Zpět na úvodní stránku EUR-Lex

EUR-Lex Přístup k právu Evropské unie

Zpět na úvodní stránku EUR-Lex

Tento dokument je výňatkem z internetových stránek EUR-Lex

Pokud chcete vyhledat výraz v jeho "přesném znění", použijte uvozovky (""). Pokud chcete najít různé varianty výrazu na základě jeho části, připojte za ni hvězdičku (*) (např. transp*, 32019R*). Pokud chcete vyhledat různé výrazy lišící se jedním znakem, použijte otazník (např. ka?u vyhledá kalu, kasu, kazu atd.)
Tipy pro vyhledávání
Nejste spokojení s tím, co se vám podařilo vyhledat? Zkuste Pokročilé vyhledávání
aktuální pozice

Dokument 62015CN0649

Zadeva C-649/15 P: Pritožba, ki jo je TV2/Danmark A/S vložila 3. decembra 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 24. septembra 2015 v zadevi T-674/11, TV2/Danmark A/S/Evropska komisija

UL C 48, 8.2.2016, s. 23—25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

8.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 48/23

Pritožba, ki jo je TV2/Danmark A/S vložila 3. decembra 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 24. septembra 2015 v zadevi T-674/11, TV2/Danmark A/S/Evropska komisija

(Zadeva C-649/15 P)

(2016/C 048/29)

Jezik postopka: danščina

Stranke

Pritožnica: TV2/Danmark A/S (zastopnik: O. Koktvedgaard, odvetnik)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Kraljevina Danska, Viasat Broadcasting UK Ltd

Predlogi

1.

Izpodbijana sodba naj se razveljavi v delu, v katerem je z njo odločeno v korist Komisije glede glavnega zahtevka družbe TV2, odloči naj se v zadevi in razglasi izpodbijani sklep za ničen v delu, v katerem je z njim ugotovljeno, da sprejeti ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Podredno naj se zadeva vrne v odločanje Splošnemu sodišču.

2.

Izpodbijana sodba naj se razveljavi v delu, v katerem je z njo odločeno v korist Komisije glede podrednega zahtevka družbe TV2, odloči naj se v zadevi in razglasi izpodbijani sklep za ničen v delu, v katerem je z njim ugotovljeno, da prihodki iz naročnin, ki so bili od leta 1997 do leta 2002 preneseni na družbo TV2 ter nato preneseni na regionalne postaje družbe TV2, pomenijo državno pomoč v korist družbe TV2. Podredno naj se ta del zadeve vrne v ponovno odločanje Splošnemu sodišču.

3.

Izpodbijana sodba naj se razveljavi v delu, v katerem je z njo družbi TV2 naloženo plačilo njenih stroškov in dveh tretjin stroškov Komisije; Komisiji naj se naloži plačilo stroškov družbe TV2, povezanih s postopkoma pred Splošnim sodiščem in Sodiščem. Če se zadeva vrne v odločanje Splošnemu sodišču, naj se sprejme ustrezna odločitev o stroških za del zadeve, ki se vrne v odločanje Splošnemu sodišču.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.

Družba TV2 trdi, da je del izpodbijane sodbe, v katerem je zavrnjen prvi tožbeni razlog družbe TV2 in s tem glavni zahtevek družbe TV2, v nasprotju s pojmovanjem državne pomoči, kot je določeno v členu 107(1) PDEU in zato naj bi bilo v tej sodbi napačno uporabljeno pravo. V utemeljitev tega družba TV2 navaja te trditve:

—

To, da v izpodbijani sodbi ni potrjeno, da so preverjanja, ki jih je opravilo Rigsrevisionen (nacionalno računsko sodišče), zadostovala za izpolnitev četrtega pogoja Altmark, naj bi temeljilo na strogi, dobesedni uporabi zahteve iz tega pogoja po primerjavi stroškov. To naj bi bilo pravno napačno.

—

V nasprotju z ugotovitvami Splošnega sodišča v izpodbijani sodbi naj bi posebnost obveznosti opravljanja javne službe družbe TV2 in retroaktivna uporaba pogojev Altmark ustvarila položaj, v katerem naj bi bila potrebna smotrna uporaba tega pogoja: glej načelo v sodbi Splošnega sodišča z dne 12. februarja 2008, BUPA, T-289/03, ECLI:EU:T:2008:29 itn.

—

Redna preverjanja Rigsrevisionen za zagotovitev, da je družba TV2 dobro vodena, naj bi zagotavljala izpolnitev namena četrtega pogoja Altmark in naj bi zato v posebnih okoliščinah zadeve v zvezi z družbo TV2 in ob upoštevanju smotrne uporabe pogoja zadostovala za ugotovitev, da je bil četrti pogoj Altmark izpolnjen.

2.

Družba TV2 dalje trdi, da je v delu izpodbijane sodbe, ki se nanaša na vsebinsko presojo in v katerem je zavrnjen drugi del podrednega zahtevka družbe TV2, pravo napačno uporabljeno, ker naj bi bil ta del v nasprotju s temeljnimi postopkovnimi načeli. V utemeljitev tega družba TV2 navaja te trditve:

—

Komisija je v odgovoru na tožbo navedla, da je soglašala z družbo TV2 glede tega, da prihodki iz naročnin, ki so bili od leta 1997 do leta 2002 z družbe TV2 preneseni na regionalne postaje, niso pomenili državne pomoči v korist družbe TV2. Splošno sodišče naj bi torej odločilo ultra petita, ker je obravnavalo in zavrnilo drugi del podrednega zahtevka družbe TV2. V izpodbijani sodbi naj bi bilo zato pravo napačno uporabljeno.

—

Dalje naj bi Splošno sodišče vsebinsko presojalo zadevo na podlagi svojih trditev. O preudarkih Splošnega sodišča iz točk od 165 do 174 izpodbijane sodbe naj ne bi nikoli razpravljali niti družba TV2 niti Komisija; niti naj ne bi bili razvidni iz izpodbijanega sklepa. Splošno sodišče naj bi torej preseglo meje svojega sodnega nadzora.

—

Hkrati naj bi Splošno sodišče kršilo pravico do poštenega sojenja (glej člen 47 Listine Evropske unije o človekovih pravicah) s tem, da je svojo odločitev sprejelo na podlagi razlogov in trditev, o katerih stranke v postopku niso razpravljale.

3.

Nazadnje družba TV2 trdi, da je v delu sodbe, ki vsebuje vsebinsko presojo in v katerem je zavrnjen drugi del podrednega zahtevka družbe TV2 (točke od 165 do 174), pravo napačno uporabljeno, ker temelji na očitno napačni uporabi danskega prava in je v nasprotju s pojmovanjem državne pomoči, kot je določeno v členu 107(1) PDEU. V utemeljitev tega družba TV2 navaja ti trditvi:

—

Splošno sodišče naj bi upoštevalo in veliko težo pripisovalo temu, da naj bi družba TV2 v okviru izpolnjevanja svojih obveznosti distribucije regionalnih programov prejemala regionalne programe od regij, za kar jim je v zameno nakazovala prihodke iz naročnin kot plačilo za te programe. To naj ne bi bilo razvidno iz spisa zadeve pred Splošnim sodiščem in je v nasprotju z Danskim pravom. Pravni preizkus, ki ga je mogoče izpeljati iz točk 166, 167 in 171 izpodbijane sodbe je torej dejansko izpolnjen.

—

V točkah 166, 167 in v prvem stavku točke 173 izpodbijane sodbe naj bi se Splošno sodišče sklicevalo na hipotetičen primer v okviru svoje presoje državne pomoči. Ta primer naj v praksi ne bi bil verjeten in naj ne bi bil upošteven pri presoji državne pomoči. Odločilni dejavnih v primeru družbe TV2 naj bi bilo namreč dejstvo, da družba TV2 ni pridobila nobene gospodarske koristi od prenesenih prihodkov od naročnin. V skladu z javnim pravom je morala družba TV2 prihodke od naročnin prenesti na regionalne programe in v praksi naj bi to obveznost izpolnila. Odločitev Splošnega sodišča naj bi bila torej v nasprotju s pojmovanjem državne pomoči, kot je določeno v členu 107(1) PDEU.
Nahoru