaposleni, prijaviti vse oblike osebnih prejemkov, ki so jih prejeli za svoje storitve, razen tistih, ki predstavljajo povračilo stroškov.

Ta prijava se opravi v dobri veri in se obravnava kot zaupna. Podatki iz te prijave se uporabljajo le za namene te uredbe in ne smejo biti posredovani tretjim osebam.

Dodatni osebni prejemki, ki so jih nekdanji nosilci javnih funkcij zakonito prejemali v času svojega mandata kot aktivni nosilci javnih funkcij, se ne odbijejo od prehodnega nadomestila.

5.   Nekdanji nosilci javnih funkcij, ki so upravičeni do prehodnega nadomestila, imajo tudi pravico do družinskih dodatkov iz člena 6, če izpolnjujejo pogoje iz tega člena.

POGLAVJE IV

POKOJNINE

Člen 11

Upokojitvena starost

1.   Po izteku mandata so nekdanji nosilci javnih funkcij upravičeni do doživljenjske pokojnine, ki se začne izplačevati z dnem, ko dosežejo upokojitveno starost, določeno v členu 77 kadrovskih predpisov, ki se uporablja smiselno.

2.   Nekdanji nosilci javnih funkcij pa lahko zaprosijo, da se jim začne ta pokojnina izplačevati, preden dosežejo starost iz odstavka 1, vendar ne več kot šest let pred tem. V tem primeru se za izračun pokojnine uporabljajo naslednji koeficienti glede na čas predložitve zahtevka:

od 6 do 4 leta pred doseženo upokojitveno starostjo	0,70
od 4 do 3 leta pred doseženo upokojitveno starostjo	0,75
od 3 do 2 leti pred doseženo upokojitveno starostjo	0,80
od 2 do 1 leto pred doseženo upokojitveno starostjo	0,87
manj kot 1 leto pred doseženo upokojitveno starostjo	0,95

Člen 12

Pokojnina

Smiselno se uporablja prvi stavek drugega odstavka člena 77 kadrovskih predpisov. Višina pokojnine je enaka dvakratniku stopnje iz drugega stavka drugega odstavka člena 77 kadrovskih predpisov, ki se uporablja za zadnjo prejeto osnovno plačo za vsako dopolnjeno leto opravljanja funkcije, in eni dvanajstini tega zneska za vsak dopolnjen mesec.

Če so zadevni nosilci javnih funkcij v institucijah Unije opravljali različne funkcije, je plača, ki je osnova za izračun pokojnine, neposredno sorazmerna s časom, ko je oseba opravljala posamezno funkcijo.

Člen 13

Zagotovitev proračunskih sredstev

Plačilo prejemkov v okviru sistema pokojninskega zavarovanja, kot je določeno v tej uredbi, se predvidi v splošnem proračunu Unije. Države članice skupaj jamčijo za plačilo teh prejemkov v skladu z lestvico, ki je določena za financiranje teh izdatkov.

POGLAVJE V

SOCIALNE DOLOČBE

Člen 14

Invalidnost

Nosilci javnih funkcij, ki zaradi invalidnosti, ki se šteje kot popolna in zaradi katere niso zmožni opravljati svojih dolžnosti, odstopijo ali so prisiljeni odstopiti, so od dneva odstopa ali prisilnega odstopa upravičeni do naslednjih prejemkov:

(a)

če se invalidnost obravnava kot trajna, so upravičeni do doživljenjske pokojnine, ki se izračuna v skladu s členom 12 in ne sme biti nižja od 30 % zadnje prejete osnovne plače. Če je nezmožnost posledica invalidnosti ali bolezni, do katerih je prišlo pri opravljanju njihovih dolžnosti, so upravičeni do najvišje pokojnine;

(b)

če je invalidnost začasna i, so v času trajanja invalidnosti upravičeni do pokojnine v višini 60 % zadnje prejete osnovne plače, če je do invalidnosti ali bolezni prišlo med opravljanjem njihovih dolžnosti, v drugih primerih pa je ta stopnja 30 %. Ko doseže prejemnik take invalidske pokojnine upokojitveno starost iz člena 11 ali je invalidsko pokojnino prejemal sedem let, se ta spremeni v doživljenjsko pokojnino, izračunano v skladu s členom 12.

Člen 15

Zdravstveno zavarovanje in druge oblike zavarovanja ter prejemki

1.   Za nosilce javnih funkcij se smiselno uporabljata člena 72 in 73 kadrovskih predpisov. Nosilci javnih funkcij, ki so upravičeni do prejemkov iz člena 72 kadrovskih predpisov, prijavijo znesek vseh izplačanih povračil ali povračil, ki jih lahko zahtevajo, v okviru katerega koli drugega sistema zdravstvenega zavarovanja, predvidenega z zakonom ali drugim predpisom, zase ali za osebe, zavarovane po njih. Kadar skupni znesek, ki bi ga prejeli kot povračilo, presega vsoto povračil iz člena 72(1) kadrovskih predpisov, se razlika odšteje od zneska, ki se povrne v skladu s členom 72(1) kadrovskih predpisov, z izjemo povračil iz naslova zasebnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja za tisti del izdatkov, ki niso vračljivi v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja Unije.

2.   Nekdanji nosilci javnih funkcij, ki so upravičeni do prejemkov iz naslova pokojninskega sistema iz člena 12 te uredbe, iz naslova prehodnega nadomestila iz člena 10 te uredbe ali sistema invalidskega zavarovanja iz člena 14 te uredbe, lahko zahtevajo, da tudi zanje velja kritje iz člena 72 kadrovskih predpisov, kot je opredeljen v prvem odstavku tega člena.

3.   Nekdanji nosilci javnih funkcij, ki niso upravičeni do prejemkov iz naslova pokojninskega sistema iz člena 12 te uredbe, iz naslova prehodnega nadomestila iz člena 10 te uredbe ali iz naslova sistema invalidskega zavarovanja iz člena 14 te uredbe, lahko zahtevajo, da člen 72 kadrovskih predpisov, kot je opredeljen v prvem odstavku tega člena, zanje velja pod pogojem, da ne opravljajo pridobitne dejavnosti. V tem primeru plačajo polni znesek prispevkov, potrebnih za takšno kritje. Ti prispevki se izračunajo na podlagi zneska mesečnega prehodnega nadomestila iz člena 10 te uredbe, pri čemer se ustrezno upoštevajo zaporedne posodobitve tega zneska.

4.   Za nosilce javnih funkcij se smiselno uporabljata člena 74 in 75 kadrovskih predpisov, v katerih so med drugim določeni prejemki v primeru rojstva in smrti.

Člen 16

Smrt v času opravljanja funkcije

Če nosilec javne funkcije v času svojega mandata umre, so njegov preživeli zakonec ali vzdrževani otroci upravičeni do konca tretjega meseca po mesecu, v katerem je nastopila smrt, prejemati osebne prejemke, do katerih bi bil upravičen nosilec javne funkcije na podlagi členov 2, 5 in 6.

Člen 17

Subrogacija pravic

Če je za invalidnost ali smrt nosilca javne funkcije odgovorna tretja oseba, se pravice tega nosilca javne funkcije ali pravice upravičencev po njem, da sprožijo pravne postopke proti tretji osebi, prenesejo na Unijo v mejah obveznosti Unije, ki izhajajo iz pokojninskega sistema.

Člen 18

Družinska pokojnina

1.   Preživeli zakonec in otroci, ki jih je nosilec javne funkcije oziroma nekdanji nosilec javne funkcije, ki je ob smrti izpolnjeval pogoje za pokojnino, vzdrževal ob smrti, so upravičeni do družinske pokojnine.

Ta pokojnina je enaka določenemu odstotku pokojnine, ki ob smrti pripada nosilcu javne funkcije oziroma nekdanjemu nosilcu javne funkcije na podlagi člena 12, in sicer:

za preživelega zakonca	60 %
za vsakega otroka, če je eden od staršev umrl	10 %
za vsakega otroka, če sta umrla oba starša	20 %

Če pa smrt nosilcev javnih funkcij nastopi v času njihovega mandata:

—	je družinska pokojnina za preživelega zakonca enaka 36 % osnovne plače, prejete ob smrti,

—	družinska pokojnina za prvega vzdrževanega otroka brez obeh staršev ni nižja od 12 % osnovne plače, prejete ob smrti. V primeru več vzdrževanih otrok brez obeh staršev se skupni znesek družinske pokojnine enakomerno porazdeli med te vzdrževane otroke.

2.   Celoten znesek teh družinskih pokojnin ne sme presegati zneska pokojnine nosilca javne funkcije oziroma nekdanjega nosilca javne funkcije, ki je osnova za izračun. Največji skupni znesek družinske pokojnine se, kadar je to ustrezno, razdeli med upravičence v skladu z odstotki, navedenimi v odstavku 1.

3.   Družinske pokojnine se priznajo s prvim dnem koledarskega meseca, ki sledi datumu smrti. Če pa se uporablja člen 16, upravičenost nastopi šele prvi dan četrtega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastopila smrt.

4.   Upravičenost do družinske pokojnine preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem je upravičenec do pokojnine umrl. Poleg tega upravičenost do pokojnine za vzdrževane otroke preneha ob koncu meseca, v katerem je otrok dopolnil starost 21 let. Vendar se upravičenost podaljša, če se otrok izobražuje ali poklicno usposablja, vendar samo do konca meseca, v katerem je dopolnil starost 25 let.

Pokojnina pa se še naprej izplačuje vzdrževanemu otroku, ki se zaradi bolezni ali invalidnosti ni zmožen sam preživljati.

5.   Če nekdanji nosilec javne funkcije sklene zakonsko zvezo in na dan poroke izpolnjuje pogoje za pokojnino po tej uredbi, zakonec in morebitni otroci iz tega zakona niso upravičeni do družinske pokojnine, razen če je bila zakonska zveza nekdanjega nosilca javne funkcije sklenjena najmanj pet ali več let pred njegovo smrtjo.

6.   Upravičenost preživelega zakonca do družinske pokojnine preneha, če se ponovno poroči. V tem primeru je upravičen do takojšnjega plačila povprečnine v višini dvakratnika letnega zneska družinske pokojnine.

7.   Kadar nosilci javnih funkcij zapustijo preživelega zakonca, pa tudi vzdrževane otroke iz prejšnjega zakona ali druge osebe, upravičene po njih, ali kadar zapustijo vzdrževane otroke iz drugih zakonov, se znesek celotne pokojnine porazdeli po analogiji s členi 22, 27 in 28 Priloge VIII h kadrovskim predpisom.

8.   Preživeli zakonec in vzdrževani otroci nosilcev javnih funkcij so upravičeni do dajatev za primer bolezni v okviru sistema socialne varnosti, predvidenega v kadrovskih predpisih.

Prijavijo znesek vseh izplačanih povračil ali povračil, ki jih lahko zahtevajo, v okviru katerega koli drugega sistema zdravstvenega zavarovanja, predvidenega z zakonom ali drugim predpisom, zase ali za osebe, zavarovane po njih. Kadar skupni znesek, ki bi ga prejeli kot povračilo, presega vsoto povračil iz člena 72(1) kadrovskih predpisov, se razlika odšteje od zneska, ki se povrne v skladu s členom 72(1) kadrovskih predpisov, z izjemo povračil iz naslova zasebnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja za tisti del izdatkov, ki niso vračljivi v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja Unije.

POGLAVJE VI

POSODOBITVE IN METODE IZRAČUNA

Člen 19

Posodobitev prejemkov in pokojnin

Dodatki in nadomestila iz členov 7 in 8 te uredbe ter pokojninski prejemki iz členov 12, 14 in 18 te uredbe se posodabljajo v višini prilagoditvene stopnje, ki izhaja iz uporabe člena 65 kadrovskih predpisov in Priloge XI k njim, ki se uporabljata smiselno.

Ta določba se uporablja za pokojninske prejemke nosilcev javnih funkcij, katerih mandati še trajajo ali so se iztekli pred 4. marcem 2016.

Člen 20

Korekcijski koeficienti

Osnovne plače iz člena 2 te uredbe, dodatek iz člena 5 te uredbe in družinski dodatki iz člena 6 te uredbe se po potrebi ponderirajo v skladu s členom 64 kadrovskih predpisov.

Člen 21

Prepoved kumulacije

Ista oseba ne more hkrati prejemati prehodnega nadomestila iz člena 10, pokojnine iz člena 12 in pokojnin iz člena 14. Če je nosilec javne funkcije upravičen zahtevati prejemek iz naslova več kot ene od teh določb, se uporablja samo določba, ki je najugodnejša za upravičenca. Vendar ko nosilec javne funkcije doseže upokojitveno starost, kot je opredeljena v členu 11, njegova pravica do prehodnega nadomestila preneha.

POGLAVJE VII

UREDITEV PLAČIL

Člen 22

Kraj in izvedba plačila

1.   Plačilo zneskov na podlagi členov 2, 4, 5, 6, 7, 15 in 16 se izvede v državi, kjer nosilci javnih funkcij opravljajo svoje dolžnosti, in v valuti te državi ali pa, na njihovo zahtevo, v eurih na bančni račun v Uniji.

2.   Za nosilce javnih funkcij se smiselno uporablja člen 17(2) do (4) Priloge VII h kadrovskim predpisom.

3.   Zneski, določeni v členih 10, 12, 14 in 18, se ne ponderirajo. Ti zneski se upravičencem, ki prebivajo v Uniji, izplačajo v eurih na bančni račun v Uniji.

Upravičencem, ki prebivajo zunaj Unije, se pokojnine izplačujejo v eurih na bančni račun v Uniji ali državi prebivališča. Izjemoma se pokojnina lahko izplačuje v tuji valuti v državi prebivališča upokojenca, pretvorjeni po zadnjem deviznem tečaju, ki se uporablja za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Odvzem pravic

Nosilcem javnih funkcij, ki so razrešeni svojih dolžnosti zaradi hude kršitve v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe, se lahko posledično odvzame vse pravice do prehodnega nadomestila ali pokojnine. To pa ne vpliva na upravičence po njih.

Člen 24

Klavzula o vključitvi (opt-in) – Prehodne določbe

1.   Brez poseganja v člen 1(2) lahko nosilci javnih funkcij, ki so bili na položaju pred 4. marcem 2016, kot tudi nekdanji nosilci javnih funkcij, ki so bili na položaju pred tem datumom, zahtevajo, da se zanje uporablja člen 15. Zahteva se predloži v roku šestih mesecev od 4. marca 2016.

2.   Členi 20, 24 in 25 ter prvi stavek člena 24a Priloge XIII h kadrovskim predpisom se smisleno uporabljajo za upravičence do zneskov v skladu s členi 10, 11, 12, 14 in 18 te uredbe. Vendar se datum 1. januar 2014 iz člena 24a Priloge XIII h kadrovskim predpisom šteje za datum 4. marec 2016.

Člen 25

Določbe o razveljavitvi in določbe, ki ostanejo v veljavi

1.   Naslednji akti se razveljavijo brez poseganja v njihovo nadaljnjo uporabo za nosilce javnih funkcij, katerih mandati še trajajo ali so se iztekli pred 4. marcem 2016:

(a)	Uredba št. 422/67/EGS, št. 5/67/Euratom;

(b)	Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2290/77;

(c)	Sklep 2009/909/EU;

(d)	Sklep 2009/910/EU;

(e)	Sklep 2009/912/EU, razen člena 5 navedenega sklepa.

2.   Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

3.   Uredbi Sveta št. 63 (EGS) (10) in št. 14 (ESAE) (11), Odločba posebnega Sveta ministrov Evropske skupnosti za premog in jeklo z dne 22. maja 1962 (12) in Uredba Svetov št. 62 (EGS), 13 (ESAE) (13), razen člena 20 navedene uredbe, se razveljavijo.

4.   Odločba posebnega Sveta ministrov Evropske skupnosti za premog in jeklo z dne 13. in 14. oktobra 1958 ostane v veljavi.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 4. marca 2016.

---

(1)  Sklep Sveta 2009/909/EU z dne 1. decembra 2009 o določitvi pogojev zaposlitve predsednika Evropskega sveta (UL L 322, 9.12.2009, str. 35).

(2)  Uredba Sveta št. 422/67/EGS, 5/76/Euratom z dne 25. julija 1967 o določitvi prejemkov predsednika in članov Komisije, predsednika, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnega tajnika Sodišča, predsednika, članov in sodnega tajnika Splošnega sodišča ter predsednika, članov in sodnega tajnika Sodišča za uslužbence Evropske unije (UL L 187, 8.8.1967, str. 1).

(3)  Sklep Sveta 2009/910/EU z dne 1. decembra 2009 o določitvi pogojev zaposlitve visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (UL L 322, 9.12.2009, str. 36).

(4)  Opomba 2.

(5)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2290/77 z dne 18. oktobra 1977 o določanju prejemkov članov Računskega sodišča (UL L 268, 20.10.1977, str. 1).

(6)  Sklep Sveta 2009/912/EU z dne 1. decembra 2009 o določitvi pogojev zaposlitve generalnega sekretarja Sveta Evropske unije (UL L 322, 9.12.2009, str. 38).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (UL L 287, 29.10.2013, str. 15).

(8)  Opomba 5.

(9)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8).

(10)  Uredba Sveta št. 63 o določitvi prejemkov članov Komisije (UL 62, 19.7.1962, str. 1724/62).

(11)  Uredba Sveta št. 14 o določitvi prejemkov članov Komisije (UL 62, 19.7.1962, str. 1730/62).

(12)  Odločba posebnega Sveta ministrov Evropske skupnosti za premog in jeklo o določitvi prejemkov članov Visoke oblasti (UL 62, 19.7.1962, str. 1734/62).

(13)  Uredba Sveta št. 62/EGS, št. 13/ESAE o določitvi prejemkov članov Sodišča (UL 62, 19.7.1962, str. 1713/62).

---