1)

Ali je treba člen 15(1) Direktive 2002/58 (1) v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine iz Nice, ob upoštevanju načel, ki jih je [Sodišče Evropske unije] določilo v sodbi z dne 2. marca 2021 v zadevi C-746/18, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi iz člena 132(3) zakonske uredbe št. 196/2003, v skladu s katero je državno tožilstvo, ki ima na podlagi določb iz Naslova IV italijanske ustave polna jamstva neodvisnosti in avtonomije, pristojno, da z obrazloženo odločbo odredi zbiranje podatkov o prometu in lokaciji za namene kazenske preiskave?

2)

Ali je v primeru, da je odgovor na prvo vprašanje nikalen, mogoče podati dodatna pojasnila v zvezi z morebitno neretroaktivno uporabo načel, določenih v sodbi z dne 2. marca 2021 v zadevi C-746/18, ob upoštevanju prevladujočih zahtev po pravni varnosti v okviru preprečevanja, odkrivanja in pregona hudih oblik kriminala ali groženj varnosti?

3)

Ali je treba člen 15(1) Direktive 2002/58 v povezavi s členi 7, 8 in 11 ter členom 52(1) Listine iz Nice, ob upoštevanju načel, ki jih je [Sodišče Evropske unije] določilo v sodbi z dne 2. marca 2021 v zadevi C-746/18, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi iz člena 132(3) zakonske uredbe št. 196/2003 v povezavi s členom 267(2) zakonika o kazenskem postopku, ki državnemu tožilstvu omogoča, da v nujnih primerih takoj pridobi podatke o telefonskem prometu, ki jih nato preveri in pregleda sodišče, ki obravnava zadevo?