30.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/15

Poročevalec:

Mindaugas MACIULEVIČIUS

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja sporočilo Komisije o vesoljski strategiji za Evropo in podpira predlagane smernice. V njih so navedeni številni novi elementi, med drugim vključevanje civilne družbe, osredotočenje na mala in srednja podjetja (MSP), spodbujanje raziskav in razvoja ter potreba po zagotovitvi ustreznega pretoka kapitala v okviru vesoljskih dejavnosti, vključno s pritegnitvijo zasebnega kapitala.

1.2

EESO spodbuja Komisijo, naj nadaljuje v tej smeri in si prizadeva za še ambicioznejše cilje. Prvo poglavje sporočila Kako bi kar najbolje izkoristili prednosti vesoljskih tehnologij v korist družbe in gospodarstva v EU vključuje številna priporočila EESO iz njegovega projekta Vesolje in družba.

1.3

EESO se zaveda dvojne narave vesoljskih zmogljivosti. Kljub temu ponovno izraža močno podporo vesoljski politiki, usmerjeni v civilne namene (mir in sodelovanje), hkrati pa priznava pomembnost uporabe sistemov za spremljanje dogajanja v vesolju za namene javne varnosti in zaščite. Ta dvojna uporaba je eden ključnih dejavnikov za uspešnost celostne in usklajene politike za zagotavljanje blaginje evropskih državljanov.

1.4

Glede na to, da so sedanji rezultati natančni in zanesljivi, EESO upa, da bo Komisija pripravila uredbo, na podlagi katere bi imela v Evropi uporaba sistema Galileo kot sistema za določanje geografskega položaja prednostni pomen, v nekaterih primerih pa preferenčni položaj.

1.5

Naložbe, načrtovane za naslednja leta, zadostujejo za programa Copernicus in Galileo, vendar jih je treba zajamčiti. Naslednje leto se bo začela razprava o večletnem finančnem okviru Unije; EESO želi, da bi se več sredstev namenilo za reševanje novih problemov zaradi podnebnih sprememb ter za varnost in obrambo proti zunanjim nevarnostim. Program Obzorje 2020 in strukturne sklade bi lahko uporabili za podpiranje dejavnosti za razvoj vesoljskega sektorja.

1.6

EESO poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj opredelita nove možnosti financiranja za spodbujanje zasebnih vlagateljev, da bi upoštevali vesoljski sektor. Komisija bi lahko sodelovala tako, da bi organizirala srečanja na ravni posamezne države članice, na katerih bi banke, institucionalne vlagatelje in podjetja pozvali, naj preučijo nove oblike naložb, vključno z vesoljskimi grozdi.

1.7

EESO meni, da je edini način za zagotovitev dolgoročnega uspeha vesoljske strategije EU aktivna udeležba vseh držav članic. To je mogoče doseči s konkretnimi in ciljno usmerjenimi ukrepi za ustvarjanje zmogljivosti, ki bi bili namenjeni zlasti podpori držav članic z novimi vesoljskimi zmogljivostmi in interesi. Takšne ukrepe bi lahko začeli uresničevati med drugim z usposabljanji, informativnimi kampanjami, posvetovanji (tako tehničnimi kot osredotočenimi na uporabnike), predstavitvenimi projekti, regionalnimi pobudami, sinergijami med državami članicami, ki imajo na tem področju že razvito tehnologijo, in tistimi, ki so se šele podale v to, ter z drugimi posebnimi ukrepi, prilagojenimi potrebam držav članic.

1.8

Izobraževanje in ozaveščanje javnosti o koristih informacij in podatkov, zbranih v okviru vesoljskih dejavnosti, sta bistvenega pomena. Pomembno je tudi vključevanje vesoljskih dejavnosti v šolske in univerzitetne učne načrte.

1.9

Usposabljanje tehnikov in inženirjev je ključno za prihodnost evropske industrije. Krepitev evropskega trga dela, izboljšanje infrastrukture za vaje in preskuse, centre odličnosti in vseživljenjsko učenje ter nenehno izboljševanje znanja in spretnosti za doseganje novih vrhuncev, ki vključujejo vesoljsko znanost, mora biti temelj evropske vesoljske strategije.

1.10

EESO priporoča Komisiji, naj preveri izvedljivost vzpostavitve enotnega portala, na katerem bi bile navedene vse dejavnosti različnih organizacij in agencij. Portal bi moral biti na voljo vsem zainteresiranim posameznikom in izvajalcem ter poudarjati koristi vseh tekočih dejavnosti in opozarjati na morebitne priložnosti v vesoljskem gospodarstvu, zlasti za MSP.

1.11

V nedavnem mnenju o evropski pobudi za računalništvo v oblaku (1) je EESO izpostavil „kritičn[e] dejavnik[e], zaradi katerih Evropa ne more izkoristiti možnosti podatkov, zlasti glede pomanjkanja interoperabilnosti, razdrobljenosti struktur ter neodprtosti do novih prispevkov in izmenjav podatkov“. Tudi pri zemeljski infrastrukturi evropskega vesoljskega sistema se soočamo z enakimi problemi, ki jih je treba čim prej odpraviti.

1.12

Evropa ima odlično infrastrukturo za izstrelitev satelitov, pri čemer nova generacija nosilnih raket, kot sta Ariane in Vega, prinaša občutne prihranke, deloma tudi zaradi okrepljenega sodelovanja med državami članicami. Razvoj ponovno uporabljivih nosilnih plovil bo privedel do vidnega zmanjšanja stroškov in bo omogočil dostop do vesoljskih dejavnosti tudi državam, ki nimajo sredstev za vzpostavljanje učinkovite infrastrukture v vesolju.

1.13

Vse več je zanimanja za uporabo malih satelitov za komunikacijske sisteme in sisteme spremljanja. Celo znotraj trga za opazovanje Zemlje je pričakovati znaten porast trga malih satelitov z novimi načini uporabe. Zato se bo morala EU osredotočiti na razvoj mini- in nanosatelitov, da bi izkoristili prednosti tega trga. Hkrati bo to priložnost ne le za manjše države članice, temveč tudi za zasebne subjekte. Vendar pa EESO poudarja, da bodo s takšnim povečanjem cenejših satelitov za spremljanje površja Zemlje nastale ogromne količine podatkov. Pri tem bi morala imeti prednostni pomen zaščita zasebnosti vseh državljanov in uporabnikov, poleg jasne ozaveščenosti in strogih predpisov (2).

1.14

Zajamčen dostop do vesoljske infrastrukture in njena varnost sta med prednostnimi nalogami, ki se jih bo morala lotiti Komisija. Sodelovanje z drugimi državami je nujno, da bi preprečili naskok na najugodnejše orbite in pomanjkanje zanimanja za urejanje problematike vesoljskih odpadkov. Diplomatske dejavnosti, povezane z upravljanjem vesolja, je zato treba okrepiti. EESO hkrati priporoča, naj EU spodbuja inovacije, da se počistijo odpadki v vesolju.

1.15

Pomembnost takega sodelovanja je bila poudarjena tudi na nedavnih srečanjih na svetovni ravni (3). Opredeljeni so bili štirje stebri: gospodarstvo, družba, dostopnost in diplomacija. Ta vprašanja so bila vedno v središču pozornosti EESO, ki je prevzel pobudo, da poudari njihov pomen z vidika gospodarstva in družbe.

1.16

Zato je potreben nov pristop k uporabi podatkov, s katerim bi MSP omogočili dostop, državljane in MSP seznanili, da imajo možnost dostopanja do teh informacijskih kanalov masovnih podatkov brez vsakršne diskriminacije, povečali varnost pred kibernetskimi napadi ter omogočili nenehen razvoj novih aplikacij prek ciljno usmerjenih pobud, ki bi se opirale na ustvarjalnost naših raziskovalcev, univerz in podjetij. EESO poudarja, da je treba v skladu z Aarhuško konvencijo omogočiti uporabo masovnih podatkov za namene varstva okolja po razumnih cenah.

2.1

EU ima trenutno drugi največji javni vesoljski proračun na svetu in je glavni institucionalni odjemalec storitev vesoljske izstrelitve v Evropi. Njeni vesoljski sistemi – Copernicus za opazovanje Zemlje ter EGNOS in Galileo za satelitsko navigacijo in določanje geografskega položaja – so vrhunski v svetovnem merilu. V obdobju 2014–2020 bo samo EU v vesoljske dejavnosti vložila 12 milijard EUR.

2.2

Vesoljske tehnologije so postale nepogrešljiv del vsakdanjega življenja evropskih državljanov. Poleg tega so rešitve, ki temeljijo na vesoljskih tehnologijah, koristne na različnih področjih, med drugim za obvladovanje nesreč, kmetijstvo, promet, energetsko infrastrukturo in globalne izzive. Vesoljske tehnologije, podatki in storitve lahko podpirajo številne politike EU in ključne prednostne naloge. Vesolje je za Evropo tudi strateško pomembno: krepi njeno vlogo globalnega akterja, pomeni prednost z vidika varnosti in obrambe ter prispeva k ustvarjanju delovnih mest ter h krepitvi rasti in naložb. Evropa ima uspešno industrijo za proizvodnjo satelitov, ki zajema približno 33 % odprtega svetovnega trga, ter dinamični sektor prodajnih storitev z velikim številom MSP. Vrednost evropske vesoljske industrije je bila leta 2014 ocenjena na 46–54 milijard EUR, kar je približno 21 % vrednosti globalnega vesoljskega sektorja.

2.3

Komisija na podlagi člena 189 Pogodbe (PDEU) predlaga novo vesoljsko strategijo za Evropo s poudarkom na štirih strateških ciljih:

3.1

EESO je vedno zelo aktivno podpiral Komisijo in zainteresirane strani pri vprašanjih v zvezi z vesoljem.

3.2

EESO je v svojih mnenjih na temo vesolja opredelil nekaj prednostnih nalog:

4.1.1

Ambiciozna strategija zahteva ambiciozen proračun. Po navedbah Komisije je vesoljski proračun EU drugi največji na svetu. Gre za kombinacijo proračuna EU, vesoljskih proračunov posameznih držav članic in proračuna Evropske vesoljske agencije (ESA). Proračun ZDA je skoraj štirikrat večji od proračuna EU. Zelo težko je oceniti dejanske izdatke Rusije in Kitajske na področju vesolja, saj javnosti niso na voljo vsi podatki o njunih vesoljskih dejavnostih. Po drugi strani pa je Evropa šele na šestem mestu, če primerjamo vesoljske proračune kot odstotek BDP.

4.1.2

Za ambiciozne cilje Komisije so potrebne velike naložbe, ki jih javni sektor preprosto ne zmore. Udeležba zasebnih vlagateljev, bančnega sektorja, investicijskih skladov in drugih finančnih institucij je nujna za podporo raziskav in razvoja novih aplikacij.

4.1.3

V tem sporočilu ni dovolj poudarjena ključna vloga MSP, zlasti inovativnih zagonskih podjetij, zato bi jo bilo treba okrepiti. Čeprav se več pozornosti namenja njihovim prednostim v smislu inovacij, predlagane finančne rešitve ne ustrezajo dejanskim potrebam sektorja, med katerimi je tudi kronično pomanjkanje sredstev. Glede na s tem povezana velika tveganja bančni sistem ni naklonjen podpiranju inovacij. Številni MSP ne morejo sodelovati na javnih razpisih, ki so pogosto prilagojeni velikim akterjem. Zato jih je treba bolj podpreti in uvesti javne razpise za podjetja te velikosti. Tudi bolj odprto oddajanje podizvajalskih pogodb več različnim MSP v primeru večjih projektov bi bil korak v pravo smer. Program Obzorje 2020 in drugi raziskovalno-razvojni programi imajo pri tem pomembno vlogo, zato bi jih bilo treba z vidika MSP uporabljati v čim večji meri.

4.1.4

EESO je zaskrbljen zaradi možnih posledic brexita in učinka na evropske vesoljske dejavnosti. Združeno kraljestvo je ena vodilnih držav članic na področju vesolja, zato mora EU preveriti, kakšne so možnosti za njuno sodelovanje na tem področju.

4.2.1

Nekatere države članice EU niso posebej angažirane pri vesoljskih dejavnostih in na žalost se nekateri sektorji (tako javni kot zasebni) ne zavedajo koristi, ki jih prinašajo vesoljske dejavnosti. V javnem sektorju je na primer mogoča učinkovita uporaba vesoljskih dejavnostih na številnih področjih, med drugim za ažurirani ozemeljski nadzor, spremljanje učinkovitosti izolacije stanovanj, odkrivanje nezakonitih odlagališč itd.

4.2.2

Da bi zagotovili konkurenčnost vesoljskega sektorja EU, je nujno treba vključiti države članice z novimi zmogljivostmi in interesi na področju vesoljskih dejavnosti ter njihove deležnike, poslovne subjekte, raziskovalce in druge institucije. Komisija bi morala določiti konkretne ukrepe.

4.3.1

EESO pozdravlja, da so bila rešena vprašanja upravljanja, v zvezi s katerimi je nedavno potekala razprava in na katera je EESO opozoril že v več mnenjih. Strategija ESA je bila potrjena na ministrskem svetu ESA decembra 2016 (vključno z dodelitvijo proračunskih sredstev različnim programom za obdobje 2017–2021). Razlik med strategijama EU in ESA ni več – zdaj se dopolnjujeta.

4.4.1

Nujno je treba vzpostaviti centre za masovne podatke, ki bi omogočali shranjevanje, predobdelavo in analizo podatkov, ki se nalagajo iz sistema Copernicus. Zmožnost uporabe podatkov za nazaj v povezavi s programom Copernicus je zelo pomembna tudi za razvoj novih orodij na tem področju.

4.4.2

EU se je zavezala k izvajanju ambicioznega sporazuma COP 21 in ciljev trajnostnega razvoja. EESO poudarja, da so satelitski sistemi za spremljanje ter centri za obdelavo masovnih podatkov na terenu ključni za uspešno uresničevanje lokalnih in globalnih zavez. Nova orodja v zvezi s podnebnimi spremembami so nedvomno potrebna, k čemur je EESO pozval v prejšnjih mnenjih, kot je NAT/696 (5).

4.4.3

Kakor je bilo dogovorjeno v sporazumu COP 21, ima LULUCF (6) pomembno vlogo pri zmanjšanju sedanjih ravni CO2 v ozračju. Gozdovi so ponori ogljika, dnevno natančno spremljanje stanja gozdov pa lahko prepreči nezakonito sečnjo dreves in spodbudi aktivno gospodarjenje z gozdovi, vključno s sajenjem več hitro rastočih dreves ter zgodnjim odkrivanjem in preprečevanjem gozdnih požarov. Sedanji predlogi EU, ki dopuščajo, da se izpusti CO2 v sektorjih, kot sta industrija in promet, nadomestijo z uporabo gozdnih ponorov ogljika ali z rastjo gozdov, veliko bolj poudarjajo gospodarska, socialna in okoljska vprašanja. Iz predlogov je jasno razvidna nujna potreba po instrumentih za spremljanje na podlagi sistema Copernicus. Z mednarodnega vidika so to izredno pomembni instrumenti, saj se lahko uporabljajo za natančno spremljanje dejanskega napredka pri omejevanju in absorpciji v različnih državah po svetu.

4.4.4

EESO priznava, da so satelitski sistemi za spremljanje in podatkovna središča zelo pomembni za trajnostno pridelavo hrane v prihodnosti. Koristi so velike zlasti za precizno kmetijstvo, med drugim zato, ker lahko Galileo in GNSS prispevata k zmanjšanju porabe fosilnih goriv. Poleg tega lahko s posebnimi programi na podlagi posnetkov iz sistema Copernicus v različnih spektrih natančno določimo predele polj z nezadostnimi ali prekomernimi vrednostmi vlage in hranilnih snovi, kar omogoča prilagoditev količine vode in hranil, s čimer se prihrani sveža voda in zmanjša uporaba gnojil in pesticidov. S tem se bistveno izboljša trajnost sistemov kmetovanja, spodbuja zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni rastlin, napovedujejo prihodnji donosi in zagotavljajo tako znatna gospodarska korist kot zelo pozitiven učinek na družbo in okolje.

4.4.5

Precizno meteorologijo je treba dodatno razvijati, da bi omogočili zgodnje odkrivanje in preprečevanje izrednih vremenskih razmer oziroma pripravljenost nanje, s čimer bi lahko zmanjšali izgube hrane na kmetijah in zaščitili ljudi pred nevarnostmi za njihovo zdravje in lastnino.

4.5.1

EESO je leta 2014 uvedel projekt o vesolju in družbi, pri čemer so partnerji poudarili, da je potreben napredek in da je treba v razpravo o pomembnosti vloge Evrope v vesoljskem sektorju vključiti celotno družbo. Ustrezno se je treba posvetovati z evropsko civilno družbo, da bi razumeli njena pričakovanja in potrebe.

4.5.2

V sporočilu Komisije ta strateški izziv ni niti omenjen, čeprav je bilo v letu 2016 opravljeno javno posvetovanje o vesoljski strategiji za Evropo. Razprava o vesoljskih politikah je tradicionalno omejena na glavne deležnike, pri čemer se zanemarja dejstvo, da je treba za razvoj potrošniško usmerjenega trga poznati prednosti in priložnosti, ki jih lahko ponudi tehnologija, in se jih zavedati.

4.5.3

Vsak glavni akter ima individualno strategijo komuniciranja, ni pa skupne vizije ali strateškega načrta, ki bi ju predstavili širši javnosti. EESO je prepričan, da strategija ni mogoča brez vključitve deležnikov civilne družbe, tako javnih kot zasebnih, v akcijski načrt.

4.5.4

Za končne uporabnike bi bilo treba organizirati srečanja na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Organizirati bi bilo treba tudi informacijske kampanje z aktivno udeležbo lokalnih oblasti.

4.5.5

EESO poziva Komisijo in glavne partnerje, naj v sodelovanju z javnimi ter zasebnimi organizacijami in podjetniki vzpostavijo poseben portal „Vesolje in družba“. Informiranje in ozaveščanje bi morala biti med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami nove vesoljske politike, katere končni cilj mora biti upoštevanje dejanskih potreb javnosti.