10.6.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 479/2009

z dne 25. maja 2009

o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 104(14) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s sklicevanjem na Evropski sistem integriranih gospodarskih računov (ESR), ki ga je nadomestil Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (sprejet z Uredbo [Sveta] (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, v nadaljevanju „ESR 95“ (5), opredeljuje pojme „država“, „primanjkljaj“ in „investicija“. Natančne opredelitve so potrebne glede na klasifikacijske šifre ESR 95. V okviru so potrebne uskladitve nacionalnih statistik ali iz drugih razlogov te opredelitve lahko spremenjene. O vsaki spremembi ESR bo odločal Svet v skladu z določbami Pogodbe o pristojnostih in postopkih.

(3)	Po ESA 95 obrestne mere v pogodbah o menjavi in dogovorih o obrestni meri (FRA) se klasificirajo v finančni račun in zahtevajo posebno obravnavanje glede podatkov, poslanih v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(4)	Pojem „dolg“ iz Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je treba dopolniti s sklicevanjem na klasifikacijske šifre ESR 95.

(5)

Pri izvedenih finančnih instrumentih, kakor so opredeljeni v ESR 95, ne obstaja nominalna vrednost, ki bi bila enaka vrednosti za druge dolžniške instrumente. Zato je pomembno, da tako izvedeni finančni instrumenti niso vključeni v obveznosti, ki sestavljajo javni dolg za namene Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pri obveznostih, ki jih urejajo sporazumi o določitvi menjalnega tečaja, se ta tečaj upošteva pri preračunavanju v nacionalno valuto.

(6)	ESR 95 podrobno opredeljuje bruto domači proizvod v tekočih tržnih cenah, kar je primerno za izračun razmerja med javno-finančnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom ter med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom iz člena 104 Pogodbe.

(7)

Konsolidirani javno-finančni odhodki za obresti so pomemben kazalec za spremljanje proračunskega stanja v državah članicah. Odhodki za obresti so zajeti v javnem dolgu. Javni dolg, o katerem morajo države članice poročati Komisiji, je treba konsolidirati znotraj državnega sektorja. Višini javnega dolga in odhodkov za obresti bi morala biti medsebojno usklajeni; metodologija ESR 95 (točka 1.58) upošteva, da so za določene vrste analiz konsolidirani agregati pomembnejši kot skupne bruto vrednosti.

(8)	Komisija ima na podlagi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem nalogo, da priskrbi statistične podatke, potrebne za ta postopek.

(9)

Vlogo Komisije kot statističnega organa v tem okviru v imenu Komisije izrecno izvaja Eurostat. Eurostat mora kot oddelek Komisije, odgovoren za izvajanje nalog – naloženih Komisiji – v zvezi s pripravo statističnih podatkov Skupnosti, izvajati naloge v skladu z načeli nepristranskosti, zanesljivosti, relevantnosti, stroškovne učinkovitosti, statistične zaupnosti in preglednosti, kakor to določa Sklep Komisije 97/281/ES z dne 21. aprila 1997 o vlogi Eurostata pri pripravi statističnih podatkov Skupnosti (6). Izvajanje Priporočila Komisije z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, integriteti in odgovornosti nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti s strani nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti bi moralo spodbuditi načelo strokovne neodvisnosti, ustreznosti virov in kakovosti statističnih podatkov.

(10)	Eurostat je v imenu Komisije odgovoren za ocenjevanje kakovosti podatkov in zagotovitev podatkov, ki se v skladu s Sklepom Komisije 97/281/ES uporabljajo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(11)	Med Komisijo in statističnimi organi držav članic je treba vzpostaviti stalen dialog, da se zagotovi kakovost dejanskih podatkov v poročilu držav članic in podatkov o temeljnih računih sektorja država, zbranih v skladu z ESR 95.

(12)	Za redno in takojšnje poročanje držav članic Komisiji (Eurostatu) o njihovih načrtovanih in dejanskih primanjkljajih ter o višini njihovega dolga so potrebne podrobne določbe.

(13)

Komisija mora v skladu s členom 104c(2) in (3) Pogodbe spremljati razvoj proračunskega stanja in višine javnega dolga v državah članicah ter na podlagi meril za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg preverjati upoštevanje proračunske discipline. Če država članica ne izpolnjuje zahtev katerega izmed ali obeh navedenih meril, mora Komisija upoštevati vse pomembne dejavnike. Komisija mora preveriti, ali v državi članici obstaja tveganje čezmernega primanjkljaja –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

OPREDELITVE

Člen 1

1.   Za potrebe Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in te uredbe so izrazi iz odstavkov 2 do 6 opredeljeni v skladu z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „ESR 95“), sprejetim z Uredbo (ES) št. 2223/96. Šifre v oklepajih se nanašajo na ESR 95.

2.   „Država“ pomeni sektor „države v širšem smislu“ (S.13), to je „centralno državo“ (S.1311), „federalno državo“ (S.1312), „lokalno državo“ (S.1313) in „sklade socialnega zavarovanja“ (S.1314), razen tržnih dejavnosti, kot so opredeljene v ESR 95.

Izključitev tržnih dejavnosti pomeni, da sektor „države v širšem smislu“ (S.13) obsega samo institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je opravljanje netržnih storitev.

3.   „Javno-finančni primanjkljaj (presežek)“ pomeni neto zadolževanje (neto posojanje) (EDP B.9) sektorja „države v širšem smislu“ (S.13), kot je opredeljen v ESR 95. Obresti, ki so del javno-finančnega primanjkljaja, so obresti (EDP D.41), kot so opredeljene v ESR 95.

4.   „Javna investicija“ pomeni bruto investicije v osnovna sredstva (P.51) sektorja „države v širšem smislu“ (S.13), kot je opredeljen v ESR 95.

5.   „Javni dolg“ pomeni stanje skupnega bruto dolga v nominalni vrednosti sektorja „države v širšem smislu“ (S.13), neplačanega ob koncu leta, razen obveznosti, za katere ima sektor „države v širšem smislu“ (S.13) ustrezna finančna sredstva.

Javni dolg sestavljajo obveznosti sektorja države v širšem smislu v naslednjih kategorijah: gotovina in vloge (AF.2); vrednostni papirji, ki niso delnice, razen izvedenih finančnih instrumentov (AF.33) in posojila (AF.4), kot so opredeljena v ESR 95.

Nominalna vrednost obveznosti, neplačanih ob koncu leta, je njihova imenska vrednost.

Nominalna vrednost obveznosti, ki so vezane na indeks, je njihova imenska vrednost, popravljena za spremembo vrednosti glavnice, z upoštevanjem indeksa, ugotovljenega ob koncu leta.

Obveznosti v tuji valuti ali na podlagi pogodbe zamenjane iz ene tuje valute v eno ali več drugih tujih valut se preračunajo v druge tuje valute po menjalnem tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah, in v nacionalno valuto na podlagi reprezentativnega tržnega menjalnega tečaja, ki velja na zadnji delovni dan vsakega leta.

Obveznosti v nacionalni valuti in na podlagi pogodbe zamenjane v tujo valuto se preračunajo v tujo valuto po menjalnem tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah, in v nacionalno valuto na podlagi reprezentativnega tržnega menjalnega tečaja, ki velja na zadnji delovni dan vsakega leta.

Obveznosti v tuji valuti in na podlagi pogodbe zamenjane v nacionalno valuto se preračunajo v nacionalno valuto po tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah.

6.   „Bruto domači proizvod“ pomeni bruto domači proizvod v tekočih tržnih cenah (BDP tc) (B.1*g), kot je opredeljen v ESR 95.

Člen 2

1.   Zneski načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga so zneski, ki jih države članice določijo za tekoče leto. To so najnovejše uradne napovedi, v katerih so upoštevane najnovejše odločitve za proračun, gospodarski razvoj in napovedi. Pripraviti jih je treba čim prej pred rokom za poročanje.

2.   Zneski dejanskega javnofinančnega primanjkljaja in dejanska višina javnega dolga so ocenjeni, začasni, nedokončni ali dokončni rezultati za preteklo leto. Načrtovani in dejanski podatki glede opredelitev in konceptov tvorijo koherentno časovno zaporedje.

POGLAVJE II

PRAVILA IN OBSEG POROČANJA

Člen 3

1.   Države članice poročajo Komisiji (Eurostatu) o načrtovanih in dejanskih javnofinančnih primanjkljajih ter o višini javnega dolga dvakrat na leto, prvič pred 1. aprilom tekočega leta (leto n) in drugič pred 1. oktobrom leta n.

Države članice obvestijo Komisijo (Eurostat), kateri nacionalni organi so pristojni za poročanje o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2.   Pred 1. aprilom leta n morajo države članice:

(a)	sporočiti Komisiji (Eurostatu) načrtovani javnofinančni primanjkljaj za leto n, aktualno oceno dejanskega javnofinančnega primanjkljaja za leto n-1 in dejanski javnofinančni primanjkljaj za leta n-2, n-3 in n-4,

(b)

hkrati zagotoviti Komisiji (Eurostatu) načrtovane podatke za leto n in dejanske podatke za leta n-1, n-2, n-3 ter n-4 glede ustreznega proračunskega primanjkljaja javnega sektorja v skladu z običajno nacionalno opredelitvijo in zneske, ki določajo preračunavanje med zadevnim proračunskim primanjkljajem javnega sektorja in njihovim javnofinančnim primanjkljajem za podsektor S.1311,

(c)	hkrati zagotoviti Komisiji (Eurostatu) dejanske podatke za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 glede ustreznih operativnih sredstev in zneske, ki določajo preračunavanje med operativnimi sredstvi vsakega javnega podsektorja in javnofinančnim primanjkljajem podsektorjev S.1312, S.1313 in S.1314,

(d)	Komisiji (Eurostatu) poročati o načrtovani višini javnega dolga ob koncu leta n in o dejanski višini javnega dolga za leta n-1, n-2, n-3 in n-4,

(e)	hkrati zagotoviti Komisiji (Eurostatu) za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 zneske, ki kažejo prispevek javnofinančnega primanjkljaja in drugih dejavnikov pomembnih za spremembe višine njihovega javnega dolga po podsektorjih.

3.   Pred 1. oktobrom leta n morajo države članice poročati Komisiji (Eurostatu) njihov:

(a)	posodobljeni načrtovani javnofinančni primanjkljaj za leto n in dejanski javnofinančni primanjkljaj za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 ter izpolniti zahteve iz točk (b) in (c) odstavka 2,

(b)	posodobljeno načrtovano višino javnega dolga ob koncu leta n in dejansko višino javnega dolga ob koncu let n-1, n-2, n-3 in n-4 ter upoštevati zahteve iz točke (e) odstavka 2.

4.   Znesek načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja, ki ga država članica sporoči Komisiji (Eurostatu) v skladu z odstavkoma 2 in 3, je izražen v nacionalni valuti in v proračunskih letih.

Znesk dejanskega javnofinančenga primanjkljaja in dejanska višina javnega dolga, ki ju mora država članica sporočiti Komisiji (Eurostatu) v skladu z odstavkoma 2 in 3, sta izražena v nacionalni valuti in v koledarskih letih razen aktualnih ocen za leto n-1, ki so lahko izražene v proračunskih letih.

Kjer se proračunska leta razlikujejo od koledarskih, države članice sporočijo Komisiji (Eurostatu) tudi znesek dejanskega javnofinančnega primanjkljaja in dejansko višino javnega dolga v proračunskih letih za dve proračunski leti pred tekočim proračunskim letom.

Člen 4

Države članice v skladu s postopkom iz člena 3(1), (2) in (3) sporočijo Komisiji (Eurostatu) zneske odhodkov za javne investicije in obresti (konsolidiranih).

Člen 5

Države članice zagotovijo Komisiji (Eurostatu) napoved bruto domačega proizvoda za leto n in dejanske zneske bruto domačega proizvoda za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 v istih časovnih obdobjih, kakršna določa člen 3(1).

Člen 6

1.   Države članice obvestijo Komisijo (Eurostat) o kakršni koli večji spremembi zneskov dejanskih in načrtovanih javnofinančnih primanjkljajev ter o že sporočenih zneskih dolgov, takoj ko so ti spremenjeni zneski na voljo.

2.   Večje spremembe že sporočenih dejanskih zneskov javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja se ustrezno dokumentirajo. V vsakem primeru se spremembe, ki imajo za posledico prekoračitev referenčnih vrednosti, določenih v Protokolu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ali spremembe, zaradi katerih država članica referenčnih vrednosti ne presega več, posredujejo v poročilu in ustrezno dokumentirajo.

Člen 7

Države članice objavijo dejanske podatke o primanjkljaju in dolgu za pretekla leta, sporočenim Komisiji Eurostatu, v skladu s členi 3 do 6.

POGLAVJE III

KAKOVOST PODATKOV

Člen 8

1.   Komisija (Eurostat) redno ocenjuje kakovost dejanskih podatkov v poročilu države članice ter temeljnih računov sektorja država v skladu z ESR 95 (v nadaljnjem besedilu „državni računi“). Kakovost dejanskih podatkov pomeni upoštevanje računovodskih pravil, popolnost, zanesljivost, pravočasnost in doslednost statističnih podatkov. Ocenjevanje bo osredotočeno na področja, ki so opredeljena v evidencah držav članic, npr. razmejitev državnega sektorja, klasifikacija državnih transakcij in obveznosti ter čas zbiranja.

2.   Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (7) države članice v najkrajšem možnem času sporočijo Komisiji (Eurostatu) relevantne statistične informacije, ki se zahtevajo za oceno kakovosti podatkov.

Statistične informacije iz prvega pododstavka je treba omejiti na informacije, ki so nujno potrebne za preverjanje skladnosti s pravili ESR. Statistične informacije so zlasti:

(a)	podatki iz nacionalnih računov;

(b)

evidence;

(c)	preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

(d)	dodatni vprašalniki in pojasnila v povezavi z uradnimi obvestili.

Format vprašalnikov določi Komisija (Eurostat) po posvetovanju z Odborom za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (v nadaljevanju „OMFPS“).

3.   Komisija (Eurostat) redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih podatkov v poročilu držav članic. Poročilo vključuje skupno oceno dejanskih podatkov iz poročil držav članic glede upoštevanja računovodskih pravil, popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti in doslednosti podatkov.

Člen 9

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo natančen popis metodologij, postopkov in virov, ki se uporabljajo za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter o temeljnih državnih računih.

2.   Popis se pripravi v skladu s smernicami, ki jih sprejme Komisija (Eurostat) po posvetovanju z OMFPS.

3.   Popis se posodablja v skladu s spremembami metodologij, postopkov in virov, ki so jih sprejele države članice za zbiranje statističnih podatkov.

4.   Države članice te popise objavijo.

5.   Zadeve iz odstavkov 1, 2 in 3 se lahko obravnavajo v okviru obiskov iz člena 11.

Člen 10

1.   V primeru dvoma glede pravilnega izvajanja računovodskih pravil ESR 95 zadevna država članica zaprosi Komisijo (Eurostat) za pojasnilo. Komisija (Eurostat) nemudoma preuči zadevo ter sporoči pojasnilo zadevni državi članici in, če je potrebno, tudi OMFPS.

2.   Za primere, ki so po mnenju Komisije ali zadevne države članice zahtevni ali se nanašajo na splošni interes, sprejme Komisija (Eurostat) po posvetovanju z OMFPS odločitev. Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 322/97 Komisija (Eurostat) objavi odločitev skupaj z mnenjem OMFPS.

Člen 11

1.   Komisija (Eurostat) zagotovi stalen dialog s statističnimi organi držav članic. V ta namen Komisija (Eurostat) v vseh državah članicah redno izvaja obiske za dialog in morebitne metodološke obiske.

2.   Obiski za dialog so namenjeni pregledu podatkov v poročilu, preučitvi metodoloških vprašanj, razpravam o statističnih postopkih in virih, zajetih v popisu, ter oceni skladnosti z računovodskimi pravili. Obiski za dialog se uporabljajo za ugotavljanje nevarnosti in morebitnih problemov glede kakovosti podatkov iz poročila.

3.   Metodološki obiski ne presegajo izključno statističnega področja. To se odraža v sestavi delegacij iz člena 12.

Metodološki obiski so namenjeni spremljanju postopkov in državnih računov, ki upravičujejo dejanske podatke v poročilu, in pripravi natančnih sklepov glede kakovosti teh podatkov, kakor to opredeljuje člen 8(1).

Metodološki obiski se izvajajo le v primerih, kadar se ugotovijo precejšnja tveganja ali morebitni problemi v zvezi s kakovostjo podatkov, zlasti, če se nanašajo na metode, koncepte in klasifikacije, uporabljene pri podatkih, ki so jih države članice dolžne sporočati.

4.   Ko Komisija (Eurostat) pripravlja obiske za dialog in metodološke obiske, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici v mnenje.

Člen 12

1.   Pri izvajanju metodoloških obiskov v državah članicah lahko Komisija (Eurostat) zaprosi za pomoč strokovnjake na področju nacionalnih računov, ki jih prostovoljno predlagajo države članice, in uradnike iz drugih oddelkov Komisije.

Seznam strokovnjakov na področju nacionalnih računov, ki jih Komisija (Eurostat) lahko zaprosi za pomoč, je sestavljen na podlagi predlogov, ki jih Komisiji (Eurostatu) pošljejo nacionalni organi, pristojni za poročanje o čezmernem primanjkljaju.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da omogočijo metodološke obiske. Te obiski bi se morali omejiti na nacionalne organe, ki so vključeni v poročanje o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vendar pa države članice zagotovijo, da službe, ki so neposredno ali posredno povezane s pripravo državnih računov in dolgov, ter – kadar je potrebno – nacionalni organi, ki so po svoji dolžnosti odgovorni za nadzor državnih računov, zagotovijo uradnikom Komisije ali drugim strokovnjakom iz odstavka 1 pomoč, ki jo potrebujejo pri opravljanju svojih nalog, vključno s tem, da zagotovijo, da so na voljo dokumenti za utemeljitev dejanskih sporočenih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter o temeljnih državnih računih. Zaupne evidence o nacionalnih statističnih sistemih se sporočijo samo Komisiji (Eurostatu).

Brez poseganja v splošno obveznost držav članic, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za omogočanje metodoloških obiskov, so sogovorniki Komisije (Eurostata) za metodološke obiske iz prejšnjega pododstavka v vsaki državi članici službe, ki so pristojne za poročanje o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

3.   Komisija (Eurostat) zagotovi, da uradniki in strokovnjaki, ki sodelujejo pri teh obiskih, izpolnjujejo merila tehnične usposobljenosti, poklicne neodvisnosti in varovanja zaupnosti.

Člen 13

Komisija (Eurostat) poroča Ekonomsko-finančnemu odboru o ugotovitvah obiskov za dialog in metodoloških obiskov, vključno s kakršnimi koli pripombami zadevne države članice glede teh ugotovitev. Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 322/97 se ta poročila po posredovanju Ekonomsko-finančnemu odboru objavijo skupaj s kakršnimi koli pripombami zadevne države članice.

POGLAVJE IV

ZAGOTAVLJANJE PODATKOV S STRANI KOMISIJE

(EUROSTATA)

Člen 14

1.   Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje iz člena 3(1) ali po spremembah iz člena 6(1). Podatki se zagotovijo z objavo.

2.   Komisija (Eurostat) ne odlaša z zagotavljanjem dejanskih podatkov o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu držav članic, če država članica ne sporoči svojih podatkov.

Člen 15

1.   Komisija (Eurostat) lahko izrazi pridržke o kakovosti dejanskih podatkov v poročilu države članice. Komisija (Eurostat) najpozneje v treh delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Ekonomsko-finančnega odbora zadržke, ki jih namerava izraziti in objaviti. Kadar se po objavi podatkov in pridržkov zadeva razreši, se takoj za tem objavi umik pridržkov.

2.   Komisija (Eurostat) lahko spremeni dejanske podatke v poročilu države članice in zagotovi spremenjene podatke in obrazložitev sprememb, če obstajajo dokazi, da dejanski podatki v poročilu države članice niso v skladu z zahtevami člena 8(1). Komisija (Eurostat) najpozneje v treh delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Ekonomsko-finančnega odbora spremenjene podatke in obrazložitev sprememb.

POGLAVJE V

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 16

1.   Države članice zagotovijo, da so dejanski podatki, sporočeni Komisiji (Eurostatu), v skladu z načeli iz člena 10 Uredbe (ES) št. 322/97. V tem okviru morajo nacionalni statistični organi zagotoviti, da so sporočeni podatki skladni s členom 1 te uredbe ter s temeljnimi računovodskimi pravili ESR 95.

2.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da uradniki, odgovorni za poročanje o dejanskih podatkih in temeljnih državnih računih Komisiji (Eurostatu), delujejo v skladu z načeli iz člena 10 Uredbe (ES) št. 322/97.

Člen 17

V primeru spremembe ESR 95 ali njegovih metodologij, o katerih odločata Evropski parlament in Svet ali Komisija v skladu s pravili o pristojnosti in postopkih iz Pogodbe in Uredbe (ES) št. 2223/96, Komisija v člene 1 in 3 te uredbe uvede nova sklicevanja na ESR 95.

Člen 18

Uredba (ES) št. 3605/93 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 19

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 21. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 88, 9.4.2008, str. 1.

(3)  UL L 332, 31.12.1993, str. 7.

(4)  Glej Prilogo I.

(5)  UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

(6)  UL L 112, 29.4.1997, str. 56.

(7)  UL L 52, 22.2.1997, str. 1.

---

---

---