22.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/17

(1)

Evropski svet je v svojih sklepih predsedstva z dne 14. decembra 2007 poudaril ključno vlogo, ki jo ima turizem pri zagotavljanju rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v Uniji, ter pozval Komisijo, države članice, gospodarstvo in druge interesne skupine, naj združijo napore pri pravočasnem izvajanju programa za trajnostni in konkurenčni evropski turizem.

(2)

Turistično gospodarstvo Unije ima pomembno mesto v gospodarstvu držav članic, saj pomeni turistična dejavnost velik potencialni vir novih delovnih mest. Za oceno njegove konkurenčnosti je treba dobro poznati obseg turizma, njegove značilnosti, značilnosti turista in turistično porabo ter koristi za gospodarstva držav članic.

(3)

Mesečni podatki so potrebni za izmero sezonskih vplivov povpraševanja po nastanitvenih gostinskih zmogljivostih in s tem pomaga državnim organom in gospodarskim subjektom razviti primernejše strategije in politike za izboljšanje sezonske razpršenosti počitnic in turističnih aktivnosti.

(4)

Večina evropskih podjetij, ki delujejo v turizmu, so mala in srednje velika podjetja (MSP), katerih strateški pomen v evropskem turizmu ni omejen le na njihovo tržno vrednost in precejšen potencial, ki ga imajo za ustvarjanje novih delovnih mest. Prispevajo tudi k stabilnosti in blaginji lokalnih skupnosti, varovanju gostoljubnosti in lokalne identitete, ki sta zaščitni znak turizma v evropskih regijah. Glede na velikost MSP je treba preučiti potencialno administrativno obremenitev in uvesti sistem pragov poročanja, tako da bodo zadovoljene potrebe uporabnikov, hkrati pa zmanjšane obremenitve poročevalskih enot, pristojnih za zagotavljanje statističnih podatkov, zlasti MSP.

(5)

Zaradi spreminjajoče se narave turističnega obnašanja po začetku veljavnosti Direktive Sveta 95/57/ES z dne 23. novembra 1995 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma (2) z vse večjim pomenom krajših turističnih potovanj in enodnevnih obiskov, ki v mnogih regijah ali državah pomembno prispevajo k turističnim prilivom, ob vse večjem pomenu nastanitvenih zmogljivosti, ki niso najete, ali nastanitvenih zmogljivosti v manjših obratih ter zaradi vse večjega vpliva svetovnega spleta na ravnanje turistov ob rezervacijah storitev in na turistično gospodarstvo, bi bilo treba pripravo statistike turizma temu ustrezno prilagoditi.

(6)

Za zagotovitev ocene makroekonomskega pomena turizma v gospodarstvu držav članic na podlagi mednarodno sprejetega okvira satelitskih računov za turizem, ki prikazuje vpliv turizma na gospodarstvo in delovna mesta, je potrebno izboljšati razpoložljivost, popolnost in celovitost osnovnih statističnih podatkov s področja turizma, ki pomenijo vhodne podatke pri sestavljanju takih računov in so, če tako oceni Komisija, priprava na zakonodajni predlog o prenosu usklajenih tabel za satelitske račune za turizem. To zahteva posodobitev pravnih zahtev iz Direktive 95/57/ES.

(7)

Za preučitev glavnih gospodarskih in socialnih vprašanj v turizmu, zlasti novih vprašanj, ki zahtevajo posebno raziskovalno delo, Komisija potrebuje mikro-podatke. Turizem v Uniji ima pretežno med-evropsko razsežnost, kar pomeni, da mikro-podatki, ki izhajajo iz usklajene evropske statistike povpraševanja po iz države usmerjenem turizmu, že predstavljajo vir podatkov o v državo usmerjenem turističnem povpraševanju za ciljno državo članico in ne da bi bila naložena dodatna obremenitev, se izognemo podvojenemu opazovanju turističnih tokov.

(8)

Socialni turizem kar največ ljudem omogoča udeležbo v turizmu in lahko prispeva tudi k zmanjševanju sezonskih nihanj, krepitvi predstave evropskega državljanstva ter spodbujanju regionalnega razvoja, hkrati pa pospešuje razvoj specifičnih lokalnih gospodarstev. Komisija za oceno udeležbe različnih socio-demografskih skupin v turizmu ter spremljanje programov Unije na področju socialnega turizma potrebuje redne podatke o udeležbi v turizmu ter o turističnem vedenju teh skupin.

(9)

Uveljavljen okvir na ravni Unije lahko prispeva k zagotovitvi zanesljivih, podrobnih in primerljivih podatkov, kar bo omogočilo pravilno spremljanje strukture in razvoja turistične ponudbe in povpraševanja. Na ravni Unije je bistvena zadostna primerljivost metodologije, definicij ter nabora statističnih podatkov in metapodatkov.

(10)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (3), ki je referenčni okvir za to uredbo, določa, da zbiranje statističnih podatkov poteka ob upoštevanju visokih standardov nepristranskosti, preglednosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in statistične zaupnosti.

(11)

Statistični organi na nacionalni ravni in na ravni Unije bi morali pri pripravi in razširjanju evropske statistike v okviru te uredbe upoštevati načela iz Evropskega statističnega kodeksa ravnanja, ki ga je Odbor za statistični program sprejel 24. februarja 2005 in je priložen k Priporočilu Komisije z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, integriteti in odgovornosti nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti.

(12)

Da bi se upošteval gospodarski, socialni in tehnični razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s posodobitvijo rokov za pošiljanje podatkov in prilog, razen za neobvezne podatke in omejitve obsega opazovanja, kot je opredeljeno v prilogah. Prav tako bi Komisija morala biti pooblaščena za prilagoditve definicij spremembam v mednarodnih definicijah. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(13)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (4).

(14)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega okvira za sistematičen razvoj, pripravo in razširjanje evropske statistike turizma, države članice zaradi pomanjkanja skupnih statističnih značilnosti in zahtev za kakovost ter pomanjkanja metodološke preglednosti ne morejo zadovoljivo doseči, zaradi skupnega statističnega okvira pa jih je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(15)

Zaradi sprememb v turističnem gospodarstvu in vrsti podatkov, ki jih zahtevajo Komisija in drugi uporabniki evropske statistike turizma, določbe Direktive 95/57/ES niso več ustrezne. Zaradi posodobitve zakonodaje na tem področju je treba Direktivo 95/57/ES razveljaviti.

(16)

Uredba je primeren način za zagotovitev uporabe skupnih standardov in priprave primerljive statistike.

(17)

Ukrepi, ki jih določa ta uredba, so skladni z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

(a)

„referenčno obdobje“ obdobje, na katero se nanašajo podatki;

(b)

„referenčno leto“ referenčno koledarsko leto;

(c)

„NACE Rev. 2“ skupna statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Uniji, kakor je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(d)

„NUTS“ skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot za pripravo regionalnih statističnih podatkov v Uniji, uvedena z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(e)

„običajno okolje“ geografsko območje, ki ni nujno sklenjeno in znotraj katerega posameznik živi svoje običajno življenje ter je določeno na podlagi naslednjih meril: prehajanje upravnih meja ali oddaljenost od kraja običajnega prebivališča, trajanje obiska, pogostost obiska, namen obiska;

(f)

„turizem“ dejavnost obiskovalcev, ki potujejo na glavni cilj potovanja izven njihovega običajnega okolja, za manj kot eno leto, iz katerega koli glavnega razloga, tudi poslovno, zaradi preživljanja prostega časa ali zaradi drugih osebnih razlogov, razen zaradi zaposlitve pri subjektu rezidentu obiskanega kraja;

(g)

„domači turizem“ obisk obiskovalcev znotraj države članice, ki so rezidenti te države članice;

(h)

„v državo usmerjeni turizem“ obisk obiskovalcev držav članic, ki niso rezidenti te države članice;

(i)

„iz države usmerjeni turizem“ obisk rezidentov države članice, izven te države članice;

(j)

„nacionalni turizem“ domači in iz države usmerjeni turizem;

(k)

„notranji turizem“ domači in v državo usmerjeni turizem;

(l)

„nastanitveni gostinski obrat“ lokalna enota enovrstne dejavnosti, kot je opredeljena v Prilogi k Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti (7), ki zagotavlja kot plačano storitev – čeprav se cena lahko delno ali v celoti subvencionira – storitve nastanitve za krajši čas, kot so opisane v skupinah 55.1 (Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov), 55.2 (Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje) in 55.3 (Dejavnost avtokampov, taborov) NACE Rev. 2;

(m)

„nastanitvena zmogljivost, ki ni najeta“ med drugim nastanitvena zmogljivost, ki jo brezplačno zagotovi sorodnik ali prijatelj in nastanitvena zmogljivost v lastnih počitniških bivališčih, vključno s časovnim zakupom;

(n)

„enodnevni obisk“ obisk brez prenočitve, ki ga opravi rezident izven običajnega okolja in se začne v kraju običajnega prebivališča.

(a)

notranji turizem, v smislu zmogljivosti in zasedenosti nastanitvenih gostinskih obratov, za spremenljivke, periodičnost in razčlenitve iz oddelkov 1, 2 in 3 Priloge I;

(b)

notranji turizem, v smislu prenočitev turistov v nastanitvenih zmogljivostih, ki niso najete, za spremenljivke, periodičnost in razčlenitev iz oddelka 4 Priloge I;

(c)

nacionalni turizem, v smislu turističnega povpraševanja, ki se nanaša na udeležbo v turizmu in značilnosti turističnih potovanj in obiskovalcev, za spremenljivke, periodičnost in razčlenitve iz oddelkov 1 in 2 Priloge II;

(d)

nacionalni turizem, v smislu turističnega povpraševanja, ki se nanaša na značilnosti enodnevnih obiskov, za spremenljivke, periodičnost in razčlenitve iz oddelka 3 Priloge II.

(a)

člena 3(1)(a) so zajeti vsi nastanitveni gostinski obrati iz člena 2(1)(l), če ni drugače določeno v Prilogi I;

(b)

člena 3(1)(b) so zajete vse turistične prenočitve rezidentov in nerezidentov v nastanitvenih zmogljivostih, ki niso najete;

(c)

člena 3(1)(c) v zvezi s podatki o udeležbi v turizmu so zajeti vsi posamezniki, ki prebivajo na ozemlju določene države članice, če ni drugače določeno v oddelku 1 Priloge II;

(d)

člena 3(1)(c) v zvezi s podatki o značilnostih turističnih potovanj in obiskovalcev se zajamejo vsa turistična potovanja rezidentov z najmanj eno prenočitvijo zunaj običajnega okolja, ki so se končala v referenčnem obdobju, če ni drugače določeno v oddelku 2 Priloge II;

(e)

člena 3(1)(d) v zvezi s podatki o značilnostih enodnevnih obiskov so zajeti vsi enodnevni obiski, kakor so opredeljeni v členu 2(1)(n), če ni drugače določeno v oddelku 3 Priloge II.

(a)

raziskav, pri čemer se poročevalske enote zaprosi, da zagotovijo pravočasne, natančne in popolne podatke;

(b)

drugih primernih virov, vključno z administrativnimi podatki, če so primerni v smislu pravočasnosti in ustreznosti;

(c)

ustreznih postopkov statističnega ocenjevanja.

(a)

letne podatke iz oddelkov 1 in 2 Priloge I v šestih mesecih po koncu referenčnega obdobja, če ni v Prilogi I drugače določeno;

(b)

mesečne podatke iz oddelka 2 Priloge I v treh mesecih po koncu referenčnega obdobja;

(c)

hitre ključne kazalce, ki se nanašajo na prenočitve rezidentov in nerezidentov v nastanitvenih gostinskih obratih iz oddelka 2 Priloge I v osmih tednih po koncu referenčnega obdobja;

(d)

podatke iz oddelka 4 Priloge I v devetih mesecih po koncu referenčnega obdobja, če se zadevna država članica odloči za njihovo pošiljanje;

(e)

podatke iz Priloge II v šestih mesecih po koncu referenčnega obdobja.