31988L0361

Direktiva Sveta

z dne 24. junija 1988

o izvajanju člena 67 Pogodbe

(88/361/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 69 in 70(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, predloženega po posvetu z Monetarnim odborom [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ker člen 8a Pogodbe določa, naj notranji trg zajema območje brez notranjih meja, v katerem je zagotovljen prosti pretok kapitala, brez poseganja v druge določbe Pogodbe;

ker naj bodo države članice sposobne sprejeti potrebne ukrepe za uravnavanje bančne likvidnosti; ker naj bodo ti ukrepi omejeni na ta namen;

ker naj imajo države članice, če je potrebno, možnost sprejeti ukrepe za začasno omejitev kratkoročnega pretoka kapitala v okviru ustreznih postopkov Skupnosti, ki lahko, tudi kadar ni znatnega razhajanja v gospodarskih temeljih, resno moti izvajanje njihovih monetarnih in tečajnih politik;

ker je zaradi preglednosti priporočljivo v skladu z določbami te direktive navesti področje uporabe prehodnih ukrepov, sprejetih v korist Kraljevine Španije in Portugalske republike z Aktom o pristopu na področju pretoka kapitala iz leta 1985;

ker lahko Kraljevina Španija in Portugalska republika po pogojih iz členov 61 do 66 in 222 do 232 Akta o pristopu iz leta 1985 odložita liberalizacijo nekaterih pretokov kapitala z odstopanjem od obveznosti, navedenih v Prvi direktivi Sveta z dne 11. maja 1960 o izvajanju člena 67 Pogodbe [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 86/566/EGS [4]; ker tudi Direktiva 86/566/EGS določa prehodne sporazume, ki naj se uporabijo v korist teh dveh držav članic v zvezi z njunimi obveznostmi glede liberalizacije pretoka kapitala; ker je za ti državi članici primerno, da imata možnost odložiti uporabo novih liberalizacijskih obveznosti, ki izhajajo iz te direktive;

ker sta Helenska republika in Irska soočeni, čeravno v različnem obsegu, s plačilno bilančnimi težavami in visoko stopnjo zunanje zadolženosti; ker bi bilo s takojšnjo in popolno liberalizacijo pretoka kapitala za ti državi članici težje nadaljevati z uporabo ukrepov, ki sta jih sprejeli za izboljšanje svojega zunanjega položaja in za okrepitev zmogljivosti finančnega sistema zaradi prilagoditve zahtevam integriranega finančnega trga v Skupnosti; ker je v skladu s členom 8c Pogodbe primerno tema državama članicama glede na njune posebne okoliščine odobriti dodatno obdobje za uskladitev z obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive;

ker bi lahko popolna liberalizacija pretoka kapitala v nekaterih državah članicah, zlasti v mejnih območjih prispevala k težavam na trgu sekundarnih prebivališč; ker na obstoječo nacionalno zakonodajo, ki ureja nakupe, ne bi smel vplivati začetek veljavnosti te direktive;

ker naj se izkoristi obdobje, sprejeto za uveljavitev te direktive, in omogoči Komisiji, da predloži predloge, načrtovane za odpravo ali zmanjšanje nevarnosti izkrivljanja, davčnih utaj in izogibanja plačilu davka, ki izhajajo iz različnosti nacionalnih sistemov obdavčenja in omogoči Svetu, da sprejme stališče o teh predlogih;

ker naj si Skupnost v skladu s členom 70(1) Pogodbe prizadeva za doseganje najvišje možne stopnje liberalizacije glede pretoka kapitala med njihovimi rezidenti in tistimi iz tretjih držav;

ker lahko obsežni kratkoročni pretoki kapitala v tretje države ali iz njih resno moti monetarno ali finančno stanje držav članic ali povzroči resne napetosti na deviznih trgih; ker se lahko tak razvoj izkaže kot škodljiv za povezanost Evropskega monetarnega sistema, za nemoteno delovanje notranjega trga in za nadaljnje doseganje ekonomske in monetarne unije; ker je torej primerno ustvariti potrebne pogoje za usklajeno delovanje držav članic, če bi se to izkazalo kot potrebno;

ker ta direktiva nadomešča Direktivo Sveta 72/156/EGS z dne 21. marca 1972 o urejanju mednarodnih kapitalskih tokov in nevtraliziranju nezaželenih učinkov na notranjo likvidnost [5]; ker je treba Direktivo 72/156/EGS ustrezno razveljaviti,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Države članice odpravijo omejitve pretoka kapitala med rezidenti držav članic, brez poseganja v nadaljnje določbe. Da bi olajšali uporabo te direktive, se pretoki kapitala razvrstijo v skladu z nomenklaturo v Prilogi I.

2. Za prenose v zvezi s pretokom kapitala se uporabljajo enaki pogoji menjalnih tečajev, kot veljajo za plačila v zvezi s tekočimi transakcijami.

Člen 2

Države članice uradno obvestijo Odbor guvernerjev centralnih bank, Monetarni odbor in Komisijo o ukrepih za uravnavanje bančne likvidnosti, ki imajo poseben vpliv na kapitalske transakcije kreditnih ustanov z nerezidenti, najpozneje do dneva njihovega začetka veljavnosti.

Ti ukrepi se omejijo na tisto, kar je potrebno z vidika notranje monetarne ureditve. Monetarni odbor in Odbor guvernerjev centralnih bank posredujeta Komisiji mnenje o tem vprašanju.

Člen 3

1. Kadar kratkoročni pretoki kapitala izjemnega obsega hudo obremenijo devizne trge in vodijo v resne motnje pri izvajanju monetarnih in tečajnih politik držav članic, ki se kažejo zlasti v znatnih nihanjih notranje likvidnosti, lahko Komisija po posvetovanju z Monetarnim odborom in Odborom guvernerjev centralnih bank odobri državi članici, da sprejme v zvezi s pretoki kapitala iz Priloge II zaščitne ukrepe, po pogojih in podrobnostih, ki jih določi Komisija.

2. Zadevna država članica lahko sama v nujnem primeru sprejme zgoraj navedene zaščitne ukrepe, če so ti ukrepi potrebni. Komisijo in druge države članice obvesti o teh ukrepih najpozneje do dneva njihovega začetka veljavnosti. Komisija po posvetovanju z Monetarnim odborom in Odborom guvernerjev centralnih bank odloči, ali lahko ta država članica nadaljuje z uporabo teh ukrepov oziroma ali naj jih spremeni ali odpravi.

3. Sklepi, ki jih sprejme Komisija na podlagi odstavkov 1 in 2, lahko Svet s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi.

4. Obdobje uporabe zaščitnih ukrepov, sprejetih na podlagi tega člena, ne sme trajati več kot šest mesecev.

5. Svet pred 31. decembrom 1992 prouči na podlagi poročila Komisije po prejemu mnenja Monetarnega odbora in Odbora guvernerjev centralnih bank, ali določbe tega člena glede načel in podrobnosti, ustrezajo pogojem, ki naj bi jih izpolnile.

Člen 4

Ta direktiva ne posega na pravico držav članic, da sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi preprečijo kršitve svojih zakonov in drugih predpisov, med drugim na področju obdavčenja in nadzora varnega in skrbnega poslovanja finančnih ustanov, ali da določijo postopke za poročilo o pretoku kapitala za namene upravnih ali statističnih informacij.

Uporaba teh ukrepov in postopkov ne sme ovirati pretoka kapitala, izvedenega v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Člen 5

Za Kraljevino Španijo in Portugalsko republiko je področje uporabe določb Akta o pristopu iz leta 1985 na področju pretoka kapitala v skladu z nomenklaturo pretoka kapitala iz Priloge I, kot je navedena v Prilogi III.

Člen 6

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 1. julija 1990. O tem takoj obvestijo Komisijo. Objavijo tudi vse nove ukrepe ali spremembe določb, ki urejajo pretok kapitala iz Priloge I, najpozneje do dneva njihovega začetka veljavnosti.

2. Kraljevina Španija in Portugalska republika, ne da bi za ti državi članici to vplivalo na člene 61 do 66 in 222 do 232 Akta o pristopu iz leta 1985, ter Helenska republika in Irska lahko začasno nadaljujejo z uporabo omejitev pretoka kapitala iz Priloge IV, ob upoštevanju pogojev in rokov iz te priloge.

Če pred iztekom roka, določenega za liberalizacijo pretoka kapitala iz seznamov III in IV Priloge IV, Portugalska republika ali Helenska republika menita, da nista sposobni nadaljevati z liberalizacijo, zlasti zaradi težav v zvezi s plačilno bilanco ali zaradi nezadostno prilagojenega nacionalnega finančnega sistema, Komisija na prošnjo ene ali druge v sodelovanju z Monetarnim odborom pregleda gospodarsko in finančno stanje te države članice. Na podlagi izida tega pregleda Komisija predlaga Svetu podaljšanje roka, določenega za liberalizacijo vseh ali dela pretokov kapitala. To podaljšanje ne presega treh let. Svet deluje v skladu s postopkom, določenim v členu 69 Pogodbe.

3. Kraljevina Belgija in Veliko vojvodstvo Luksemburg lahko začasno nadaljujeta z delovanjem dvojnega deviznega trga po pogojih in rokih iz Priloge V.

4. Obstoječa nacionalna zakonodaja, ki ureja nakupe sekundarnih prebivališč, se lahko zadrži, dokler Svet ne sprejme nadaljnjih določb na tem področju v skladu s členom 69 Pogodbe. Ta določba ne vpliva na veljavnost drugih določb zakonodaje Skupnosti.

5. Komisija do 31. decembra 1988 predloži Svetu predloge, namenjene odpravi ali zmanjšanju nevarnosti izkrivljanja, davčnih utaj in izogibanja plačilu davka, povezanih z različnostjo nacionalnih sistemov obdavčenja prihrankov in nadzora uporabe teh sistemov.

Svet sprejme stališče o teh predlogih Komisije do 30. junija 1989. Vsi davčni predpisi na ravni Skupnosti se v skladu s Pogodbo sprejmejo soglasno.

Člen 7

1. Pri obravnavi prenosov v zvezi s pretoki kapitala v tretje države in iz njih si države članice prizadevajo doseči enako stopnjo liberalizacije, kakor se uporablja za operacije z rezidenti drugih držav članic, ob upoštevanju drugih določb te direktive.

Določbe prejšnjega pododstavka ne posegajo na uporabo notranjih pravil ali zakonodaje Skupnosti do tretjih držav, zlasti glede kakršnihkoli pogojev vzajemnosti, nanašajočimi se na operacije, ki vključujejo ustanavljanje, nudenje finančnih storitev in sprejem vrednostnih papirjev na kapitalske trge.

2. Kadar obsežni kratkoročni kapitalski tokovi v tretje države ali iz njih resno motijo notranje ali zunanje denarno ali finančno stanje več držav članic ali povzročajo resne napetosti pri deviznih odnosih znotraj Skupnosti ali med Skupnostjo in tretjimi državami, se države članice medsebojno posvetujejo o morebitnih ukrepih, ki bi jih sprejele, da bi se zoperstavile tem težavam. To posvetovanje se izvede v okviru Odbora guvernerjev centralnih bank in Monetarnega odbora na pobudo Komisije ali katere koli države članice.

Člen 8

Najmanj enkrat letno Monetarni odbor preuči stanje v zvezi s prostim pretokom kapitala, ki je posledica uporabe te direktive. Preučitev vključuje ukrepe v zvezi z notranjimi predpisi kreditnih in finančnih ter denarnih trgov, ki bi lahko imeli poseben vpliv na mednarodne pretoke kapitala in na vse druge vidike te direktive. Odbor poroča Komisiji o rezultatu tega pregleda.

Člen 9

Prva direktiva z dne 11. maja 1960 in Direktiva 72/156/EGS se razveljavita s 1. julijem 1990.

Člen 10

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 24. junija 1988

Za Svet

Predsednik

M. Bangemann

[1] UL C 26, 1.2.1988, str. 1.

[2] Mnenje dostavljeno 17. junija 1988 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL 43, 12.7.1960, str. 921/60.

[4] UL L 332, 26.11.1986, str. 22.

[5] UL L 91, 18.4.1972, str. 13.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

NOMENKLATURA PRETOKA KAPITALA IZ ČLENA 1 DIREKTIVE

V tej nomenklaturi so pretoki kapitala v skladu z ekonomsko naravo sredstev in obveznosti, na katere se nanašajo, izraženi bodisi v domači ali tuji valuti.

Pretoki kapitala, našteti v tej nomenklaturi, zajemajo:

- vse operacije, potrebne za namene pretoka kapitala: sklenitve in izvedbe transakcij in povezanih prenosov. Transakcija je navadno med rezidenti različnih držav članic, čeprav pri posameznih vrstah pretoka kapitala transakcijo izvrši ista oseba za svoj lasten račun (npr. prenosi sredstev, ki pripadajo izseljencem),

- operacije, ki jih izvede katerakoli fizična ali pravna oseba [1], vključno z operacijami v zvezi s sredstvi in obveznostmi držav članic ali drugih javnih uprav in agencij, ob upoštevanju določb člena 68(3) Pogodbe,

- dostop gospodarskega subjekta do vseh finančnih tehnik, razpoložljivih na trgu, ki se uporabijo za izvajanje zadevne operacije. Na primer, koncept pridobitve vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ne zajema samo promptnih transakcij, temveč tudi vse razpoložljive tehnike poslovanja: terminske transakcije, transakcije z opcijami ali zadolžnicami, zamenjave za druga sredstva itd. Podobno koncept operacij s tekočimi in depozitnimi računi pri finančnih ustanovah ne vključuje samo odprtja in pologa sredstev na račun, temveč tudi terminske devizne transakcije, ne glede na to, ali so namenjene pokritju tečajnega tveganja ali odprte devizne pozicije,

- operacije za likvidiranje ali izročitev oblikovanih sredstev, repatriacija iztržka njihove likvidacije [2] ali takojšnja uporaba teh iztržkov v mejah obveznosti Skupnosti,

- operacije za odplačilo kreditov ali posojil.

Ta nomenklatura ni izčrpan seznam za razumevanje pretoka kapitala — zato postavka XIII — F. "Drugi pretoki kapitala — mešano". Zato nomenklature ne bi smeli razlagati v smislu omejevanja obsega načela popolne liberalizacije pretoka kapitala kot izhaja iz člena 1 te Direktive.

I — NEPOSREDNE NALOŽBE [3]

1. Ustanovitev in razširitev podružnic ali novih podjetij, ki so v popolni lasti osebe, ki je zagotovila kapital in pridobitev že obstoječega podjetja v popolno last.

2. Udeležba v novem ali obstoječem podjetju z namenom vzpostavitve ali ohranjanja trajnih gospodarskih povezav.

3. Dolgoročna posojila z namenom vzpostavitve ali ohranjanja trajnih gospodarskih povezav.

4. Ponovno vlaganje dobička z namenom ohranjanja trajnih gospodarskih povezav.

A — Neposredne naložbe nerezidentov na nacionalnem ozemlju [4]

B — Neposredne naložbe rezidentov v tujini [5]

II — NALOŽBE V NEPREMIČNINE (niso vključene pod I) [6]

A — Naložbe nerezidentov v nepremičnine na nacionalnem ozemlju

B — Naložbe rezidentov v nepremičnine v tujini

III — OPERACIJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI, S KATERIMI SE NORMALNO TRGUJE NA KAPITALSKEM TRGU (niso vključene pod I, IV in V)

(a) Delnice in drugi vrednostni papirji udeležbene narave [7]

(b) Obveznice [8]

A — Transakcije z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu

1. Pridobitev domačih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, s strani nerezidentov [9]

2. Pridobitev tujih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, s strani rezidentov.

3. Pridobitev domačih vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na borzi, s strani nerezidentov [10]

4. Pridobitev tujih vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na borzi, s strani rezidentov.

B — Sprejem vrednostnih papirjev na kapitalski trg 1 [11]

(i) Uvrstitev na borzo< [12]

(ii) Izdaja in plasiranje na kapitalski trg (*).

1. Sprejem domačih vrednostnih papirjev na tuje kapitalske trge.

2. Uvrstitev tujih vrednostnih papirjev na domači kapitalski trg.

IV — OPERACIJE Z ENOTAMI INVESTICIJSKIH SKLADOV [13]

(a) Enote investicijskih skladov, ki vlagajo v vrednostne papirje, s katerimi se normalno trguje na kapitalskem trgu (delnice, druge kapitalske deleže in obveznice).

(b) Enote investicijskih skladov, ki vlagajo v vrednostne papirje ali instrumente, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu.

(c) Enote investicijskih skladov, ki vlagajo v druga sredstva.

A — Transakcije z enotami investicijskih skladov

1. Pridobitev enot nacionalnih skladov, s katerimi se trguje na borzi, s strani nerezidentov.

2. Pridobitev enot tujih skladov, s katerimi se trguje na borzi, s strani rezidentov.

3. Pridobitev enot nacionalnih skladov, s katerimi se ne trguje na borzi, s strani nerezidentov.

4. Pridobitev enot tujih skladov, s katerimi se ne trguje na borzi, s strani rezidentov.

B — Uvrstitev enot investicijskih skladov na kapitalski trg

(i) Uvrstitev na borzo.

(ii) Izdaja in plasiranje na kapitalski trg.

1. Sprejem enot nacionalnih investicijskih skladov na tuji kapitalski trg.

2. Sprejem enot tujih investicijskih skladov na domači kapitalski trg.

V — OPERACIJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI IN DRUGIMI INSTRUMENTI, S KATERIMI SE NORMALNO TRGUJE NA DENARNEM TRGU [14]

A — Transakcije z vrednostnimi papirji in drugimi instrumenti na denarnem trgu

1. Pridobitev vrednostnih papirjev in instrumentov domačega denarnega trga s strani nerezidentov.

2. Pridobitev vrednostnih papirjev in instrumentov tujega denarnega trga s strani rezidentov.

B — Sprejem vrednostnih papirjev in drugih instrumentov na denarni trg

(i) Uvrstitev na priznani denarni trg (*).

(ii) Izdaja in plasiranje na priznani denarni trg.

1. Sprejem domačih vrednostnih papirjev in instrumentov na tuji denarni trg.

2. Sprejem tujih vrednostnih papirjev in instrumentov na domači denarni trg.

VI — OPERACIJE NA TEKOČIH IN DEPOZITNIH RAČUNIH PRI FINANČNIH USTANOVAH [15]

A — Operacije, ki jih izvedejo nerezidenti pri domačih finančnih ustanovah

B — Operacije, ki jih izvedejo rezidenti pri tujih finančnih ustanovah

VII — KREDITI V ZVEZI S KOMERCIALNIMI TRANSAKCIJAMI ALI NUDENJEM STORITEV, PRI KATERIH SODELUJE REZIDENT [16]

1. Kratkoročni (manj kot eno leto).

2. Srednjeročni (od enega do pet let).

3. Dolgoročni (pet let in več).

A — Krediti, ki jih nerezidenti odobrijo rezidentom

B — Krediti, ki jih rezidenti odobrijo nerezidentom

VIII — FINANČNA POSOJILA IN KREDITI (niso vključeni pod I, VII in XI) [17]

1. Kratkoročni (manj kot eno leto).

2. Srednjeročni (od enega do pet let).

3. Dolgoročni (pet let in več).

A — Posojila in krediti, ki jih nerezidenti odobrijo rezidentom

B — Posojila in krediti, ki jih rezidenti odobrijo nerezidentom

IX — POROŠTVA, DRUGA JAMSTVA IN ZASTAVNE PRAVICE

A — Ki jih nerezidenti dajo rezidentom

B — Ki jih rezidenti dajo nerezidentom

X — PRENOSI PRI IZVEDBI ZAVAROVALNIH POGODB

A — Premije in plačila v zvezi z življenjskim zavarovanjem

1. Pogodbe, sklenjene med domačimi zavarovalnicami, ki opravljajo posle življenskega zavarovanja, in nerezidenti.

2. Pogodbe, sklenjene med tujimi zavarovalnicami, ki opravljajo posle življenskega zavarovanja, in rezidenti.

B — Premije in plačila v zvezi s kreditnim zavarovanjem

1. Pogodbe, sklenjene med domačimi zavarovalnicami, ki opravljajo posle kreditnega zavarovanja, in nerezidenti.

2. Pogodbe, sklenjene med tujimi zavarovalnicami, ki opravljajo posle kreditnega zavarovanja, in rezidenti.

C — Drugi prenosi kapitala v zvezi z zavarovalnimi pogodbami

XI — OSEBNI PRETOKI KAPITALA

A — Posojila

B — Darila in dotacije

C — Dote

D — Dediščine in zapuščine

E — Poravnava dolgov doseljencev v državi, kjer so imeli prej stalno prebivališče

F — Prenosi sredstev, ki jih oblikujejo rezidenti v primeru odselitve v času svojega službovanja ali bivanja v tujini

G — Prenosi doseljencev v državo njihovega prejšnjega stalnega prebivališča v času njihovega bivanja

XII — FIZIČNI UVOZ IN IZVOZ FINANČNIH SREDSTEV

A — Vrednostni papirji

B — Plačilna sredstva vseh vrst

XIII — DRUGI PRETOKI KAPITALA

A — Davek na dediščino

B — Škode (kadar se te lahko štejejo za kapital)

C — Odškodnine v primeru preklicev pogodb in odškodnine za nepozvana plačila (kadar se ta lahko štejejo za kapital)

D — Avtorske pravice: patenti, načrti, trgovske znamke in inovacije (dodelitve in prenosi, ki izhajajo iz teh dodelitev)

E — Prenosi denarnih sredstev, potrebni za zagotavljanje storitev (niso vključeni pod VI)

F — Mešano

POJASNILA

Samo za namene te nomenklature in direktive imajo naslednji izrazi naslednje pomene:

Neposredne naložbe

Naložbe vseh vrst s strani fizičnih oseb ali trgovskih, industrijskih ali finančnih podjetij, ki služijo za vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med osebo, ki je zagotovila kapital, in podjetnikom ali podjetjem, ki je dobil/o na razpolago kapital za izvajanje gospodarske dejavnosti. Ta koncept je torej treba razumeti v najširšem smislu.

Podjetja, navedena pod I-1 nomenklature, vključujejo pravno neodvisna podjetja (hčerinske družbe v popolni lasti) in podružnice.

Kar zadeva podjetja, navedena pod I-2 nomenklature, ki imajo status delniških družb, ima udeležba naravo neposredne naložbe, kadar paket delnic fizične osebe drugega podjetja ali katerega koli drugega imetnika, omogoča delničarju, bodisi na podlagi določb nacionalne zakonodaje, ki se nanaša na delniške družbe, bodisi drugače, da učinkovito sodeluje pri upravljanju družbe ali njenem nadzoru.

Dolgoročna posojila udeležbene narave, navedena pod I-3 nomenklature, pomenijo posojila za obdobje več kot pet let, ki so dana zaradi vzpostavitve ali ohranjanja trajnih gospodarskih povezav. Glavni primeri, ki jih je mogoče navesti, so posojila, da jih odobri družba svojim odvisnim podjetjem ali družbam, v katerih ima delež, in posojila, povezana s pogodbo o skupnem dobičku. Ta postavka prav tako vključuje posojila, ki jih odobrijo finančne ustanove z namenom vzpostavitve ali ohranjanja trajnih gospodarskih povezav.

Naložbe v nepremičnine

Nakupi stavb in zemljišč ter gradnja stavb s strani zasebnih oseb zaradi dobička ali za osebno uporabo. Ta kategorija vključuje tudi pravice uporabe, služnostne pravice in gradbene pravice.

Uvrstitev na borzo ali na priznani denarni trg

Dostop vrednostnih papirjev in drugih prenosljivih instrumentov do trgovanja v skladu z določenim postopkom, bodisi uradno bodisi neuradno nadzorovanega, na uradno priznano borzo ali na uradno priznani del denarnega trga.

Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzi (ki kotirajo ali ne)

Vrednostni papirji, katerih trgovanje je nadzorovano s predpisi in katerih cene redno objavljajo bodisi uradne borze (vrednostni papirji, ki kotirajo) ali drugi organi, povezani z borzo — npr. odbori bank (vrednostni papirji, ki ne kotirajo).

Izdaja vrednostnih papirjev in drugih prenosljivih instrumentov

Prodaja z javno ponudbo.

Plasiranje vrednostnih papirjev in drugih prenosljivih instrumentov

Neposredna prodaja vrednostnih papirjev brez ponudbe javnosti s strani izdajatelja ali konzorcija, ki mu izdajatelj da navodilo, naj jih proda.

Domači ali tuji vrednostni papirji in drugi instrumenti

Vrednostni papirji glede na državo, v kateri ima izdajatelj sedež svojega poslovanja. Pridobitev domačih vrednostnih papirjev in drugih instrumentov, izdanih na tujem trgu, s strani rezidentov, šteje kot pridobitev tujih vrednostnih papirjev.

Delnice in drugi vrednostni papirji udeležbene narave

Vključno s pravicami za vpisovanje novih izdaj delnic.

Obveznice

Prenosljivi vrednostni papirji z ročnostjo dveh let ali več od izdaje, za katere se obrestna mera ter pogoji odplačila glavnice in izplačilo obresti določijo v času izdaje.

Investicijski skladi

Skladi,

- katerih namen je skupno vlaganje zbranega kapitala, v prenosljive vrednostne papirje ali druge naložbe in ki poslujejo po načelu razpršitve tveganj, in

- enote premoženja, ki se na zahtevo imetnikov v skladu z zakonskimi, pogodbenimi ali statutarnimi pogoji, ki veljajo zanje, ponovno odkupijo ali izplačajo, neposredno ali posredno, iz sredstev teh skladov. Ukrepi investicijskih skladov, s katerimi zagotavljajo, da se borzna vrednost njihovih enot ne razlikuje bistveno od čiste vrednosti njihovih sredstev, štejejo za enakovredne takemu ponovnemu odkupu ali izplačilu.

Takšni skladi se lahko v skladu z zakonom ustanovijo bodisi po pogodbenem pravu (kot splošni skladi, ki jih upravljajo družbe za upravljanje) bodisi po investicijskem pravu (kot vzajemni skladi) ali po statutu (kot investicijske družbe).

Za namene te direktive "splošni skladi" vključujejo tudi vzajemne sklade.

Vrednostni papirji in drugi instrumenti, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu

Zakladne menice in druge prenosljive menice, depozitna potrdila, bančni akcepti, komercialni zapisi in drugi podobni instrumenti.

Krediti v zvezi z trgovinskimi transakcijami ali nudenjem storitev

Pogodbeni trgovski krediti (predplačila ali plačila na obroke glede na nedokončano proizvodnjo ali po nalogu in odloženi plačilni roki, ne glede na to ali vključujejo podpisano trgovsko menico ali ne) in njihovo financiranje s krediti, ki jih zagotavljajo kreditne ustanove. Ta kategorija vključuje tudi operacije faktoringa.

Finančna posojila in krediti

Financiranje vseh vrst, ki ga odobrijo finančne ustanove, vključno s financiranjem v zvezi z trgovinskimi transakcijami ali nudenjem storitev, pri katerih ne sodeluje noben rezident.

Ta kategorija vključuje tudi hipotekarna posojila, potrošniške kredite in finančni zakup, kot tudi podporne zmogljivosti in druge izdane in zapisane zmogljivosti.

Rezidenti ali nerezidenti

Fizične in pravne osebe v skladu z opredelitvami, določenimi v veljavnih predpisih deviznega nadzora v vsaki državi članici.

Iztržek likvidacije (naložb, vrednostnih papirjev itd.)

Iztržek prodaje, vključno z revalorizacijo kapitala, zneskom odplačil, iztržek iz izvršbe sodb itd.

Fizične ali pravne osebe

Kot so opredeljene z nacionalnimi pravnimi predpisi.

Finančne ustanove

Banke, hranilnice in ustanove, specializirane za zagotavljanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih kreditov, ter zavarovalnice, stanovanjske zadruge, investicijske družbe in druge ustanove podobnega značaja.

Kreditne ustanove

Banke, hranilnice in ustanove, specializirane za zagotavljanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih kreditov.

[1] Glej spodnja pojasnila.

[2] Glej spodnja pojasnila.

[3] Glej spodnja pojasnila.

[4] Glej spodnja pojasnila.

[5] Glej spodnja pojasnila.

[6] Glej spodnja pojasnila.

[7] Glej spodnja pojasnila.

[8] Glej spodnja pojasnila.

[9] Glej spodnja pojasnila.

[10] Glej spodnja pojasnila.

[11] Glej spodnja pojasnila.

[12] Glej spodnja pojasnila.

[13] Glej spodnja pojasnila.

[14] Glej spodnja pojasnila.

[15] Glej spodnja pojasnila.

[16] Glej spodnja pojasnila.

[17] Glej spodnja pojasnila.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SEZNAM OPERACIJ IZ ČLENA 3 DIREKTIVE

Omejitve, ki jih lahko države članice uporabijo za zgoraj naštete pretoke kapitala, morajo biti opredeljene in uporabljene na tak način, da povzročijo kar najmanj ovir za prosti pretok oseb, blaga in storitev.

Vrsta operacije | Postavka |

Operacije z vrednostnimi papirji in drugimi instrumenti, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu | V |

Operacije na tekočih in depozitnih računih pri finančnih ustanovah | VI |

Operacije z enotami investicijskih skladov | IV-A in B(c) |

—investicijski skladi, ki vlagajo v vrednostne papirje ali instrumente, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu | |

Finančna posojila in krediti | VIII-A in B-1 |

— kratkoročni | |

Osebni kapitalski tokovi | XI-A |

— posojila | |

Fizični uvoz in izvoz finančnih sredstev | XII |

— vrednostni papirji, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu | |

— plačilna sredstva | |

Drugi kapitalski tokovi: mešano | XIII-F |

— kratkoročne operacije, podobne zgoraj naštetim | |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

IZ ČLENA 5 DIREKTIVE

Področje uporabe določb Akta o pristopu iz 1985 o pretoku kapitala v skladu z nomenklaturo o pretoku kapitala iz Priloge I te direktive

Členi iz Akta o pristopu (datumi prenehanja prehodnih določb) | Vrsta operacije | Postavka |

(a)Določbe, ki se nanašajo na Kraljevino Španijo

Člen 62 (31.12.1990) | Neposredne naložbe rezidentov v tujini | I-B |

Člen 63 (31.12.1990) | Naložbe rezidentov v nepremičnine v tujini | II-B |

Člen 64 (31.12.1990) | Operacije z vrednostnimi papirji, s katerimi se normalno trguje na kapitalskem trgu | |

| —Pridobitev tujih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, s strani rezidentov | III-A-2 |

| —brez obveznic, izdanih na tujem trgu in denominiranih v nacionalni valuti | |

| Operacije z enotami investicijskih skladov | |

| —Pridobitev enot investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi, s strani rezidentov | IV-A-2 |

| — brez enot investicijskih skladov, ki imajo obliko splošnih skladov | |

(b)Določbe, ki se nanašajo na Portugalsko republiko

Člen 222 (31.12.1989) | Neposredne naložbe nerezidentov na nacionalnem ozemlju | I-A |

Člen 224 (31.12.1992) | Neposredne naložbe rezidentov v tujini | I-B |

Člen 225 in 226 (31.12.1990) | Naložbe nerezidentov v nepremičnine na nacionalnem ozemlju | II-A |

Člen 227 (31.12.1992) | Naložbe rezidentov v nepremičnine v tujini | II-B |

Člen 228 (31.12.1990) | Osebni pretok kapitala | |

| (i) za uporabo višjih zneskov, določenih v členu 228(2): | |

| — Dote | XI-C |

| — Dediščine in zapuščine | XI-D |

| —Prenosi sredstev, ki jih oblikujejo rezidenti v primeru odselitve v času njihovega službovanja ali bivanja v tujini | XI-F |

| (ii) za uporabo nižjih zneskov, določenih v členu 228(2): | |

| — Darila in dotacije | XI-B |

| —Poravnava dolgov priseljencev v državi, kjer so imeli prej stalno prebivališče | XI-E |

| —Prenosi prihrankov priseljencev v državo njihovega prejšnjega stalnega prebivališča v času njihovega bivanja | XI-G |

Člen 229 (31.12.1990) | Operacije z vrednostnimi papirji, s katerimi se normalno trguje na kapitalskem trgu | |

| —Pridobitev tujih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, s strani rezidentov | III-A-2 |

| —brez obveznic, izdanih na tujem trgu in denominiranih v nacionalni valuti | |

| Operacije z enotami investicijskih skladov | |

| —Pridobitev enot tujih investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi, s strani rezidentov | IV-A-2 |

| — brez enot investicijskih skladov, ki imajo obliko splošnih skladov | |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

IZ ČLENA 6(2) DIREKTIVE

I. Portugalska republika lahko do 31. decembra 1990 nadaljuje z uporabo omejitev, ki so obstajale na dan uradnega obvestila o Direktivi o pretoku kapitala iz seznama I spodaj, ali jih ponovno uvede:

SEZNAM I

Vrsta operacije | Postavka |

Operacije z enotami investicijskih skladov | |

— Pridobitev enot tujih skladov, s katerimi se trguje na borzi, s strani rezidentov | IV-A-2(a) |

—skladi, za katere velja Direktiva 85/611/EGS [1]in prevzamejo obliko splošnih skladov | |

— Pridobitev enot tujih skladov, s katerimi se ne trguje na borzi, s strani rezidentov | IV-A-4(a) |

— skladi, za katere velja Direktiva 85/611/EGS [1] | |

II. Kraljevina Španija in Portugalska republika lahko do 31. decembra 1990 nadaljujeta z uporabo omejitev, ki so obstajale na dan uradnega obvestila o Direktivi o pretoku kapitala iz seznama II, ali jih ponovno uvedeta do 31. decembra 1992:

SEZNAM II

Vrsta operacije | Postavka |

Operacije z vrednostnimi papirji, s katerimi se normalno trguje na kapitalskem trgu | |

— Pridobitev tujih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, s strani rezidentov | III-A-2(b) |

— obveznice, izdane na tujem trgu in denominirane v nacionalni valuti | |

—Pridobitev tujih (domačih) vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na borzi, s strani rezidentov (nerezidentov) | III-A-3 in 4 |

— Sprejem vrednostnih papirjev na kapitalski trg | III-B-1 in 2 |

— kadar se z njimi trguje na borzi v državi članici ali so v postopku sprejema | |

Operacije z enotami investicijskih skladov | |

—Pridobitev enot tujih investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi, s strani rezidentov | IV-A-2 |

—skladi, za katere ne velja Direktiva 85/611/EGS [2]in prevzamejo obliko splošnih skladov | |

—Pridobitev enot tujih (domačih) investicijskih skladov, s katerimi se ne trguje na borzi, s strani rezidentov (nerezidentov) | IV-A-3 in 4 |

—skladi, za katere ne velja Direktiva 85/611/EGS [2]in katerih edini namen je pridobitev sredstev, ki so bila sproščena | |

— Sprejem enot investicijskih skladov na kapitalski trg | IV-B-1 in 2(a) |

— skladi, za katere velja Direktiva 85/611/EGS [2] | |

—Krediti v zvezi z gospodarskimi transakcijami ali zagotavljanjem storitev, pri katerih sodeluje rezident | VII-A in B-3 |

— Dolgoročni krediti | |

III. Helenska republika, Kraljevina Španija, Irska in Portugalska republika lahko do 31. decembra 1992 nadaljujejo z uporabo omejitev, ki so obstajale na dan uradnega obvestila o Direktivi o pretoku kapitala iz seznama III spodaj, ali jih ponovno uvedejo:

SEZNAM III

Vrsta operacije | Postavka |

Operacije z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na kapitalskem trgu | |

— Sprejem vrednostnih papirjev na kapitalski trg | III-B-1 in 2 |

— kadar se z njimi ne trguje na borzi v državi članici niti niso v postopku sprejema | |

Operacije z enotami investicijskih skladov | |

— Sprejem enot investicijskih skladov na kapitalski trg | IV-B-1 in 2 |

—skladi, za katere ne velja Direktiva 85/611/EGS [3]in katerih edini namen je pridobitev sredstev, ki so bila sproščena | |

Finančna posojila in krediti | VIII-A, B-2 in 3 |

— srednjeročni in dolgoročni | |

IV. Helenska republika, Kraljevina Španija, Irska in Portugalska republika lahko odložijo liberalizacijo pretoka kapitala iz seznama IV spodaj do 31. decembra 1992:

SEZNAM IV

Vrsta operacije | Postavka |

Operacije z vrednostnimi papirji in drugimi instrumenti, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu | V |

Operacije na tekočih in depozitnih računih pri finančnih ustanovah | VI |

Operacije z enotami investicijskih skladov | IV-A in B(c) |

—skladi, ki vlagajo v vrednostne papirje ali instrumente, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu | |

Finančna posojila in krediti | VIII-A in B-1 |

— kratkoročni | |

Osebni pretoki kapitala | XI-A |

— posojila | |

Fizični uvoz in izvoz finančnih sredstev | XII |

— vrednostni papirji, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu | |

— plačilna sredstva | |

Drugi pretoki kapitala: mešano | XIII-F |

[1] Direktiva Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov, predpisov in upravnih aktov v zvezi z investicijskimi skladi, ki vlagajo v prenosljive vrednostne papirje (UCITS) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3).

[2] Glej opombo pod črto k seznamu I.

[3] Glej opombo pod črto k seznamu I.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Ker sistem dvojnega deviznega trga, ki ga vodita Kraljevina Belgija in Veliko vojvodstvo Luksemburg, ni vplival na omejitve pretoka kapitala, kljub temu pa predstavlja nepravilnost v EMS in bi ga bilo zato treba v interesu učinkovitega izvajanja Direktive in s ciljem okrepitve Evropskega monetarnega sistema končati, se ti državi članici obvezujeta, da ga ukineta do 31. decembra 1992. Obvezujeta se tudi, da bosta urejali sistem do takrat, ko bo ukinjen na osnovi postopkov, ki bodo še vedno zagotavljali dejanski prosti pretok kapitala pod takimi pogoji, da menjalni tečaji, ki veljajo za oba trga, ne bodo pokazali znatnih in trajnih razlik.

--------------------------------------------------