(1)

Določbe o obravnavi preudarno vrednotene programske opreme, na vrednost katere reševanje, insolventnost ali likvidacija institucije ne vplivajo bistveno, so bile spremenjene z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da bi dodatno podprli prehod na bolj digitaliziran bančni sektor. Z Uredbo (EU) 2019/876 je bil v Uredbo (EU) št. 575/2013 uveden tudi člen 36(4), v skladu s katerim mora Evropski bančni organ (EBA) pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo uporabo odbitkov v zvezi s programsko opremo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Da se zagotovi skladnost določb v zvezi s kapitalom in olajša njihova uporaba, je te regulativne tehnične standarde primerno vključiti v Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 241/2014 (3), ki združuje vse tehnične standarde v zvezi s kapitalom.

(2)

Pristojnim organom ni preprečeno, da pregledajo programsko opremo, ki jo institucija posamično vključi v kapital, niti da izvajajo svoja nadzorna pooblastila v skladu s členom 64 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), zlasti kadar bi lahko naložbe v programsko opremo povzročile neželene bonitetne koristi ali kadar se domneva, da institucija stopnjo presoje, ki izhaja iz veljavnega računovodskega okvira, uporablja, da bi se izognila upoštevanju te uredbe.

(3)

Zaradi raznolikosti programske opreme, ki jo uporabljajo institucije, je težko na splošno oceniti, katera programska oprema bi lahko imela izterljivo vrednost v primeru reševanja, insolventnosti ali likvidacije, in če bi jo imela, kakšen bi bil njen obseg, ali opredeliti posebno kategorijo programske opreme, ki bi ohranila svojo vrednost tudi v takem primeru.

(4)

Poleg tega je iz ocene konkretnih primerov preteklih poslov, ki jo je izvedel EBA, razvidno, da ima vsa programska oprema, brez razlikovanja med posebnimi kategorijami, enako verjetnost, da bo odpisana. Tudi v primerih, ko je vrednost programske opreme vsaj delno ohranjena, se na splošno doba koristnosti take programske opreme spremeni tako, da se upošteva, da bo prevzemnik institucije takšno programsko opremo uporabljal le do konca migracijskega procesa. Iz zbranih dokazov je razvidno, da tak migracijski proces običajno traja od enega do treh let. Navedeni vzorec bi se moral odražati v bonitetni obravnavi programske opreme.

(5)

Glede na to, da se zdi, da ima programska oprema omejeno vrednost v primeru reševanja, insolventnosti ali likvidacije institucije, je bistveno, da se pri bonitetni obravnavi take opreme vzpostavi ustrezno ravnovesje med bonitetnimi pomisleki na eni strani ter vrednostjo te opreme s poslovnega in ekonomskega vidika na drugi strani. Bonitetna obravnava programske opreme bi zato morala vključevati določeno mero konservativnosti, kar zadeva zmanjšanje zahtev glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

(6)

Poleg tega bi morala biti bonitetna obravnava programske opreme preprosta za izvajanje in bi se morala za vse institucije uporabljati na standardiziran način, da se ne bi prišlo do dodatne operativne obremenitve za institucije in bi se olajšal nadzor s strani pristojnih organov. Standardizirana bonitetna obravnava instituciji ne bi smela preprečiti, da bi še naprej v celoti odbijala programsko opremo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

(7)

Zaradi hitrih tehnoloških sprememb institucije pogosto vlagajo v vzdrževanje, izboljšave ali posodobitve svoje programske opreme. Za zmanjšanje tveganja regulativne arbitraže bi bilo treba te naložbe amortizirati ločeno od programske opreme, ki se vzdržuje, izboljša ali nadgradi, če so te naložbe v skladu z veljavnim računovodskim okvirom pripoznane kot neopredmetena sredstva v bilanci stanja institucije.

(8)

Delegirano uredbo (EU) št. 241/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložil Komisiji.

(10)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(11)

Glede na pospešeno uvajanje digitalnih storitev zaradi pandemije COVID-19 bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –