2.
|
Priloga II k Smernici ECB/2013/23 se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA II
METODOLOŠKE OPREDELITVE
1. Opredelitev sektorjev in podsektorjev
Sektorji in podsektorji v ESR 2010
Celotno gospodarstvo
|
S.1
|
Nefinančne družbe
|
S.11
|
Finančne družbe
|
S.12
|
Centralna banka
|
S.121
|
Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke
|
S.122
|
Skladi denarnega trga
|
S.123
|
Investicijski skladi razen skladov denarnega trga
|
S.124
|
Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov
|
S.125
|
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti
|
S.126
|
Lastne finančne institucije in posojilodajalci
|
S.127
|
Zavarovalne družbe
|
S.128
|
Pokojninski skladi
|
S.129
|
Denarne finančne institucije
|
S.121 + S.122 + S.123
|
Država
|
S.13
|
Centralna država (razen skladov socialne varnosti)
|
S.1311
|
Regionalna država (razen skladov socialne varnosti)
|
S.1312
|
Lokalna država (razen skladov socialne varnosti)
|
S.1313
|
Skladi socialne varnosti
|
S.1314
|
Gospodinjstva
|
S.14
|
Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva
|
S.15
|
Tujina
|
S.2
|
Države članice ter institucije in organi Evropske unije (EU)
|
S.21
|
Države članice EU
|
S.211
|
Institucije in organi EU
|
S.212
|
Evropska centralna banka (ECB)
|
S.2121
|
Evropske institucije in organi razen ECB
|
S.2122
|
Države nečlanice in mednarodne organizacije, ki niso rezidenti v EU
|
S.22
|
2. Opredelitve kategorij
(1)
(2)
Tabela 1A
|
1.
|
Primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.1] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.13, je enako skupni prihodki [1A.7] minus skupni izdatki [1A.22] in je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) centralne države [1A.3] plus primanjkljaj (–) ali presežek (+) regionalne države [1A.4] plus primanjkljaj (–) ali presežek (+) lokalne države [1A.5] plus primanjkljaj (–) ali presežek (+) skladov socialne varnosti [1A.6].
|
|
2.
|
Primarni primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.2] je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) [1A.1] plus pasivne obresti [1A.28].
|
|
3.
|
Primanjkljaj (–) ali presežek (+) centralne države [1A.3] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1311.
|
|
4.
|
Primanjkljaj (–) ali presežek (+) regionalne države [1A.4] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1312.
|
|
5.
|
Primanjkljaj (–) ali presežek (+) lokalne države [1A.5] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1313.
|
|
6.
|
Primanjkljaj (–) ali presežek (+) skladov socialne varnosti [1A.6] je enako neto posojanje (+)/neto izposojanje (–) (B.9) v S.1314.
|
|
7.
|
Skupni prihodki [1A.7] je enako skupni tekoči prihodki [1A.8] plus skupni kapitalski prihodki [1A.20].
|
|
8.
|
Skupni tekoči prihodki [1A.8] je enako neposredni davki [1A.9] plus posredni davki [1A.12] plus neto socialni prispevki [1A.14] plus drugi tekoči prihodki [1A.17] plus prodaja [1A.19].
|
|
9.
|
Neposredni davki [1A.9] je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13.
|
|
10.
|
Neposredni davki, od tega neposredni davki, ki jih plačajo družbe [1A.10], je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.11 in S.12.
|
|
11.
|
Neposredni davki, od tega neposredni davki, ki jih plačajo gospodinjstva [1A.11], je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.14.
|
|
12.
|
Posredni davki [1A.12] je enako davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), prikazani med viri v S.13.
|
|
13.
|
Posredni davki, od tega davek na dodano vrednost (DDV) [1A.13], je enako davki tipa davka na dodano vrednost (D.211), prikazani med viri v S.13.
|
|
14.
|
Neto socialni prispevki [1A.14] je enako socialni prispevki (D.61), prikazani med viri v S.13.
|
|
15.
|
Neto socialni prispevki, od tega dejanski socialni prispevki delodajalcev [1A.15], je enako dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.611), prikazani med viri v S.13.
|
|
16.
|
Neto socialni prispevki, od tega dejanski socialni prispevki gospodinjstev [1A.16], je enako dejanski socialni prispevki gospodinjstev (D.613), prikazani med viri v S.13.
|
|
17.
|
Drugi tekoči prihodki [1A.17] je enako dohodek od lastnine (D.4) plus drugi tekoči transferji (D.7), prikazani med viri v S.13, razen obresti (D.41), ki so viri v S.13 in tudi porabe v S.13, plus prejemki drugih subvencij na proizvodnjo (D.39), ki so porabe v S.13.
|
|
18.
|
Drugi tekoči prihodki, od tega aktivne obresti [1A.18], je enako obresti (D.41), prikazane med viri v S.13 in porabami vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
19.
|
Prodaja [1A.19] je enako tržna proizvodnja (P.11) plus proizvodnja za lastno končno porabo (P.12) plus plačila za drugo netržno proizvodnjo (P.131), prikazana med viri v S.13.
|
|
20.
|
Skupni kapitalski prihodki [1A.20] je enako prejeti kapitalski transferji (D.9), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazani kot kapitalski transferji, ki jih plačajo vsi sektorji, razen S.13.
|
|
21.
|
Skupni kapitalski prihodki, od tega davki na kapital [1A.21], je enako davki na kapital (D.91), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.
|
|
22.
|
Skupni izdatki [1A.22] je enako skupni tekoči izdatki [1A.23] plus skupni kapitalski izdatki [1A.32].
|
|
23.
|
Skupni tekoči izdatki [1A.23] je enako tekoči transferji [1A.24] plus pasivne obresti [1A.28] plus sredstva za zaposlene [1A.29] plus vmesna potrošnja [1A.31].
|
|
24.
|
Tekoči transferji [1A.24] je enako socialna plačila [1A.25] plus obveznosti iz subvencij [1A.26] plus drugi tekoči izdatki [1A.27].
|
|
25.
|
Socialna plačila [1A.25] je enako socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi (D.62) plus socialni transferji v naravi, povezani s tržno proizvodnjo, ki jo je kupila država (D.632), prikazani med porabami v S.13, plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med porabami v S.13 in viri v S.15.
|
|
26.
|
Obveznosti iz subvencij [1A.26] je enako minus subvencije (–D.3), prikazane med viri v S.13.
|
|
27.
|
Drugi tekoči izdatki [1A.27] je enako tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5) plus drugi davki na proizvodnjo (D.29) plus dohodek od lastnine (D.4) razen obresti (D.41) plus drugi tekoči transferji (D.7), prikazani med porabami v S.13, razen raznovrstnih tekočih transferjev (D.75), prikazanih med porabami v S.13 in viri v S.15, plus popravek za spremembo pokojninskih pravic (D.8), prikazan med porabami v S.13.
|
|
28.
|
Pasivne obresti [1A.28] je enako obresti (D.41), prikazane med porabami v S.13 in viri vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
29.
|
Sredstva za zaposlene [1A.29] je enako sredstva za zaposlene (D.1), prikazana med porabami v S.13.
|
|
30.
|
Sredstva za zaposlene, od tega plače [1A.30], je enako plače (D.11), prikazane med porabami v S.13.
|
|
31.
|
Vmesna potrošnja [1A.31] je enako vmesna potrošnja (P.2), prikazana med porabami v S.13.
|
|
32.
|
Skupni kapitalski izdatki [1A.32] je enako investicije [1A.33] plus druge neto pridobitve nefinančnih sredstev [1A.34] plus obveznosti iz kapitalskih transferjev [1A.35].
|
|
33.
|
Investicije [1A.33] je enako bruto investicije v osnovna sredstva (P.51g), prikazane med spremembami sredstev v S.13.
|
|
34.
|
Druge neto pridobitve nefinančnih sredstev in spremembe zalog [1A.34] je enako spremembe zalog (P.52) plus pridobitve minus odtujitve vrednostnih predmetov (P.53) plus pridobitve minus odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (NP), prikazane med spremembami sredstev v S.13.
|
|
35.
|
Obveznosti iz kapitalskih transferjev [1A.35] je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazane kot kapitalski transferji, ki jih prejmejo vsi sektorji razen S.13.
|
|
36.
|
Bruto varčevanje [1A.36] je enako skupni tekoči prihodki [1A.8] minus skupni tekoči izdatki [1A.23].
|
|
37.
|
Iztržek od prodaje univerzalnih mobilnih telekomunikacijskih sistemov [1A.37] je enako iztržek od prodaje licenc za tretjo generacijo mobilnih telefonov, prikazan kot odsvojitev nefinančnega sredstva v skladu s sklepom Eurostata o dodelitvi licenc za mobilne telefone.
|
|
38.
|
Dejanski socialni prispevki [1A.38] je enako dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.611) [1A.15] plus dejanski socialni prispevki gospodinjstev (D.613) [1A.16], prikazani med viri v S.13.
|
|
39.
|
Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi [1A.39] je enako socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi (D.62), prikazani med porabami v S.13.
|
Tabela 1B
|
1.
|
Prihodki proračuna Evropske unije (EU) iz države članice [1B.1] je enako posredni davki, prejeti v proračun EU [1B.2], plus tekoče mednarodno sodelovanje (D.74), ki ga država plača v proračun EU [1B.4], plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), ki jih država plača v proračun EU [1B.5], plus kapitalski transferji (D.9), ki jih država plača v proračun EU [1B.7].
|
|
2.
|
Posredni davki [1B.2] je enako davki na proizvodnjo in uvoz (D.2), prikazani med viri v S.2122.
|
|
3.
|
Tekoče mednarodno sodelovanje [1B.3] je enako tekoče mednarodno sodelovanje (D.74), prikazano med viri v S.2122 in porabami v S.13.
|
|
4.
|
Raznovrstni tekoči transferji in lastna sredstva EU [1B.4] je enako raznovrstni tekoči transferji (D.75) plus lastna sredstva EU iz davka na dodano vrednost (DDV) in bruto nacionalnega dohodka (BND) (D.76), prikazani med viri v S.2122 in porabami v S.13.
|
|
5.
|
Raznovrstni tekoči transferji, od tega tretji lastni vir iz DDV [1B.5], je enako tretji lastni vir iz DDV (D.761), prikazan med viri v S.2122 in porabami v S.13.
|
|
6.
|
Raznovrstni tekoči transferji, od tega četrti lastni vir iz BND [1B.6], je enako četrti lastni vir iz BND (D.762), prikazan med viri v S.2122 in porabami v S.13.
|
|
7.
|
Kapitalski transferji [1B.7] je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter prikazane kot prejeti kapitalski transferji v S.2122.
|
|
8.
|
Izdatki proračuna EU v državi članici [1B.8] je enako subvencije (D.3), ki se plačajo iz proračuna EU [1B.9], plus drugi tekoči transferji (D.7), ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.10], plus drugi tekoči transferji (D.7), ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.11], plus kapitalski transferji (D.9), ki se plačajo iz proračuna EU državi [1B.12], plus kapitalski transferji (D.9), ki se plačajo iz proračuna EU nedržavnim enotam [1B.13].
|
|
9.
|
Subvencije [1B.9] je enako subvencije (D.3), prikazane med porabami v S.2122.
|
|
10.
|
Tekoči transferji državi [1B.10] je enako tekoče mednarodno sodelovanje (D.74) plus raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med viri v S.13 in porabami v S.2122.
|
|
11.
|
Tekoči transferji nedržavnim enotam [1B.11] je enako raznovrstni tekoči transferji (D.75), prikazani med porabami v S.2122 in viri vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
12.
|
Kapitalski transferji državi [1B.12] je enako terjatve iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.2122.
|
|
13.
|
Kapitalski transferji nedržavnim enotam [1B.13] je enako obveznosti iz kapitalskih transferjev (D.9), prikazane med spremembami sredstev v S.2122 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
14.
|
Stanje države članice v razmerju do proračuna EU (neto prejemnik +, neto plačnik –) [1B.14] je enako izdatki proračuna EU v državi članici [1B.8] minus prihodki proračuna EU iz države članice [1B.1].
|
|
15.
|
Stroški pobiranja lastnih sredstev [1B.15] so tisti del netržne proizvodnje (P.13), prikazan med viri v S.13, ki sodi med stroške pobiranja lastnih sredstev, ki se plačajo iz proračuna EU.
|
Tabela 1C
|
1.
|
Izdatki za končno potrošnjo [1C.1] je enako izdatki za končno potrošnjo (P.3), prikazani med porabami v S.13.
|
|
2.
|
Izdatki za individualno potrošnjo [1C.2] je enako izdatki za individualno potrošnjo (P.31), prikazani med porabami v S.13.
|
|
3.
|
Izdatki za kolektivno potrošnjo [1C.3] je enako izdatki za kolektivno potrošnjo (P.32), prikazani med porabami v S.13.
|
|
4.
|
Socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja [1C.4] je enako socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja (D.632), prikazani med porabami v S.13.
|
|
5.
|
Potrošnja stalnega kapitala [1C.5] je enako potrošnja stalnega kapitala (P.51c), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.
|
|
6.
|
Plačani davki na proizvodnjo minus prejete subvencije [1C.6] je enako plačila drugih davkov na proizvodnjo (D.29), prikazana med porabami v S.13, minus prejemki drugih subvencij na proizvodnjo (D.39), prikazani med porabami v S.13.
|
|
7.
|
Neto poslovni presežek [1C.7] je enako neto poslovni presežek (B.2n) v S.13.
|
|
8.
|
Izdatki za končno potrošnjo po cenah predhodnega leta [1C.8] je enako verižni obseg izdatkov za končno potrošnjo (P.3), prikazan med porabami v S.13, po cenah predhodnega leta.
|
|
9.
|
Investicije države po cenah predhodnega leta [1C.9] je enako verižni obseg bruto investicij v osnovna sredstva (P.51g), prikazan med spremembami sredstev v S.13, po cenah predhodnega leta.
|
|
10.
|
Bruto domači proizvod (BDP) po tekočih cenah [1C.10] je enako BDP (B.1*g) po tržnih cenah.
|
|
11.
|
BDP po cenah predhodnega leta [1C.11] je enako verižni obseg BDP (B1*g) po cenah predhodnega leta.
|
Tabela 2A
|
1.
|
Uskladitev med finančnimi in nefinančnimi računi [2A.1] je enako primanjkljaj (–) ali presežek (+) [2A.1] minus neto transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi [2A.2].
|
|
2.
|
Neto transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi (konsolidirane) [2A.2] je enako neto pridobitev finančnih sredstev [2A.3] minus neto prevzem obveznosti [2A.15].
|
|
3.
|
Transakcije s finančnimi sredstvi (konsolidirane) [2A.3] je enako konsolidirane transakcije z gotovino in vlogami (F.2) [2A.4] plus transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji (F.3) [2A.5] plus transakcije s posojili (F.4) [2A.6] plus transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5) [2A.7] plus transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (F.6) [2A.11] plus transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7) [2A.12] plus transakcije z drugimi finančnimi sredstvi [2A.13], prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
4.
|
Transakcije z gotovino in vlogami [2A.4] je enako neto pridobitev gotovine in vlog (F.2), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
5.
|
Transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.5] je enako neto pridobitev dolžniških vrednostnih papirjev (F.3), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
6.
|
Transakcije s posojili [2A.6] je enako nova posojila (F.4), ki jih da država, zmanjšana za vračila državi, prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
7.
|
Transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov [2A.7] je enako neto pridobitev lastniškega kapitala in delnic ali enot investicijskih skladov (F.5), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
8.
|
Privatizacije (neto) [2A.8] je enako transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.11 ali S.12, ki jih S.13 izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora (ESR 2010, odstavki 2.36 do 2.39) nad dolžniško enoto; S.13 lahko take transakcije izvede neposredno z dolžniško enoto ali z drugo upniško enoto.
|
|
9.
|
Vložki lastniškega kapitala (neto) [2A.9] je enako transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.11 ali S.12, ki jih S.13 ne izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora nad dolžniško enoto, izvede pa jih neposredno z dolžniško enoto.
|
|
10.
|
Drugo [2A.10] je enako transakcije z lastniškim kapitalom in delnicami ali enotami investicijskih skladov (F.5), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13, ki jih S.13 ne izvede v procesu opuščanja ali pridobivanja nadzora nad dolžniško enoto in jih ne izvede neposredno z dolžniško enoto, temveč z drugo upniško enoto.
|
|
11.
|
Transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami [2A.11] je enako neto pridobitev shem zavarovanja ter pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shem (F.6), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
12.
|
Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene [2A.12] je enako neto plačila v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7), prikazana med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
13.
|
Transakcije z drugimi finančnimi sredstvi [2A.13] je enako neto pridobitev denarnega zlata in posebnih pravic črpanja (PPČ) (F.1), prikazana med spremembami sredstev v S.13, plus druge terjatve (F.8), prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
14.
|
Transakcije z drugimi finančnimi sredstvi, od tega obračunani, a še ne plačani davki in socialni prispevki [2A.14], je enako tisti del drugih terjatev (sredstva F.8), ki se nanašajo na davke in socialne prispevke, prikazane v D.2, D.5, D.61 in D.91, zmanjšano za zneske dejansko pobranih davkov, prikazane med spremembami sredstev v S.13 ter spremembami obveznosti in neto vrednosti vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
15.
|
Transakcije z obveznostmi (konsolidirane) [2A.15] je enako konsolidirane transakcije z gotovino in vlogami (F.2) [2A.16] plus transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji (F.31) [2A.17] plus transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji (F.32) [2A.18] plus transakcije s posojili (F.4) [2A.19] plus transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (F.6) [2A.21] plus transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7) [2A.22], plus transakcije z drugimi obveznostmi [2A.23], prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
16.
|
Transakcije z gotovino in vlogami [2A.16] je enako neto pridobitev gotovine in vlog (F.2), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
17.
|
Transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.17] je enako neto prevzem obveznosti iz kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev (F.31), katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj, prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
18.
|
Transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.18] je enako neto prevzem obveznosti iz dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev (F.32), katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto, prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
19.
|
Transakcije s posojili [2A.19] je enako nova najeta posojila (F.4), zmanjšana za vračila obstoječih posojil, prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
20.
|
Transakcije s posojili, od tega posojila centralne banke [2A.20], je enako transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.121.
|
|
21.
|
Transakcije s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami [2A.21] je enako neto pridobitev shem zavarovanja ter pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shem (F.6), prikazana med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
22.
|
Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene [2A.22] je enako neto prejemki v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti in delniškimi opcijami za zaposlene (F.7), prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
23.
|
Transakcije z drugimi obveznostmi [2A.23] je enako neto prevzem obveznosti iz denarnega zlata in PPČ (F.1), prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13, plus neto prevzem obveznosti iz lastniškega kapitala in delnic ali enot investicijskih skladov (F.5), prikazan med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13, plus druge obveznosti (F.8), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.13.
|
|
24.
|
Potreba države po zadolževanju [2A.24] je enako neto prevzem obveznosti v gotovini in vlogah (F.2) [2A.16] plus dolžniški vrednostni papirji (F.3) [2A.17 in 2A.18] plus posojila (F.4) [2A.19]. To je tudi enako konsolidirane transakcije z dolžniškimi instrumenti države.
|
|
25.
|
Transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi instrumenti [2A.25] je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto.
|
|
26.
|
Transakcije z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v nacionalni valuti [2A.26], je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], denominiranih v zakonitem plačilnem sredstvu države članice.
|
|
27.
|
Transakcije z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v valutah držav članic euroobmočja [2A.27], je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], denominiranih v ekujih, plus iz dolžniških instrumentov, denominiranih v eurih, preden je država članica sprejela euro, plus iz dolžniških instrumentov, denominiranih v zakonitem plačilnem sredstvu države članice euroobmočja, preden je ta država članica postala država članica euroobmočja.
|
|
28.
|
Transakcije z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v drugih valutah [2A.28], je enako neto prevzem obveznosti iz dolžniških instrumentov [2A.24], ki niso vključeni v [2A.26] ali [2A.27].
|
|
29.
|
Drugi tokovi [2A.29] je enako učinki prevrednotenja na dolg [2A.30] plus druge spremembe obsega dolga [2A.33].
|
|
30.
|
Učinki prevrednotenja na dolg [2A.30] je enako devizni dobički in izgube [2A.31] plus drugi učinki prevrednotenja – nominalna vrednost [2A.32].
|
|
31.
|
Devizni dobički in izgube [2A.31] je enako nominalni dobički in izgube iz lastnine (K.7) dolga [3A.1], ki zaradi sprememb deviznih tečajev pri pretvorbi v nacionalno valuto spremeni vrednost.
|
|
32.
|
Drugi učinki prevrednotenja – nominalna vrednost [2A.32] je enako sprememba dolga [2A.34] minus transakcije z dolžniškimi instrumenti (konsolidirane) [2A.24] minus devizni dobički in izgube [2A.31] minus druge spremembe obsega dolga [2A.33].
|
|
33.
|
Druge spremembe obsega dolga [2A.33] je enako druge spremembe obsega (K.1, K.2, K.3, K.4, K.5 in K.6) obveznosti, ki so razvrščene kot gotovina in vloge (AF.2), kot dolžniški vrednostni papirji (AF.3) ali kot posojila (AF.4) ter niso sredstva v S.13.
|
|
34.
|
Sprememba javnega dolga [2A.34] je enako dolg [3A.1] v letu t minus dolg [3A.1] v letu t-1.
|
Tabela 2B
|
1.
|
Transakcije z dolžniškimi instrumenti države (nekonsolidirane) [2B.1] je enako nekonsolidirane transakcije z gotovino in vlogami [2B.2] plus transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.3] plus transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.4] plus transakcije s posojili centralne banke [2B.5] plus transakcije z drugimi posojili [2B.6].
|
|
2.
|
Transakcije z gotovino in vlogami [2B.2] je enako nekonsolidirane transakcije z gotovino in vlogami (F.2), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.
|
|
3.
|
Transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.3] je enako nekonsolidirane transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj (F.31), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.
|
|
4.
|
Transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.4] je enako nekonsolidirane transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto (F.32), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13.
|
|
5.
|
Transakcije s posojili centralne banke [2B.5] je enako nekonsolidirane transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev v S.121.
|
|
6.
|
Transakcije z drugimi posojili [2B.6] je enako nekonsolidirane transakcije s posojili (F.4), prikazane med spremembami obveznosti in neto vrednosti v S.13 ter spremembami sredstev vseh sektorjev, razen S.121.
|
|
7.
|
Konsolidacijske transakcije [2B.7] je enako nekonsolidirane transakcije z dolžniškimi instrumenti [2B.1] minus konsolidirane transakcije z dolžniškimi instrumenti [2A.24].
|
|
8.
|
Konsolidacijske transakcije – gotovina in vloge [2B.8] je enako nekonsolidirane transakcije z gotovino in vlogami [2B.2] minus konsolidirane transakcije z gotovino in vlogami [2A.16].
|
|
9.
|
Konsolidacijske transakcije – kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [2B.9] je enako nekonsolidirane transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.3] minus konsolidirane transakcije s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.17].
|
|
10.
|
Konsolidacijske transakcije – dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [2B.10] je enako nekonsolidirane transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2B.4] minus konsolidirane transakcije z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji [2A.18].
|
|
11.
|
Konsolidacijske transakcije – posojila [2B.11] je enako nekonsolidirane transakcije z drugimi posojili [2B.6] minus konsolidirane transakcije s posojili [2A.19] plus konsolidirane transakcije s posojili, od tega posojila centralne banke [2A.20].
|
Tabela 3A
|
1.
|
Javni dolg (konsolidiran) [3A.1] je enako dolg, kakor je opredeljen v Uredbi (EU) št. 479/2009. To je tudi enako konsolidirane obveznosti v S.13 v instrumentu gotovina in vloge [3A.2] plus kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.3] plus dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.4] plus posojila centralne banke [3A.5] plus druga posojila [3A.6].
|
|
2.
|
Dolg – gotovina in vloge [3A.2] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu gotovina in vloge (AF.2).
|
|
3.
|
Dolg – kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.3] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj (AF.31).
|
|
4.
|
Dolg – dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [3A.4] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto (AF.32).
|
|
5.
|
Dolg – posojila centralne banke [3A.5] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu posojila (AF.4), ki je sredstvo v S.121.
|
|
6.
|
Dolg – druga posojila [3A.6] je enako del dolga [3A.1] v instrumentu posojila (AF.4), ki ni sredstvo v S.121.
|
|
7.
|
Dolg v imetništvu rezidentov države članice [3A.7] je enako dolg v imetništvu centralne banke [3A.8] plus dolg v imetništvu drugih denarnih finančnih institucij [3A.9] plus dolg v imetništvu drugih finančnih institucij [3A.10] plus dolg v imetništvu drugih rezidentov države članice [3A.11].
|
|
8.
|
Dolg v imetništvu centralne banke [3A.8] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.121.
|
|
9.
|
Dolg v imetništvu drugih denarnih finančnih institucij [3A.9] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.122 ali S.123.
|
|
10.
|
Dolg v imetništvu drugih finančnih institucij [3A.10] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.124, S.125, S.126, S.127, S.128 ali S.129.
|
|
11.
|
Dolg v imetništvu drugih rezidentov [3A.11] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.11, S.14 ali S.15.
|
|
12.
|
Dolg v imetništvu nerezidentov države članice [3A.12] je enako tisti del dolga [3A.1], ki je sredstvo v S.2.
|
|
13.
|
Dolg, denominiran v nacionalni valuti [3A.13], je enako tisti del dolga [3A.1], ki je denominiran v zakonitem plačilnem sredstvu države članice.
|
|
14.
|
Dolg, denominiran v valutah držav članic euroobmočja [3A.14], je enako – preden država članica postane država članica euroobmočja – tisti del dolga [3A.1], ki je denominiran v zakonitem plačilnem sredstvu ene od držav članic euroobmočja (razen v nacionalni valuti [3A.13]), plus dolg, denominiran v ekujih ali eurih.
|
|
15.
|
Dolg, denominiran v drugih valutah [3A.15], je enako tisti del dolga [3A.1], ki ni vključen v [3A.13] ali [3A.14].
|
|
16.
|
Kratkoročni dolg [3A.16] je enako tisti del dolga [3A.1], katerega prvotna zapadlost je eno leto ali manj.
|
|
17.
|
Dolgoročni dolg [3A.17] je enako tisti del dolga [3A.1], katerega prvotna zapadlost je več kakor eno leto.
|
|
18.
|
Dolgoročni dolg, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.18], je enako tisti del dolgoročnega dolga [3A.17], katerega obrestna mera je spremenljiva.
|
|
19.
|
Dolg s preostalo zapadlostjo do enega leta [3A.19] je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo eno leto ali manj.
|
|
20.
|
Dolg s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let [3A.20] je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let.
|
|
21.
|
Dolg s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.21], je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo od enega leta do pet let [3A.20], katerega obrestna mera je spremenljiva.
|
|
22.
|
Dolg s preostalo zapadlostjo nad pet let [3A.22] je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo nad pet let.
|
|
23.
|
Dolg s preostalo zapadlostjo nad pet let, od tega s spremenljivo obrestno mero [3A.23], je enako del dolga [3A.1] s preostalo zapadlostjo nad pet let [3A.22], katerega obrestna mera je spremenljiva.
|
|
24.
|
Povprečna preostala zapadlost dolga [3A.24] je enako povprečna preostala zapadlost, ponderirana glede na neporavnane zneske, izražena v letih.
|
|
25.
|
Javni dolg – brezkuponske obveznice [3A.25] je enako del dolga [3A.1] v obliki brezkuponskih obveznic, tj. obveznic brez kuponskih plačil, katerih obresti temeljijo na razliki med odkupno ceno in ceno ob izdaji.
|
Tabela 3B
|
1.
|
Javni dolg (nekonsolidiran med podsektorji) [3B.1] je enako nekonsolidirane obveznosti v S.13, razen (a) obveznosti v S.1311, ki so hkrati sredstva v S.1311; (b) obveznosti v S.1312, ki so hkrati sredstva v S.1312; (c) obveznosti v S.1313, ki so hkrati sredstva v S.1313; in (d) obveznosti v S.1314, ki so hkrati sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor javni dolg [3A.1].
|
|
2.
|
Konsolidacijski elementi [3B.2] je enako obveznosti v S.13, ki so hkrati sredstva v S.13, razen (a) obveznosti v S.1311, ki so hkrati sredstva v S.1311, (b) obveznosti v S.1312, ki so hkrati sredstva v S.1312, (c) obveznosti v S.1313, ki so hkrati sredstva v S.1313, in (d) obveznosti v S.1314, ki so hkrati sredstva v S.1314, v instrumentih gotovina in vloge [3B.3] plus kratkoročni dolžniški vrednostni papirji [3B.4] plus dolgoročni dolžniški vrednostni papirji [3B.5] plus posojila [3B.6].
|
|
3.
|
Konsolidacijski elementi v gotovini in vlogah [3B.3] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu gotovina in vloge (F.2).
|
|
4.
|
Konsolidacijski elementi v kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjih [3B.4] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj (F.31).
|
|
5.
|
Konsolidacijski elementi v dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjih [3B.5] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu dolžniški vrednostni papirji, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto (F.32).
|
|
6.
|
Konsolidacijski elementi v posojilih [3B.6] je enako del konsolidacijskih elementov [3B.2] v instrumentu posojila (F.4).
|
|
7.
|
Dolg, ki ga izda centralna država (konsolidiran) [3B.7], je enako obveznosti v S.1311, ki niso sredstva v S.1311, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
8.
|
Dolg, ki ga izda centralna država, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.8], je enako obveznosti v S.1311, ki so sredstva v S.1312, S.1313 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
9.
|
Dolg, ki ga izda regionalna država (konsolidiran) [3B.9], je enako obveznosti v S.1312, ki niso sredstva v S.1312, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
10.
|
Dolg, ki ga izda regionalna država, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.10], je enako obveznosti v S.1312, ki so sredstva v S.1311, S.1313 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
11.
|
Dolg, ki ga izda lokalna država, (konsolidiran) [3B.11] je enako obveznosti v S.1313, ki niso sredstva v S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
12.
|
Dolg, ki ga izda lokalna država, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.12], je enako obveznosti v S.1313, ki so sredstva v S.1311, S.1312 ali S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
13.
|
Dolg, ki ga izdajo skladi socialne varnosti (konsolidiran) [3B.13], je enako obveznosti v S.1314, ki niso sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
14.
|
Dolg, ki ga izdajo skladi socialne varnosti, od tega dolg v imetništvu drugih podsektorjev države [3B.14], je enako obveznosti v S.1314, ki so sredstva v S.1311, S.1312 ali S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
15.
|
Dolg, ki je v imetništvu centralne države in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.15], je enako obveznosti v S.1312, S.1313 ali S.1314, ki so sredstva v S.1311, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
16.
|
Dolg, ki je v imetništvu regionalne države in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.16], je enako obveznosti v S.1311, S.1313 ali S.1314, ki so sredstva v S.1312, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
17.
|
Dolg, ki je v imetništvu lokalne države in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.17], je enako obveznosti v S.1311, S.1312 ali S.1314, ki so sredstva v S.1313, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].
|
|
18.
|
Dolg, ki je v imetništvu skladov socialne varnosti in so ga izdale enote v drugih podsektorjih države [3B.18], je enako obveznosti v S.1311, S.1312 ali S.1313, ki so sredstva v S.1314, v istih instrumentih kakor dolg [3A.1].“
|
|