8.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 48/10

1.

Ali je mogoče evropsko pravo, zlasti člen 4(3) PEU v povezavi s členom 325 PDEU in Direktivo 2006/112/ES (1), ki za države članice določajo obveznost izenačitve politik sankcioniranja, razlagati tako, da nasprotuje razglasitvi nacionalnega predpisa, ki določa, da se neplačilo DDV kaznuje ob preseženem denarnem pragu, ki je višji od praga, določenega za neplačilo neposrednega davka od dohodkov?

2.

Ali je mogoče evropsko pravo, zlasti člen 4(3) PEU v povezavi s členom 325 PDEU in Direktivo 2006/112/ES, ki državam članicam nalagajo obveznost, da določijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne sankcije za zaščito finančnih interesov EU, razlagati tako, da nasprotuje razglasitvi nacionalnega predpisa, ki določa izključitev kaznivosti za obdolženca (naj gre za poslovodjo, zakonitega zastopnika, pooblaščenca za opravljanje davčnih nalog, oziroma za sostorilca kršitve), če je zadevni subjekt, ki ima pravno osebnost, z zamudo plačal davek in upravne kazni, dolgovane iz naslova DDV, čeprav je bil davčni inšpekcijski pregled že opravljen in se je že začel kazenski pregon, poleg tega pa je bil uveden postopek in v skladu s predpisi zagotovljena kontradiktornost postopka, vendar še ni bila razpisana glavna obravnava, in sicer v sistemu, v katerem za navedenega poslovodjo, zakonitega zastopnika ali njunega pooblaščenca in sostorilca kršitve ni odrejena nobena druga kazen, celo niti upravna?

3.

Ali je treba pojem kaznivega dejanja goljufije iz člena 1 Konvencije ZFI razlagati tako, da se šteje, da je v navedeni pojem vključen tudi primer neplačila ter delnega ali zapoznelega plačila davka na dodano vrednost, in ali torej člen 2 navedene konvencije državi članici nalaga, da za neplačilo ter delno ali zapoznelo plačilo DDV v znesku nad 50. 000 EUR določi zaporne kazni?