1.

Ali se lahko za presojo, ali je zbiranje podatkov ustrezno, relevantno in omejeno na to, kar je potrebno, v smislu člena 5(1)(c) SUVP (1) in nujnosti njihove obdelave v smislu člena 6(1)(b) in (f) SUVP upoštevajo splošno sprejete prakse v civilnih, poslovnih in upravnih komunikacijah, tako da bi se lahko zbiranje podatkov o nazivih strank, omejeno na navedbi „gospod“ ali „gospa“, štelo za nujno, ne da bi ga oviralo načelo najmanjšega obsega podatkov?

2.

Ali je treba za presojo nujnosti obveznega zbiranja in obdelave podatkov v zvezi z nazivom strank ter kadar nekatere stranke menijo, da se ne uvrščajo v nobenega od obeh nazivov in da zbiranje tega podatka v njihovem primeru ni relevantno, upoštevati dejstvo, da lahko po tem, ko so stranke ta podatek zagotovile upravljavcu, da bi koristile ponujeno storitev, uveljavljajo svojo pravico do ugovora proti njegovi uporabi in hrambi na podlagi svojega posebnega položaja v skladu s členom 21 SUVP?