24.12.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/130

---

SKLEP SVETA 2008/976/PNZ

z dne 16. decembra 2008

o Evropski pravosodni mreži

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31 in 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Češke republike, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Republike Avstrije, Republike Poljske, Portugalske republike, Republike Slovenije, Slovaške republike in Kraljevine Švedske,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je s Skupnim ukrepom 98/428/PNZ (2) ustanovil Evropsko pravosodno mrežo, ki se je izkazala za koristno podporo pravosodnemu sodelovanju v kazenskih zadevah.

(2)	V skladu s členom 6 Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (3) se medsebojna pravna pomoč izvaja z neposrednimi stiki med pristojnimi pravosodnimi organi. Tako decentralizirana medsebojna pravna pomoč je sedaj široko uveljavljena.

(3)	Načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah se postopoma uveljavlja. To potrjuje načelo neposrednih stikov med pristojnimi pravosodnimi organi, hkrati pa tudi pospešuje postopke in omogoča, da so ti izključno sodni.

(4)	Vpliv teh sprememb na pravosodno sodelovanje je še toliko večji zaradi širitve Evropske unije leta 2004 in 2007. Zaradi tega razvoja je Evropska pravosodna mreža še bolj potrebna kot v času njene vzpostavitve in bi jo zato bilo treba okrepiti.

(5)	S Sklepom 2002/187/PNZ (4) je Svet ustanovil Eurojust z namenom izboljšati usklajevanje in sodelovanje pristojnih organov držav članic. Sklep 2002/187/PNZ določa, da Eurojust vzdržuje tesne stike z Evropsko pravosodno mrežo na osnovi posvetovanja in dopolnjevanja.

(6)	V petih letih sočasnega obstoja Eurojusta in Evropske pravosodne mreže se je izkazalo, da je treba ohraniti obe strukturi in natančneje opredeliti razmerje med njima.

(7)	Nič v tem sklepu se ne bi smelo razlagati kot poseganje v neodvisnost kontaktnih točk, podeljeno v skladu z nacionalno zakonodajo.

(8)	Pravosodno sodelovanje med državami članicami bi bilo treba okrepiti ter kontaktnim točkam Evropske pravosodne mreže in Eurojusta v ta namen omogočiti, da po potrebi neposredno in bolj učinkovito komunicirajo prek varovane telekomunikacijske povezave.

(9)	Skupni ukrep 98/428/PNZ bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom –

SKLENIL:

Člen 1

Vzpostavitev

Mreža kontaktnih točk, ki je bila vzpostavljena med državami članicami v skladu s Skupnim ukrepom 98/428/PNZ (v nadaljnjem besedilu „Evropska pravosodna mreža“), deluje še naprej v skladu z določbami tega sklepa.

Člen 2

Sestava

1.   Evropska pravosodna mreža se sestavi, ob upoštevanju ustavnih pravil, pravnih tradicij in notranje ureditve vsake izmed držav članic, iz centralnih organov, odgovornih za mednarodno pravosodno sodelovanje, in pravosodnih ali drugih pristojnih organov s posebnimi odgovornostmi na področju mednarodnega sodelovanja.

2.   V vsaki državi članici se v skladu z njenimi notranjimi pravili in notranjo delitvijo pristojnosti ustanovi ena ali več kontaktnih točk, pri čemer je treba paziti, da se zagotovi učinkovita pokritost celotnega ozemlja.

3.   Vsaka država članica eno od kontaktnih točk imenuje za nacionalnega korespondenta Evropske pravosodne mreže.

4.   Imenuje se tudi korespondent Evropske pravosodne mreže, odgovoren za tehnične vidike.

5.   Vsaka država članica zagotovi, da ima njihova kontaktna točka naloge na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in ustrezno znanje enega jezika Evropske unije, ki ni njihov nacionalni jezik, saj mora biti sposobna za komuniciranje s kontaktnimi točkami v drugih državah članicah.

6.   Če so bili v državi članici imenovani sodniki za zvezo iz Skupnega ukrepa Sveta 96/277/PNZ dne 22. aprila 1996 o okviru izmenjave sodnikov za zvezo za izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (5) in imajo naloge, podobne tistim, ki so s členom 4 tega sklepa dodeljene kontaktnim točkam, jih država članica, ki jih je imenovala, v skladu s postopki, ki jih določi sama, poveže z Evropsko pravosodno mrežo in v skladu s členom 10 tega sklepa z varovano telekomunikacijsko povezavo.

7.   Komisija določi kontaktno točko za tista področja, ki so v njeni pristojnosti.

8.   Evropska pravosodna mreža ima sekretariat, ki je odgovoren za upravljanje mreže.

Člen 3

Način delovanja mreže

Evropska pravosodna mreža deluje zlasti na naslednje tri načine:

(a)	olajšuje navezovanje ustreznih stikov med kontaktnimi točkami v različnih državah članicah zaradi izvajanja nalog, določenih v členu 4;

(b)	pripravlja redne sestanke predstavnikov držav članic v skladu s postopki, določenimi v členih 5 in 6;

(c)	stalno zagotavlja določeno količino najnovejših osnovnih informacij, predvsem prek ustreznega telekomunikacijskega omrežja, v skladu s postopki, določenimi v členih 7, 8 in 9.

Člen 4

Naloge kontaktnih točk

1.   Kontaktne točke so dejavni posredniki, njihova naloga pa je omogočanje lažjega pravosodnega sodelovanja med državami članicami, zlasti v boju proti različnim težjim oblikam kriminala. Na voljo so lokalnim pravosodnim in drugim pristojnim organom v svoji državi članici, kontaktnim točkam v drugih državah članicah ter lokalnim pravosodnim in drugim pristojnim organom v drugih državah članicah, da jim omogočijo navezovanje najustreznejših neposrednih stikov.

Po potrebi se lahko na podlagi dogovora med zadevnimi upravami udeležujejo sestankov s kontaktnimi točkami drugih držav članic.

2.   Kontaktne točke zagotavljajo pravne in praktične informacije, ki jih lokalni pravosodni organi v njihovi državi članici ter kontaktne točke in lokalni pravosodni organi v drugih državah članicah potrebujejo za pripravo učinkovitih zaprosil za pravosodno sodelovanje ali za splošno izboljšanje pravosodnega sodelovanja.

3.   Kontaktne točke so na svoji ravni vključene v pripravo in spodbujanje usposabljanja o pravosodnem sodelovanju za pristojne organe svojih držav članic, pri čemer po potrebi sodelujejo z Evropsko mrežo za usposabljanje sodnikov.

4.   Nacionalni korespondent je poleg nalog, ki jih opravlja kot kontaktna točka iz odstavkov 1 do 3, zlasti:

(a)	v svoji državi članici pristojen za zadeve, ki se nanašajo na notranje delovanje mreže, med drugim za koordiniranje zaprosil za informacije in odgovorov pristojnih nacionalnih organov;

(b)	glavna oseba, pristojna za stike s sekretariatom Evropske pravosodne mreže in za sodelovanje na sestankih iz člena 6;

(c)	dolžan dati mnenje glede imenovanja novih kontaktnih točk, če se to zahteva.

5.   Korespondent Evropske pravosodne mreže, odgovoren za tehnične vidike, ki je hkrati lahko tudi kontaktna točka iz odstavkov 1 do 4, poskrbi, da se informacije v zvezi z njegovo državo članico iz člena 7 pošiljajo in posodabljajo v skladu s členom 8.

Člen 5

Namen in kraj plenarnih sestankov kontaktnih točk

1.   Namen plenarnih sestankov Evropske pravosodne mreže, na katere so vabljene vsaj tri kontaktne točke posamezne države članice, je:

(a)	omogočiti kontaktnim točkam, da se med seboj seznanijo in izmenjujejo izkušnje, zlasti v zvezi z delovanjem mreže;

(b)	zagotoviti forum za razpravo o praktičnih in pravnih vprašanjih, s katerimi se države članice srečujejo na področju pravosodnega sodelovanja, zlasti v zvezi z izvajanjem ukrepov, ki jih sprejme Evropska unija.

2.   Pomembne izkušnje, pridobljene v okviru Evropske pravosodne mreže, se pošljejo Svetu in Komisiji in uporabijo kot podlaga za razpravo o možnih zakonodajnih spremembah in uporabnih izboljšavah na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja.

3.   Sestanki iz odstavka 1 se sklicujejo redno, tj. vsaj trikrat na leto. Sestanek lahko enkrat na leto poteka v prostorih Sveta v Bruslju ali v prostorih Eurojusta v Haagu. Na sestanke, ki potekajo v prostorih Sveta in Eurojusta, sta vabljeni dve kontaktni točki iz posamezne države članice.

Drugi sestanki so lahko organizirani v državah članicah, ki kontaktnim točkam iz vseh držav članic omogočijo, da se srečajo tudi z drugimi organi države članice gostiteljice, in ne samo z njenimi kontaktnimi točkami, ter da obiščejo organe v tej državi članici, ki so odgovorni za mednarodno pravosodno sodelovanje ali za boj proti določenim oblikam hudega kriminala. Kontaktne točke se teh sestankov udeležijo na lastne stroške.

Člen 6

Sestanki korespondetov

1.   Nacionalni korespondenti Evropske pravosodne mreže se srečujejo vsaj enkrat letno in kadar to želijo njeni člani, in sicer na pobudo nacionalnega korespondenta države članice, ki je predsedujoča Svetu, ki upošteva tudi želje držav članic za srečanje korespondentov. Na teh sestankih se obravnavajo zlasti administrativne zadeve, povezane z mrežo.

2.   Korespondenti Evropske pravosodne mreže, odgovorni za tehnične vidike, se srečujejo vsaj enkrat letno in kadar to želijo njeni člani, in sicer na pobudo korespondenta Evropske pravosodne mreže, odgovornega za tehnične vidike države članice, ki je predsedujoča Svetu. Na teh sestankih se obravnavajo zadeve iz člena 4(5).

Člen 7

Vsebina informacij, ki se razširjajo v okviru Evropske pravosodne mreže

Sekretariat Evropske pravosodne mreže kontaktnim točkam in pristojnim pravosodnim organom zagotavlja naslednje informacije:

(a)	popolne podatke o kontaktnih točkah v posameznih državah članicah, po potrebi z razlago njihovih pristojnosti na nacionalni ravni;

(b)

orodje informacijske tehnologije, ki omogoča organu prosilcu ali izdajatelju države članice, da poišče pristojni organ v drugi državi članici, ki bo sprejel in izvršil njegovo zaprosilo za pravosodno sodelovanje in sklepe o tem, vključno v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja;

(c)	kratke in jedrnate pravne in druge uporabne informacije o pravosodnem in postopkovnem sistemu v državah članicah;

(d)	besedila relevantnih pravnih instrumentov ter besedila izjav in pridržkov v zvezi s trenutno veljavnimi konvencijami.

Člen 8

Posodabljanje informacij

1.   Informacije, ki se razširjajo v okviru Evropske pravosodne mreže, se redno posodablja.

2.   Za preverjaje točnosti podatkov, ki so v sistemu, in takojšnje obveščanje sekretariata Evropske pravosodne mreže v primeru, če je potrebna dopolnitev podatkov glede ene od štirih točk iz člena 7, so individualno odgovorne države članice.

Člen 9

Telekomunikacijska orodja

1.   Sekretariat Evropske pravosodne mreže zagotovi, da so informacije, poslane v skladu s členom 7, objavljene na spletni strani, ki se redno posodablja.

2.   Varovana telekomunikacijska povezava se vzpostavi za operativno delo kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže. Vzpostavitev varovane telekomunikacijske povezave se krije iz splošnega proračuna Evropske unije.

Vzpostavitev varovane telekomunikacijske povezave omogoči pretok podatkov in zaprosil za pravosodno sodelovanje med državami članicami.

3.   Varovana telekomunikacijska povezava iz odstavka 2 se lahko uporablja tudi za operativno delo nacionalnih korespondentov Eurojusta, nacionalnih korespondentov Eurojusta za področje terorizma, nacionalnih članov Eurojusta in sodnikov za zvezo, ki jih imenuje Eurojust. Povezana je lahko s sistemom Eurojusta za vodenje primerov iz člena 16 Sklepa 2002/187/PNZ.

4.   Ničesar v tem členu ni mogoče razumeti kot vplivanje na neposredne stike med pristojnimi pravosodnimi organi, predvidene v instrumentih o pravosodnem sodelovanju, kot je na primer člen 6 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije.

Člen 10

Razmerje med Evropsko pravosodno mrežo in Eurojustom

Evropska pravosodna mreža in Eurojust vzdržujeta tesne medsebojne stike, ki temeljijo na posvetovanju in dopolnjevanju, predvsem med kontaktnimi točkami države članice, nacionalnim članom Eurojusta iste države članice in nacionalnima korespondentoma za Evropsko pravosodno mrežo in Eurojust. Za učinkovito sodelovanje se sprejmejo naslednji ukrepi:

(a)	Evropska pravosodna mreža omogoči Eurojustu dostop do centraliziranih podatkov iz člena 7 in varovane telekomunikacijske povezave, vzpostavljene v skladu s členom 9;

(b)	kontaktne točke Evropske pravosodne mreže obvestijo svojega nacionalnega člana za vsak primer posebej o vseh primerih, za katere bi bilo primerneje, da se obravnavajo v okviru Eurojusta;

(c)	nacionalni člani Eurojusta se lahko na povabilo Evropske pravosodne mreže udeležujejo njenih sestankov.

Člen 11

Proračun

Da bi Evropska pravosodna mreža lahko opravljala svoje naloge, proračun Eurojusta vključuje del, ki zadeva dejavnosti sekretariata Evropske pravosodne mreže.

Člen 12

Ozemeljska veljavnost

Združeno kraljestvo pisno obvesti predsednika Sveta o svoji želji uporabljati ta sklep za Kanalske otoke in otok Man. Svet sprejme odločitev glede tega zaprosila.

Člen 13

Ocena delovanja Evropske pravosodne mreže

1.   Evropska pravosodna mreža vsako drugo leto od 24. decembra 2008 poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji o svojih dejavnostih in upravljanju.

2.   Evropska pravosodna mreža lahko v poročilu iz odstavka 1 prav tako navede težave na področju kriminalitetne politike v Evropski uniji, ki so bile izpostavljene v okviru dejavnosti Evropske pravosodne mreže, ter tudi predlaga izboljšave pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

3.   Evropska pravosodna mreža lahko prav tako predloži poročila ali druge informacije o svojem delovanju, ki jih lahko od nje zahteva Svet.

4.   Svet vsaka štiri leta od 24. decembra 2008 oceni delovanje Evropske pravosodne mreže na podlagi poročila, ki ga v sodelovanju z Evropsko pravosodno mrežo pripravi Komisija.

Člen 14

Razveljavitev Skupnega ukrepa 98/428/PNZ

Skupni ukrep 98/428/PNZ se razveljavi.

Člen 15

Začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 2. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

(3)  UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

(4)  UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(5)  UL L 105, 27.4.1996, str. 1.

---