20.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 44/1

(1)

S spremembami iz Direktive 2008/8/ES Sveta z dne 12. februarja 2008 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev (3) je doseženo, da se storitve med podjetji načeloma opravljajo tam, kjer ima prejemnik sedež. Če imata ponudnik storitev in prejemnik storitev sedeža v različnih državah članicah, se bo pogosteje kot do sedaj uporabljal mehanizem obrnjene davčne obveznosti.

(2)

Za zagotovitev pravilne uporabe davka na dodano vrednost (DDV) na storitve, ki so predmet mehanizma obrnjene davčne obveznosti, bi se morali podatki, ki jih je zbrala država članica izvajalca, sporočiti državi članici, v kateri ima prejemnik sedež. Takšno sporočanje bi moralo biti predvideno v Uredbi Sveta (ES) št. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost (4).

(3)

Direktiva 2008/8/ES razširja tudi področje uporabe posebne ureditve za elektronske storitve, ki jih opravlja davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti.

(4)

Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenega v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (5), poenostavlja postopek vračila DDV v državi članici, v kateri zadevni davčni zavezanec ni identificiran za namene DDV.

(5)

Razširitev področja uporabe posebne ureditve in spremembe postopka vračila davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v državi članici vračila, bodo zahtevale večjo izmenjavo informacij med zadevnimi državami članicami. Potrebna izmenjava informacij zadevnim državam članicam ne bi smela povzročiti prevelikih upravnih bremen. Ta izmenjava informacij bi zato morala potekati po elektronski poti v okviru obstoječih sistemov za izmenjavo informacij.

(6)

Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1798/2003 ustrezno spremeniti –

1.

v členu 1(1) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za obdobje, predvideno v členu 357 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (6), določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo informacij o davku na dodano vrednost na elektronsko opravljene storitve v skladu s posebno ureditvijo na podlagi poglavja 6 naslova XII navedene direktive ter za kakršno koli naknadno izmenjavo informacij in – če gre za storitve v okviru posebne ureditve – za prenos denarja med pristojnimi organi držav članic.

2.

v členu 2 se točke 8 do 11 nadomestijo z naslednjim:

3.

prvi pododstavek člena 22(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsaka država članica vzdržuje elektronsko zbirko podatkov, v kateri hrani in obdeluje informacije, ki jih zbira v skladu s poglavjem 6 naslova XI Direktive 2006/112/ES.“;

4.

v prvem odstavku člena 23 se točka 2 nadomesti z:

5.

v členu 24 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Na podlagi podatkov, shranjenih v skladu s členom 22, in izključno zaradi preprečevanja kršitve zakonodaje o DDV, pristojni organ države članice, kadar meni, da je to potrebno za kontrolo pridobitev blaga znotraj Skupnosti ali opravljenih storitev znotraj Skupnosti, obdavčljivih na njegovem ozemlju, pridobi neposredno in brez odlašanja ali ima z elektronskimi sredstvi neposreden dostop do katerih koli naslednjih informacij:

6.

člen 27(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Pristojni organi vsake države članice zagotovijo, da osebe, ki sodelujejo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev znotraj Skupnosti, ter za obdobje, opredeljeno v členu 357 Direktive 2006/112/ES, tudi davčni zavezanci, ki nimajo sedeža, in ki opravljajo elektronsko opravljene storitve, še zlasti tiste iz Priloge II navedene direktive, lahko dobijo potrditev veljavnosti identifikacijske številke za DDV katerekoli določene osebe.

Za obdobje, opredeljeno v členu 357 Direktive 2006/112/ES, države članice zlasti zagotovijo tako potrditev z elektronskimi sredstvi v skladu s postopkom iz člena 44(2) te uredbe.“;

7.

naslov poglavja VI se nadomesti z naslednjim:

„DOLOČBE V ZVEZI S POSEBNO UREDITVIJO V POGLAVJU 6 NASLOVA XII DIREKTIVE 2006/112/ES“;

8.

člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

Za posebno ureditev, opredeljeno v poglavju 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, se uporabljajo naslednje določbe. Opredelitve pojmov iz člena 358 navedene direktive se uporabljajo tudi za namene tega poglavja.“;

9.

člen 29(1) se nadomesti z:

„1.   Informacije, ki jih davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, v skladu s členom 361 Direktive 2006/112/ES posreduje državi članici identifikacije ob začetku svojih dejavnosti, se predložijo v elektronski obliki. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 44(2) te uredbe.“;

10.

v členu 30 se prvi odstavek nadomesti z:

„Obračun s podatki, navedenimi v členu 365 Direktive 2006/112/ES, je treba predložiti v elektronski obliki. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 44(2) te uredbe.“;

11.

člen 31 se nadomesti z:

„Člen 31

Določbe člena 22 te uredbe se uporabljajo tudi za informacije, ki jih država članica identifikacije zbere v skladu s členi 360, 361, 364 in 365 Direktive 2006/112/ES.“;

12.

člen 34 se nadomesti z:

„Člen 34

Členi 28 do 33 te uredbe se uporabljajo za obdobje, opredeljeno v členu 357 Direktive 2006/112/ES.“;

13.

vstavi se poglavje VIa:

„POGLAVJE VIa

DOLOČBE O IZMENJAVI IN HRANJENJU INFORMACIJ V OKVIRU POSTOPKA IZ DIREKTIVE 2008/9/ES;

Člen 34a

1.   Če pristojni organ države članice, kjer ima vlagatelj sedež, prejme zahtevek za vračilo davka na dodano vrednost v skladu s členom 5 Direktive 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenega v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (7) in če se člen 18 navedene direktive ne uporablja, ga v roku 15 koledarskih dni od prejema v elektronski obliki posreduje pristojnim organom vsake zadevne države članice vračila, s čimer potrdi, da je vlagatelj, kakor je opredeljen v točki 5 člena 2 Direktive 2008/9/ES, davčni zavezanec za namene davka na dodano vrednost in da je identifikacijska ali registracijska številka, ki jo je navedla ta oseba, veljavna za obdobje vračila.

2.   Pristojni organi vsake države članice vračila v elektronski obliki sporočijo pristojnim organom drugih držav članic vse informacije, ki jih ti zahtevajo na podlagi člena 9(2) Direktive 2008/9/ES. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, s katerim se te informacije posredujejo, se določijo v skladu s postopkom iz člena 44(2) te uredbe.

3.   Pristojni organi vsake države članice vračila obvestijo z elektronskimi sredstvi pristojne organe drugih držav članic, če želijo uporabiti možnost iz člena 11 Direktive 2008/9/ES, da od vlagatelja zahtevajo, naj predloži opis svoje poslovne dejavnosti z usklajenimi oznakami.

Usklajene oznake iz prvega pododstavka se opredelijo v skladu s postopkom iz člena 44(2) te uredbe na podlagi klasifikacije NACE, določene v Uredbi Sveta (EGS) št. 3037/90.

14.

prvi odstavek člena 39 se nadomesti z:

„Za obdobje, opredeljeno v členu 357 Direktive 2006/112/ES, Komisija in države članice zagotovijo, da so obstoječi ali novi sistemi sporočanja in izmenjave informacij, ki so potrebni za izmenjave informacij iz členov 29 in 30 te uredbe, pripravljeni za izvajanje. Komisija bo odgovorna za razvoj skupnega komunikacijskega omrežja/skupnega sistemskega vmesnika (CCN/CSI), ki je potreben, da se omogoči izmenjava teh informacij med državami članicami. Države članice so odgovorne za nadaljnji razvoj svojih sistemov, če je to potrebno za izmenjavo teh informacij z uporabo CCN/CSI.“

1.

v členu 1(1) se četrti pododstavek nadomesti z:

„Ta uredba določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo informacij o davku na dodano vrednost na storitve v skladu s posebno ureditvijo na podlagi poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES ter za kakršno koli naknadno izmenjavo informacij in – če gre za storitve v okviru te posebne ureditve – za prenos denarja med pristojnimi organi držav članic.“;

2.

v členu 2 se edini odstavek oštevilči z „1“ in doda se nov odstavek:

„2.   Opredelitve pojmov iz členov 358, 358a in 369a Direktive 2006/112/ES se uporabljajo tudi za namene te uredbe.“;

3.

odstavek 3 člena 5 se nadomesti z:

„3.   Zahtevek iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazložen zahtevek za posebno uradno preiskavo. Če država članica zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organ prosilca o razlogih za tako stališče.

Ne glede na prvi pododstavek in brez poseganja v člen 40 te uredbe, lahko zaprošeni organ izvedbo preiskave o zneskih, ki jih je davčni zavezanec prijavil v zvezi z opravljanjem telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljenih storitev, ki so obdavčljive v državi članici, v kateri ima organ prosilec sedež, in za katere davčni zavezanec uporablja posebno ureditev iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali pa se odloči, da te posebne ureditve ne bo uporabljal, zavrne le, če so bile informacije o istemu davčnemu zavezancu, pridobljene v uradni preiskavi, izvedeni pred manj kot dvema letoma, že predložene organu prosilcu.

Kar pa zadeva zahtevke iz drugega pododstavka, ki jih predloži organ prosilec in ki jih oceni zaprošeni organ v skladu z izjavo o najboljših praksah v zvezi z medsebojnim vplivom tega odstavka in člena 40(1), ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 44(2), država članica, ki odkloni izvedbo uradne preiskave na podlagi člena 40, organu prosilca predloži datume in vrednosti vseh zadevnih storitev, ki jih je davčni zavezanec opravil v zadnjih dveh letih v državi članici organa prosilca.“;

4.

v členu 17 se doda naslednji odstavek:

„Za namene prvega odstavka vsaka država članica identifikacije sodeluje z vsako državo članico potrošnje, da bi lahko tako preverila, ali davčni zavezanci s sedežem na njenem ozemlju prijavijo in pravilno plačujejo DDV, ki ga je treba plačati za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve, za katere davčni zavezanec uporablja posebno ureditev iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali pa se odloči, da te posebne ureditve ne bo uporabljal. Država članica sedeža obvesti državo članico potrošnje o vseh ugotovljenih nedoslednostih.“;

5.

v členu 18 se drugi odstavek nadomesti z:

„Vsaka država članica odloči, ali bo sodelovala pri izmenjavi posamezne vrste informacij in ali bo izmenjava potekala na avtomatičen ali strukturirano avtomatičen način. Vendar pa vsaka država članica sodeluje pri izmenjavi informacij, ki jih ima na voljo o telekomunikacijskih storitvah, storitvah oddajanja in elektronsko opravljenih storitvah, za katere davčni zavezanec uporablja posebno ureditev iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali pa se odloči, da te posebne ureditve ne bo uporabljal.“;

6.

člen 27(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Pristojni organi vsake države članice zagotovijo, da osebe, ki sodelujejo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev znotraj Skupnosti, ter davčni zavezanci, ki nimajo sedeža in ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve, še zlasti tiste iz Priloge II Direktive 2006/112/ES, lahko dobijo potrditev veljavnosti identifikacijske številke za DDV katere koli določene osebe.

Države članice zagotovijo tako potrditev z elektronskimi sredstvi v skladu s postopkom iz člena 44(2) te uredbe.“;

7.

naslov poglavja VI se nadomesti z naslednjim:

„DOLOČBE V ZVEZI S POSEBNIMA UREDITVAMA V POGLAVJU 6 NASLOVA XII DIREKTIVE 2006/112/ES“;

8.

člen 28 se nadomesti z:

„Člen 28

Za posebni ureditvi, opredeljeni v poglavju 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, se uporabljajo naslednje določbe.“;

9.

člen 29 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29

1.   Informacije, ki jih davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, v skladu s členom 361 Direktive 2006/112/ES posreduje državi članici identifikacije ob začetku svojih dejavnosti, se predložijo v elektronski obliki. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 44(2) te uredbe.

2.   Država članica identifikacije te informacije po elektronski poti posreduje pristojnim organom drugih držav članic v 10 dneh po izteku meseca, v katerem je prejela podatke od davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Skupnosti. Ustrezni podatki o identifikaciji davčnega zavezanca, za katerega se uporablja posebna ureditev po členu 369b Direktive 2006/112/ES, se posredujejo v 10 dneh po izteku meseca, v katerem je davčni zavezanec prijavil začetek obdavčljivih dejavnosti v okviru navedene ureditve. Na enak način so pristojni organi drugih držav članic obveščeni o dodeljeni identifikacijski številki.

Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, s katerim so posredovane te informacije, se določijo v skladu s postopkom iz člena 44(2) te uredbe.

3.   Država članica identifikacije po elektronski poti nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic, če je davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti ali davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici potrošnje, izključen iz posebne ureditve.“;

10.

v členu 30 se prvi in drugi odstavek nadomestita z:

„Obračun s podatki, navedenimi v členih 365 in 369g Direktive 2006/112/ES, je treba predložiti v elektronski obliki. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 44(2) te uredbe.

Država članica identifikacije pošlje te informacije z elektronskimi sredstvi pristojnemu organu države članice potrošnje najpozneje 10 dni po koncu meseca, v katerem je bil prejet obračun. Informacije iz drugega odstavka člena 369g Direktive 2006/112/ES se prav tako pošljejo pristojnemu organu zadevne države članice sedeža. Države članice, ki so zahtevale, da se obračun davka izdela v nacionalni valuti, ki ni euro, pretvorijo zneske v eure po menjalnem tečaju, ki velja za zadnji dan poročevalnega obdobja. Menjava se izvede na podlagi menjalnih tečajev, ki jih Evropska centralna banka objavi za zadevni dan, ali, če na ta dan ni objave, za naslednji dan objave. Tehnične podrobnosti pošiljanja teh informacij se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 44(2) te uredbe.“;

11.

člen 31 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 31

Določbe člena 22 te uredbe se uporabljajo tudi za informacije, ki jih država članica identifikacije zbere v skladu s členi 360, 361, 364, 365, 369c, 369f in 369g Direktive 2006/112/ES.“;

12.

v členu 32 se doda naslednji tretji odstavek:

„Kar zadeva plačila, ki se v skladu s posebno ureditvijo iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES prenesejo v državo članico potrošnje, država članica identifikacije zneskov iz prvega in drugega odstavka obdrži:

13.

člen 34 se črta;

14.

v členu 39 se prvi odstavek nadomesti z:

„Komisija in države članice zagotovijo, da so obstoječi ali novi sistemi sporočanja in izmenjave informacij, ki so potrebni za izmenjave informacij iz členov 29 in 30, pripravljeni za izvajanje. Komisija bo odgovorna za razvoj skupnega komunikacijskega omrežja/skupnega sistemskega vmesnika (CCN/CSI), ki je potreben, da se omogoči izmenjava teh informacij med državami članicami. Države članice so odgovorne za nadaljnji razvoj svojih sistemov, če je to potrebno za izmenjavo teh informacij z uporabo CCN/CSI.“

(a)

člen 1 od 1. januarja 2010;

(b)

člen 2 od 1. januarja 2015.