Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32007R1430

    Uredba Komisije (ES) št. 1430/2007 z dne 5. decembra 2007 o spremembi prilog II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Besedilo velja za EGP )

    UL L 320, 6.12.2007, p. 3–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/1430/oj

    6.12.2007   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 320/3


    UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1430/2007

    z dne 5. decembra 2007

    o spremembi prilog II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij

    (Besedilo velja za EGP)

    KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

    ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (1) ter zlasti člena 11(c)(ii) in tretjega pododstavka člena 13(2) Direktive,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Nemčija, Luksemburg, Avstrija in Italija so predložile utemeljene zahteve za spremembo Priloge II k Direktivi 2005/36/ES. Nizozemska je predložila utemeljeno zahtevo za spremembo Priloge III k Direktivi 2005/36/ES.

    (2)

    Nemčija je zahtevala, da se doda izraz zdravje („Gesundheit“) k nazivu medicinska sestra v pediatriji („Kinderkrankenschwester/Kinderkrankenpfleger“). Zakon z dne 16. julija 2003 o bolniški negi, ki je začel veljati 1. januarja 2004, je spremenil vsebino tega programa usposabljanja in njegov naziv v medicinska sestra v pediatriji in javnem zdravstvu („Gesundheits- und Kinderkrankenpfleger(in)“). Struktura in pogoji dostopa do usposabljanja ostajajo nespremenjeni.

    (3)

    Nemčija je zahtevala, da se v Prilogi II črta poklic psihiatrične medicinske sestre („Psychiatrische(r) Krankenschwester/Krankenpfleger“), saj to usposabljanje dopolnjuje usposabljanje za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego in ga torej vsebuje opredelitev diplome.

    (4)

    Nemčija je zahtevala, da se doda poklic negovalec(-ka) ostarelih („Altenpflegerin und Altenpfleger“), ki izpolnjuje pogoje iz člena 11(c)(ii) Direktive 2005/36/ES, kot je določeno v Zakonu o zdravstveni negi ostarelih z dne 17. novembra 2000 in v Odloku o usposabljanju in izpitih za poklic medicinske sestre v geriatriji z dne 26. novembra 2002.

    (5)

    Nazadnje je Nemčija zahtevala, da se poklica mavčarja („Bandagist“) in ortopedskega tehnika („Orthopädiemechaniker“) združita v poklic ortopedskega tehnika („Orthopädietechniker“) v skladu z Zakonikom o obrti (Handwerksordnung in der Fassung der Bekanntmachung vom 24. September 1998 (BGBl. I S. 3074; 2006 I S. 2095), zuletzt geändert durch Artikel 146 der Verordnung vom 31. Oktober 2006 (BGBl. I S. 2407)).

    (6)

    Luksemburg je zahteval, da se naziv za medicinsko sestro v pediatriji „infirmier puériculteur“ nadomesti z nazivom „infirmier en pédiatrie“, naziv medicinska sestra za anestezijo („infirmier anesthésiste“) z nazivom medicinska sestra za anestezijo in oživljanje („infirmier anesthésiste et réanimation“) ter naziv kvalificirani maser („masseur diplomé“) z nazivom maser („masseur“) v skladu s spremenjenim Zakonom z dne 26. marca 1992 o izvajanju in prevrednotenju nekaterih poklicev v zdravstvu. Podrobnosti programa usposabljanja se niso spremenile.

    (7)

    Avstrija je zahtevala, da se natančneje določi opis programa usposabljanja, ki se uporablja za poklica psihiatrične medicinske sestre in medicinske sestre v pediatriji, kot izhaja iz Zakona o bolniški negi (BGBI I št. 108/1997).

    (8)

    Italija je zahtevala, da se v Prilogi II črtata poklica geometer („geometra“) in kmetijski tehnik („perito agrario“), ker sta že predmet usposabljanja, ki ustreza opredelitvi diplome iz člena 55 predsedniškega odloka št. 328 z dne 5. junija 2001 in iz Priloge I k zakonodajnemu odloku št. 227 z dne 8. julija 2003.

    (9)

    Nemčija, Luksemburg in Avstrija so zahtevali, da se v Prilogo II vključi vrsto usposabljanj, s katerimi se pridobi naziv „Meister/Maître“ (visokokvalificirani rokodelec). Te programe usposabljanja pokrivajo predvsem naslednje zakonodaje: za Nemčijo: Zakonik o obrti (Gesetz zur Ordnung des Handwerks – Handwerksordnung in der Fassung der Bekanntmachung vom 24. September 1998 (BGBl. I S. 3074; 2006 I S. 2095), zuletzt geändert durch Artikel 146 der Verordnung vom 31. Oktober 2006 (BGBl. I S. 2407)); za Luksemburg: Zakon z dne 28. decembra 1988 (UL, 28. december 1988 A št. 72) uredba Velikega vojvodstva z dne 4. februarja 2005 (UL, 10. marec 2005 A – št. 29); za Avstrijo: Zakonik o industrijski zakonodaji in delu (Gewerbeordnung 1994 (BGBl. Nr. 194/1994 idgF BGBl. I Nr. 15/2006)). Ti programi usposabljanja izpolnjujejo pogoje iz člena 11(c)(ii) Direktive 2005/36/ES.

    (10)

    Nizozemska je zahtevala, da se v Prilogi III spremeni opis reguliranih usposabljanj, da bi se tako upoštevale spremembe v skladu z Zakonom o izobraževanju in poklicnem usposabljanju (zakon WEB iz leta 1996). Ti programi usposabljanja izpolnjujejo pogoje iz tretjega pododstavka člena 13(2) Direktive 2005/36/ES.

    (11)

    Direktivo 2005/36/ES je treba ustrezno spremeniti.

    (12)

    Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za priznavanje poklicnih kvalifikacij –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Prilogi II in III k Direktivi 2005/36/ES se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

    Člen 2

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 5. decembra 2007

    Za Komisijo

    Charlie McCREEVY

    Član Komisije


    (1)  UL L 255, 30.9.2005, str. 22. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/100/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 141).


    PRILOGA

    Prilogi II in III k Direktivi 2005/36/ES se spremenita:

    I.

    Priloga II se spremeni:

    1.

    Točka 1 se spremeni:

    (a)

    v naslovu „v Nemčiji:“

    (i)

    se prva alinea nadomesti z naslednjim:

    „—

    medicinska sestra v pediatriji in javnem zdravstvu (‚Gesundheits- und Kinderkrankenpfleger(in)‘),“;

    (ii)

    se štirinajsta alinea črta;

    (iii)

    se doda naslednja alinea:

    „—

    negovalec(-ka) ostarelih (‚Altenpflegerin und Altenpfleger‘),“

    (b)

    v naslovu „v Luksemburgu“ se peta, šesta in sedma alinea nadomestijo z naslednjim:

    „—

    medicinska sestra v pediatriji (‚infirmier(ère) en pédiatrie‘),“;

    „—

    medicinska sestra za anestezijo in oživljanje (‚infirmier(ère) en anesthésie et en réanimation‘),“;

    „—

    maser (‚masseur‘),“;

    (c)

    v naslovu „v Avstriji:“

    (i)

    se za prvo alineo o posebnem osnovnem usposabljanju medicinskih sester, specializiranih za zdravstveno nego otrok in mladine (‚spezielle Grundausbildung in der Kinder- und Jugendlichenpflege‘) doda naslednje besedilo:

    „ki predstavljata program študija in poklicnega usposabljanja, ki traja skupno najmanj trinajst let, od tega najmanj deset let izobraževanja na splošnih šolah in tri leta strokovnega izobraževanja na šoli za bolniško nego, ob koncu katerega se po uspešno opravljenem izpitu pridobi diploma“;

    (ii)

    se za drugo alineo o posebnem osnovnem usposabljanju psihiatričnih medicinskih sester (‚spezielle Grundausbildung in der psychiatrischen Gesundheits- und Krankenpflege‘) doda naslednje besedilo:

    „ki predstavljata program študija in poklicnega usposabljanja, ki traja skupno najmanj trinajst let, od tega najmanj deset let izobraževanja na splošnih šolah in tri leta strokovnega izobraževanja na šoli za bolniško nego, ob koncu katerega se po uspešno opravljenem izpitu pridobi diploma“.

    2.

    V točki 2 se naslov „v Nemčiji“ spremeni:

    (i)

    tretja alinea se nadomesti z naslednjim:

    „—

    ortopedski tehnik (‚Orthopädietechniker‘),“;

    (ii)

    peta alinea se črta.

    3.

    Za točko 2 se vstavi naslednje besedilo:

    „2a.

    Visokokvalificirani rokodelec (‚Meister/Maître‘) (šolsko in strokovno izobraževanje, s katerim se pridobi naziv visokokvalificirani rokodelec (‚Meister/Maître‘)) v naslednjih poklicih:

     

    v Nemčiji:

    kovinar (‚Metallbauer‘),

    mehanik za kirurške instrumente (‚Chirurgiemechaniker‘),

    karoserist in izdelovalec vozil (‚Karosserie- und Fahrzeugbauer‘),

    avtomehanik (‚Kraftfahrzeugtechniker‘),

    mehanik za kolesa in motorna kolesa (‚Zweiradmechaniker‘),

    monter hladilnih naprav (‚Kälteanlagenbauer‘),

    računalničar (‚Informationstechniker‘),

    mehanik kmetijskih strojev (‚Landmaschinenmechaniker‘),

    izdelovalec orožja (‚Büchsenmacher‘),

    klepar (‚Klempner‘),

    vodovodni inštalater, inštalater ogrevalnih naprav (‚Installateur und Heizungsbauer‘),

    elektrotehnik (‚Elektrotechniker‘),

    izdelovalec električnih naprav (‚Elektromaschinenbauer‘),

    izdelovalec čolnov in ladij (‚Boots- und Schiffbauer‘),

    zidar in betoner (‚Maurer und Betonbauer‘),

    izdelovalec in inštalater peči in naprav za ogrevanje s toplim zrakom (‚Ofen- und Luftheizungsbauer‘),

    tesar (‚Zimmerer‘),

    krovec (‚Dachdecker‘),

    graditelj cest (‚Straßenbauer‘),

    strokovnjak za toplotno in zvočno izolacijo (‚Wärme-, Kälte- und Schallschutzisolierer‘),

    graditelj vodnjakov (‚Brunnenbauer‘),

    kamnosek (‚Steinmetz und Steinbildhauer‘),

    štukater (‚Stuckateur‘),

    slikopleskar in pleskar (‚Maler und Lackierer‘),

    postavljavec zidarskih odrov (‚Gerüstbauer‘),

    dimnikar (‚Schornsteinfeger‘),

    finomehanik (‚Feinwerkmechaniker‘),

    mizar (‚Tischler‘),

    vrvar (‚Seiler‘),

    pek (‚Bäcker‘),

    slaščičar (‚Konditor‘),

    mesar (‚Fleischer‘),

    frizer (‚Frisör‘),

    steklar (‚Glaser‘),

    steklopihalec in izdelovalec steklenih naprav (‚Glasbläser und Glasapparatebauer‘),

    vulkanizer in serviser pnevmatik (‚Vulkaniseur und Reifenmechaniker‘);

     

    v Luksemburgu:

    pek slaščičar (‚boulanger-pâtissier‘),

    slaščičar, čokoladar in sladoledar (‚pâtissier-chocolatier-confiseur-glacier‘),

    mesar za svinjsko meso (‚boucher-charcutier‘),

    mesar za svinjsko in konjsko meso (‚boucher-charcutier-chevalin‘),

    pripravljavec in dostavljavec hrane (‚traiteur‘),

    mlinar (‚meunier‘),

    krojač modni kreator (‚tailleur-couturier‘),

    modist klobučar (‚modiste-chapelier‘),

    krznar (‚fourreur‘),

    čevljar (‚bottier-cordonnier‘),

    urar (‚horloger‘),

    draguljar in zlatar (‚bijoutier-orfèvre‘),

    frizer (‚coiffeur‘),

    kozmetik (‚esthéticien‘),

    mehanik za splošno mehaniko (‚mécanicien en mécanique générale‘),

    monter dvigal, tovornih dvigal, tekočih stopnic in opreme za ravnanje z blagom (‚installateur d'ascenseurs, de monte-charges, d'escaliers mécaniques et de matériel de manutention‘),

    izdelovalec orožja (‚armurier‘),

    kovač (‚forgeron‘),

    mehanik za industrijske in gradbene stroje in material (‚mécanicien de machines et de matériels industriels et de la construction‘),

    elektromehanik za avtomobile in motorna kolesa (‚mécanicien-électronicien d'autos et de motos‘),

    proizvajalec in popravljavec karoserij (‚constructeur réparateur de carosseries‘),

    klepar in ličar za motorna vozila (‚débosseleur-peintre de véhicules automoteurs‘),

    navijalec (‚bobineur‘),

    elektrotehnik za avdiovizualne instalacije in naprave (‚électronicien d'installations et d'appareils audiovisuels‘),

    inštalater in serviser kabelskih televizijskih omrežij (‚constructeur réparateur de réseaux de télédistribution‘),

    elektrotehnik za pisarniško avtomatizacijo in informacijsko tehnologijo (‚électronicien en bureautique et en informatique‘),

    mehanik za kmetijske in vinogradniške stroje in material (‚mécanicien de machines et de matériel agricoles et viticoles‘),

    kotlar (‚chaudronnier‘),

    galvanizer (‚galvaniseu‘),

    izvedenec za avtomobile (‚expert en automobiles‘),

    gradbeni izvajalec (‚entrepreneur de construction‘),

    cestni izvajalec in tlakovalec (‚entrepreneur de voirie et de pavage‘),

    izdelovalec prevlek (‚confectionneur de chapes‘),

    izvajalec toplotnih, zvočnih in neprepustnih izolacij (‚entrepreneur d'isolations thermiques, acoustiques et d'étanchéité‘),

    inštalater kopalniških grelnih naprav (‚installateur de chauffage-sanitaire‘),

    inštalater hladilnih naprav (‚installateur frigoriste‘),

    električar (‚électricien‘),

    monter svetlobnih izveskov (‚installateur d'enseignes lumineuses‘),

    elektrotehnik za komunikacijsko in informacijsko tehnologijo (‚électronicien en communication et en informatique‘),

    monter alarmnih in varnostnih sistemov (‚installateur de systèmes d'alarmes et de sécurité‘),

    pohištveni mizar (‚menuisier-ébéniste‘),

    parketar (‚parqueteur‘),

    polagalec montažnih elementov (‚poseur d'éléments préfabriqués‘),

    izdelovalec in monter naoknic, žaluzij, rolet, markiz in zastorov (‚fabricant poseur de volets, de jalousies, de marquises et de store‘),

    izvajalec kovinskih konstrukcij (‚entrepreneur de constructions métalliques‘),

    izdelovalec peči („constructeur de fours“),

    krovec in klepar („couvreur-ferblantier“),

    tesar („charpentier“),

    kamnosek („marbrier-tailleur de pierres“),

    polagalec ploščic („carreleur“),

    fasader (‚plafonneur-façadier‘),

    slikopleskar (‚peintre-décorateur‘),

    steklar in izdelovalec zrcal (‚vitrier-miroitier‘),

    tapetnik (‚tapissier-décorateur‘),

    izdelovalec in postavljavec kaminov in lončenih peči (‚constructeur poseur de cheminées et de poêles en faïence‘),

    tiskar (‚imprimeur‘),

    medijski operater (‚opérateur média‘),

    sitotiskar (‚sérigraphe‘),

    knjigovez (‚relieur‘),

    mehanik za medicinsko-kirurško opremo (‚mécanicien de matériel médico-chirurgical‘),

    inštruktor voznikov motornih vozil (‚instructeur de conducteurs de véhicules automoteurs‘),

    izdelovalec in polagalec zunanjih oblog in kovinskih strešnih elementov (‚fabricant poseur de bardages et toitures métalliques‘),

    fotograf (‚photographe‘),

    izdelovalec in popravljavec glasbenih instrumentov (‚fabricant réparateur d'instruments de musique‘),

    učitelj plavanja (‚instructeur de natation‘);

     

    v Avstriji:

    vodja projekta za izvedbo del (‚Baumeister hinsichtl. der ausführenden Tätigkeiten‘),

    pek (‚Bäcker‘),

    graditelj vodnjakov (‚Brunnenmeister‘),

    krovec (‚Dachdecker‘),

    elektrotehnik (‚Elektrotechnik‘),

    mesar (‚Fleischer‘),

    frizer in lasuljar (stilist) (‚Friseur und Perückenmacher (Stylist)‘),

    tehnik kopalniških in plinskih inštalacij (‚Gas- und Sanitärtechnik‘),

    steklar (‚Glaser‘),

    polagalec steklenih oblog in brusilec ploskega stekla (‚Glasbeleger und Flachglasschleifer‘),

    steklopihalec in izdelovalec steklenih naprav (‚Glasbläser und Glasinstrumentenerzeugung‘),

    brusilec in oblikovalec votlega stekla (povezane obrtne dejavnosti) (‚Hohlglasschleifer und Hohlglasveredler (verbundenes Handwerk)‘),

    pečar (‚Hafner‘),

    tehnik za ogrevanje (‚Heizungstechnik‘),

    tehnik za prezračevanje (povezane obrtne dejavnosti) (‚Lüftungstechnik (verbundenes Handwerk)‘),

    hladilna in klimatska tehnika (‚Kälte- und Klimatechnik‘),

    komunikacijska elektronika (‚Kommunikationselektronik‘),

    slaščičar, vključno s proizvajalci medenjakov in slaščic, sladoledov in čokoladnih izdelkov (‚Konditor (Zuckerbäcker) einschl. der Lebzelter und der Kanditen- Gefrorenes- und –Schokoladewarenerzeugung‘),

    tehnik za avtomobile (‚Kraftfahrzeugtechnik‘),

    karoserist, vključno z avtokleparjem in ličarjem (povezane obrtne dejavnosti) (‚Karosseriebauer einschl. Karosseriespengler u. –lackierer (verbundenes Handwerk)‘),

    predelava plastičnih mas (‚Kunststoffverarbeitung‘),

    slikopleskar (‚Maler und Anstreicher‘),

    pleskar (‚Lackierer‘),

    pozlatar in mavčar (‚Vergolder und Staffierer‘),

    izdelovalec tabel in izveskov (povezane obrtne dejavnosti) (‚Schilderherstellung (verbundenes Handwerk)‘),

    mehatronik na področju proizvodnje električnih naprav in avtomatizacije (‚Mechatroniker f. Elektromaschinenbau u. Automatisierung‘),

    mehatronik v elektroniki (‚Mechatroniker f. Elektronik‘),

    pisarniška avtomatizacija in informacijski sistemi (‚Büro- und EDV-Systemtechnik‘),

    mehatronik v tehnikah strojev in tehnikah izdelave (‚Mechatroniker f. Maschinen- und Fertigungstechnik‘),

    mehatronik za medicinsko opremo (povezane obrtne dejavnosti) (‚Mechatroniker f. Medizingerätetechnik (verbundenes Handwerk)‘),

    inženir površin (‚Oberflächentechnik‘),

    obrtni kovinar (povezane obrtne dejavnosti) (‚Metalldesign (verbundenes Handwerk)‘),

    ključavničar (‚Schlosser‘),

    kovač (‚Schmied‘),

    tehnik za kmetijske stroje (‚Landmaschinentechnik‘),

    klepar (‚Spengler‘),

    kotlar (povezane obrtne dejavnosti) (‚Kupferschmied (verbundenes Handwerk)‘),

    kamnoseški mojster, vključno z izdelovalcem umetnih kamnov in teraca (‚Steinmetzmeister einschl. Kunststeinerzeugung und Terrazzomacher‘),

    štukater in mavčar (‚Stukkateur und Trockenausbauer‘),

    mizar (‚Tischler‘),

    modelar (‚Modellbauer‘),

    sodar (‚Binder‘),

    strugar za les (‚Drechsler‘),

    izdelovalec čolnov (‚Bootsbauer‘),

    kipar (povezane obrtne dejavnosti) (‚Bildhauer (verbundenes Handwerk)‘),

    vulkanizer (‚Vulkaniseur‘),

    izdelovalec orožja (vključno s trgovino z orožjem) (‚Waffengewerbe (Büchsenmacher) einschl. des Waffenhandels‘),

    toplotni, zvočni in protipožarni izolater (‚Wärme- Kälte- Schall- und Branddämmer‘),

    tesarski mojster za izvedbo del (‚Zimmermeister hinsichtl. der ausführenden Tätigkeiten‘),

    ki predstavljajo program študija in poklicnega usposabljanja, ki traja skupno najmanj trinajst let, od tega najmanj tri leta usposabljanja v strukturiranem usposabljanju, kjer se del usposabljanja izvaja v podjetju in del v ustanovi za poklicno usposabljanje in se zaključi z izpitom, ter teoretično in praktično usposabljanje za kvalificiranega rokodelca, ki traja najmanj eno leto. Uspešno opravljen strokovni izpit daje pravico opravljati poklic kot samozaposlena oseba, usposabljati vajence in uporabljati naziv ‚Meister/Maître‘ (visokokvalificirani rokodelec).“;

    4.

    V točki 4 („Tehnično področje“) se naslov „v Italiji“ črta.

    II.

    Priloga III se spremeni:

    Vsebina naslova „Na Nizozemskem“ se nadomesti z naslednjim:

    „Regulirani programi usposabljanja, ki ustrezajo ravnema kvalifikacije 3 ali 4 v nacionalnem centralnem registru poklicnih usposabljanj, vzpostavljenim z Zakonom o izobraževanju in poklicnem usposabljanju, ali starejši programi usposabljanja, katerih raven je enaka tema ravnema kvalifikacij.

    Ravni 3 in 4 strukture kvalifikacije ustrezata naslednjim opisom:

    Raven 3: Odgovornost za uporabo in povezovanje standardiziranih postopkov. Povezovanje ali zasnova postopkov glede na dejavnosti organizacije ali priprave dela. Sposobnost upravičiti te dejavnosti pri svojih sodelavcih (brez hierarhične povezave). Hierarhična odgovornost za nadzor in spremljanje uporabe standardiziranih ali avtomatiziranih rutinskih postopkov s strani drugih. Večinoma gre za poklicno usposobljenost in znanje.

    Raven 4: Odgovornost za izvajanje dodeljenih nalog ter povezovanje ali zasnovo novih postopkov. Sposobnost upravičiti te dejavnosti pri svojih sodelavcih (brez hierarhične povezave). Izrecna hierarhična odgovornost glede načrtovanja in/ali upravljanja in/ali organizacije in/ali razvoja celotnega proizvodnega cikla. Večinoma gre za specializirano usposobljenost in znanje in/ali usposobljenost in znanje, ki nista povezana s poklicem.

    Obe ravni ustrezata reguliranim študijskim programom, ki trajajo skupno najmanj 15 let, pri čemer je pogoj uspešen zaključek osemletnega osnovnega izobraževanja in štiri leta pripravljalnega srednješolskega poklicnega izobraževanja (‚VMBO‘), ki jim sledi najmanj triletno usposabljanje ravni 3 ali 4 na šoli za srednješolsko poklicno usposabljanje (‚MBO‘) z zaključnim izpitom. (Trajanje srednješolskega poklicnega usposabljanja se lahko skrajša s treh na dve leti, če ima zainteresirana oseba kvalifikacijo, ki ji omogoča vpis na univerzo (14 let predhodnega izobraževanja) ali na višješolski program poklicnega usposabljanja (13 let predhodnega izobraževanja)).

    Nizozemski organi pošljejo Komisiji in drugim državam članicam seznam programov usposabljanja iz te priloge.“


    Top