8.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 131/103

—

ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2010,

—

ob upoštevanju tretjega odstavka člena 24, člena 228 in člena 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 41 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z 18. junija 2008 (1) o sprejetju sklepa Evropskega parlamenta, ki spreminja Sklep Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic,

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Evropski parlament in varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,

—

ob upoštevanju izvedbenih določb statuta evropskega varuha človekovih pravic z dne 1. januarja 2009 (2),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic,

—

ob upoštevanju drugega in tretjega stavka člena 205(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A7-0285/2011),

A.

ker je bilo letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2010 uradno posredovano predsedniku Evropskega parlamenta dne 10. maja 2011 in ker je Evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamanduros predstavil svoje poročilo Odboru za peticije 23. maja 2011 v Bruslju,

B.

ker člen 24 PDEU določa, da se ima vsak državljan Unije „pravico pritožiti pri varuhu človekovih pravic, imenovanem v skladu s členom 228“,

C.

ker člen 41 Listine o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku,

D.

ker so skupna zunanja politika, varnostna politika in odgovornosti Evropskega sveta v pristojnosti varuha človekovih pravic,

E.

ker člen 43 Listine navaja, da imajo vsaka državljanka in vsak državljan Unije ter vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da se glede nepravilnosti pri delovanju institucij ali organov Skupnosti obrnejo na varuha človekovih pravic, razen glede Sodišča v njegovi pravosodni funkciji,

F.

ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe v večini držav članic postala pravno zavezujoča, s čimer so sklepi Evropskega varuha človekovih pravic dobili dodatno legitimnost,

G.

ker je uveljavitev Lizbonske pogodbe uvedla pravno podlago za skupna pravila upravnih postopkov v institucijah, organih, uradih in agencijah EU, katere v skladu s členom 298 PDEU „podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava“, in ker vpliva na delo Evropskega varuha človekovih pravic, med drugim zaradi ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje in dejstva, da je Evropski svet postal ena od institucij EU,

H.

ker do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne deluje v skladu z zanj zavezujočimi pravili ali načeli,

I.

ker je Parlament na plenarnem zasedanju 20. januarja 2010 v Strasbourgu ponovno izvolil Nikiforosa Diamandurosa za evropskega varuha človekovih pravic, ki je 25. oktobra 2010 prisegel pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu,

J.

ker je institucija evropskega varuha človekovih pravic 27. septembra 2010 praznovala petnajsto obletnico; ker je varuh človekovih pravic v tem desetletju in pol odgovoril več kot 36 000 pritožnikom in zaključil več kot 3 800 preiskav morebitnih nepravilnosti,

K.

ker je varuh človekovih pravic izkoristil petnajsto obletnico institucije za začetek nove strategije za svoj mandat 2009–2014; ker so cilji te strategije prisluhniti zainteresiranim stranem, hitreje dosegati rezultate, pozitivno vplivati na upravno kulturo Unije, zainteresiranim stranem in javnosti zagotavljati pravočasne in koristne informacije ter stalno tehtati uporabo razpoložljivih sredstev,

L.

ker je bilo v letu 2010 na varuha človekovih pravic naslovljenih 2 667 pritožb; ker to pomeni več kot 400 pritožb manj v primerjavi z letom 2009,

M.

ker je varuh človekovih pravic leta 2010 zaključil 326 preiskav (leta 2009 pa 318), od katerih je bilo 323 začetih na podlagi pritožb; ker se je povprečni čas, potreben za končanje preiskav, v letih 2009 in 2010 skrajšal s 13 mesecev v letu 2008 na 9 mesecev; ker je bila večina preiskav zaključena v enem letu (66 %), več kot polovica (52 %) pa v treh mesecih,

N.

ker lahko varuh človekovih pravic začne preiskave na lastno pobudo, če želi preiskati domnevne primere nepravilnosti na podlagi pritožbe nepooblaščene osebe ali če obstaja verjetnost sistemske težave v institucijah; ker je varuh človekovih pravic leta 2010 končal tri in začel šest preiskav na lastno pobudo,

O.

ker je 65 % preiskav, odprtih leta 2010, zadevalo Evropsko komisijo (leta 2009 56 %), 10 % Evropski urad za izbor osebja (EPSO), 7 % Evropski parlament, 2 % Svet Evropske unije in 1 % Sodišče Evropske unije,

P.

ker so v več kot polovici zadev (55 %), zaključenih leta 2010, zadevne institucije sprejele sporazumno rešitev ali zadevo rešile,

Q.

ker lahko varuh človekovih pravic izda dodatne pripombe, če se pri obravnavi zadeve pojavi priložnost za izboljšanje kakovosti uprave; ker je varuh človekovih pravic leta 2010 izdal dodatne pripombe v 14 zadevah (v primerjavi z 28 leta 2009), da bi izboljšal kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom,

R.

ker se kritična ocena pripravi, kadar (i) pristojna institucija ne more več odpraviti nepravilnosti, (ii) kadar nepravilnost nima splošnih posledic ali (iii) kadar ni potrebno nadaljnje ukrepanje varuha človekovih pravic,

S.

ker kritična ocena pritožniku potrdi, da je njegova pritožba upravičena, instituciji pa nakaže, kje je storila napako, kar pripomore k preprečevanju nepravilnosti v prihodnje; ker se je v zadnjih nekaj letih število kritičnih ocen nenehno zmanjševalo ter je padlo s 44 leta 2008 na 35 leta 2009 in 33 leta 2010,

T.

ker se osnutek priporočila izda, če je potrebno nadaljnje ukrepanje varuha človekovih pravic, če je mogoče nepravilnost odpraviti ali če je nepravilnost posebej resna ali ima splošne posledice,

U.

ker je varuh človekovih pravic leta 2010 ugotovil nepravilnosti v 12 % zadev (40); ker je z izdajo osnutkov priporočil dosegel pozitivne rezultate v sedmih od teh zadev,

V.

ker lahko varuh, če se institucija ali organ na osnutek priporočila ne odzove zadovoljivo, Evropskemu parlamentu pošlje posebno poročilo,

W.

ker je posebno poročilo varuhovo orožje v skrajni sili in je zadnji bistveni korak, ki ga stori pri obravnavi zadeve, saj je sprejetje resolucije in izvajanje parlamentarnih pooblastil stvar politične presoje Parlamenta,

X.

ker je varuh človekovih pravic leta 2010 predložil Parlamentu eno posebno poročilo,

1.

odobri letno poročilo za leto 2010, ki ga je predložil Evropski varuh človekovih pravic; čestita varuhu človekovih pravic ob njegovi ponovni izvolitvi januarja 2010;

2.

je seznanjen z novo strategijo, ki jo je varuh človekovih pravic razvil za svoj sedanji mandat in ki je podlaga za njegove pobude in dejavnosti; ugotavlja, da ta strategija med drugim vključuje stalen dialog s pritožniki, civilno družbo in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi se v sodelovanju in po posvetovanju s kolegi v evropski mreži varuhov človekovih pravic opredelile najboljše prakse, zagotovili pravičnejši in preglednejši postopki EU ter spodbujala kultura storitev v upravi institucij EU;

3.

poudarja, da so preglednost, dostop do informacij in spoštovanje pravic evropskih državljanov bistveni predpogoji za ohranjanje zaupanja med državljani in institucijami;

4.

meni, da vloga varuha človekovih pravic pri spodbujanju preglednosti in odgovornosti v postopku odločanja in upravljanja v Evropski uniji pomembno prispeva k oblikovanju Unije, v kateri se odločitve sprejemajo "v kar najtesnejši povezavi z državljani", kot je opredeljeno v členu 1(2) Pogodbe o Evropski uniji;

5.

opozarja, da je institucija evropskega varuha človekovih pravic 27. septembra 2010 praznovala petnajsto obletnico; ugotavlja, da je varuh človekovih pravic v teh petnajstih letih odgovoril na več kot 36 000 pritožb in bistveno pomagal evropskim institucijam pri izboljševanju stanja in povečevanju kakovosti uprave;

6.

ugotavlja, da so izkušnje, pridobljene v teh petnajstih letih delovanja, omogočile instituciji varuha človekovih pravic dejanski vpogled v trende na področju nepravilnosti, sistemskih težav in strukturnih pomanjkljivosti v upravi, tako da lahko usmerja uprave, da se izogibajo ponavljanju napak ter izboljšajo kakovost in preglednost svojega dela;

7.

pozdravlja pobudo varuha človekovih pravic, da bo redno objavljal študije, v katerih bo preučeval nadaljnje ukrepanje institucij EU na podlagi njegovih kritičnih ocen in dodatnih pripomb; ugotavlja, da je bila leta 2009 splošna stopnja zadovoljivih nadaljnjih ukrepov 81 % (94 % v primeru dodatnih pripomb in 70 % pri kritičnih ocenah); meni, da je tak razvoj spodbuden; vendar tudi meni, da obstaja možnost izboljšanja, zlasti v zvezi s stopnjo za kritične ocene; poziva institucije, naj sodelujejo z varuhom človekovih pravic pri izboljšanju stopnje nadaljnjih ukrepov;

8.

pozdravlja splošno konstruktivno sodelovanje varuha človekovih pravic z institucijami in organi EU; potrjuje njegovo vlogo zunanjega nadzornega mehanizma in dragocenega vira za nenehno izboljševanje evropske uprave;

9.

želi pohvaliti novi logotip in vizualno podobo institucije varuha človekovih pravic ter nov videz letnega poročila ter čestita varuhu človekovih pravic, da je povečal preglednost svoje institucije z objavljanjem informacij o vseh novih preiskavah, ki jih odpira na podlagi pritožb, na njeni spletni strani;

10.

poudarja, da morajo biti državljani bolje obveščeni o načinu delovanja te institucije in informacijski spletni strani, ki zagotavlja preglednost vloge varuha človekovih pravic;

11.

predlaga, da bi morali biti na seji Odbora za peticije, na kateri varuh človekovih pravic predstavi svoje letno poročilo, poleg predstavnikov Evropske komisije navzoči tudi predstavniki zadevnih uprav Evropskega parlamenta, Sveta in drugih institucij, agencij, služb in organov EU, ki so predmet preiskave, posebnega poročila, kritičnih ocen ali drugih ukrepov varuha človekovih pravic, da bi komentirali poročilo in sodelovali v razpravi; poziva predstavnike uprave Parlamenta, Sveta in drugih zadevnih institucij, agencij in organov EU, naj bodo navzoči na prihodnjih sejah, na katerih bo predstavljeno letno poročilo varuha človekovih pravic in bo potekala razprava o njem; meni, da bi slednji s svojo udeležbo na takšnih razpravah in z deljenjem svojih pogledov o dobrem upravljanju in težavah, premaganih s pomočjo priporočil in pripomb Evropskega varuha človekovih pravic, lahko pripomogli k izboljšanju storitev za državljane EU in medinstitucionalnega dialoga ter prispevali k vzpostavitvi prave kulture storitev;

12.

poziva varuha človekovih pravic, naj Parlament stalno obvešča o novostih v zvezi z njegovimi odnosi z novo Evropsko službo za zunanje delovanje in Evropskim svetom;

13.

ugotavlja, da je varuh človekovih pravic leta 2010 prejel 2 667 pritožb državljanov, podjetij, združenj, nevladnih organizacij in regionalnih pisarn; ugotavlja, da to pomeni več kot 400 manj pritožb kot lani;

14.

se strinja, da je mogoče to zmanjšanje nedopustnih pritožb delno pripisati interaktivnemu vodiču, ki je bil leta 2009 uveden na spletni strani varuha človekovih pravic in ki učinkovito pomaga usmerjati pritožnike na organ, ki jim lahko najbolj pomaga;

15.

spodbuja evropskega varuha človekovih pravic, naj še naprej podpira evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, da se razvijeta obsežna podatkovna zbirka in boljše obveščanje državljanov EU o porazdelitvi odgovornosti med evropskim in nacionalnimi varuhi človekovih pravic ter Odborom za peticije Parlamenta;

16.

poudarja, da mora Parlament nameniti sredstva za vzpostavitev podobnega spletnega portala za svoj Odbor za peticije, da bi se okrepila vidnost in preglednost naše institucije, tako da bi lahko prispevala tudi k zmanjšanju števila nedopustnih peticij ter hkrati usmerjala predlagatelje peticij in jim svetovala ter izboljšala učinkovitost in uspešnost postopka za peticije;

17.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je trajno zmanjšalo število kritičnih ocen (33 leta 2010, 35 leta 2009, 44 leta 2008 in 55 leta 2007), ki jih je izdal varuh človekovih pravic; sklepa, da to dokazuje, da institucije EU zavzemajo bolj proaktivno vlogo pri reševanju pritožb in da je varuh človekovih pravic v očeh teh institucij s svojo učinkovitostjo pridobil določeno mero legitimnosti;

18.

varuhu človekovih pravic čestita za dejstvo, da se povprečni čas, potreben za zaključek preiskav, neprestano krajša (približno 9 mesecev v letih 2009 in 2010); zahteva, da se uporabijo ustrezni ukrepi, da se ta čas še skrajša, da bi se tako bolje izpolnila pričakovanja državljanov EU;

19.

ugotavlja, da je 65 % preiskav, ki jih je leta 2010 odprl varuh človekovih pravic, zadevalo Evropsko komisijo (219 preiskav); izraža svojo zaskrbljenost zaradi velikega povečanja deleža v primerjavi s 56 % leta 2009 (191 preiskav) ter ponovno zahteva, naj komisar, zlasti komisar za medinstitucionalne odnose in upravo, sprejme ukrepe za čimprejšnje občutno izboljšanje sedanjega stanja;

20.

je seznanjen z zaskrbljenostjo varuha človekovih pravic nad relativno visokim številom nezadovoljivih odgovorov Evropske komisije na kritične ocene (10 od 32 odgovorov); se strinja s stališčem varuha človekovih pravic, da so še vedno potrebna velika prizadevanja za prepričevanje uradnikov, da bodo z obrambnim pristopom do varuha zapravili priložnost za svoje institucije in škodili ugledu Unije kot celote; poziva k bistvenemu izboljšanju postopka odgovarjanja, vključno s skrajšanjem časa, potrebnega za odgovor (zlasti pri zadevah, kjer igra čas pomembno vlogo), odgovori pa morajo biti usmerjeni k rešitvam in ne obrambnega značaja; poudarja, da imajo evropski državljani v skladu z Listino o temeljnih pravicah pravico do dobre uprave;

21.

poudarja dejstvo, da je bila leta 2010 daleč najpogostejša trditev, ki jo je preučeval varuh človekovih pravic, slaba preglednost uprave EU; ugotavlja, da se je ta trditev pojavila v 33 % vseh zaključenih preiskav in je vključevala zavračanje posredovanja podatkov in dostopa do dokumentov; je prav tako kot varuh človekovih pravic nezadovoljen, da število zadev, povezanih s preglednostjo, v zadnjih letih ostaja enako visoko;

22.

želi spomniti, da je varuh človekovih pravic leta 2010 predložil eno posebno poročilo v zvezi z zavrnitvijo Komisije, da bi razkrila dokumente in lojalno sodelovala z varuhom v duhu popolne preglednosti; želi opomniti, da je Parlament 25. novembra 2010 (3) sprejel poročilo Odbora za peticije o tem posebnem poročilu; opominja, da je bila Komisija v sprejeti resoluciji pozvana, naj se v odnosu do Parlamenta zaveže, da bo izpolnjevala svojo dolžnost lojalnega sodelovanja z evropskim varuhom človekovih pravic;

23.

poziva k sprožitvi kampanje obveščanja, katere namen je prepričati uslužbence institucij EU o tem, da je varuh človekovih pravic pripravljen prisluhniti in razpravljati o različnih vprašanjih, ter izpostaviti prednosti njegovega posredovanja, za približanje institucij EU državljanom;

24.

opozarja, da se Uredba (ES) št. 1049/2001 (4) o dostopu do dokumentov institucij EU uporablja že deset let; opozarja, da je osnovna ideja te uredbe, da mora biti preglednost pravilo, tajnost pa izjema; ugotavlja, da ta koncept institucijam še vedno povzroča težave; meni, da morajo institucije, agencije, službe in organi EU pri pripravi dokumentov to načelo upoštevati in zagotoviti, da dosežejo pravo ravnotežje med potrebno in primerno stopnjo preglednosti ter dejansko potrebo po zaupnosti;

25.

opozarja, da prenavljanje Uredbe (ES) 1049/2001 še vedno poteka; obžaluje pomanjkanje napredka pri tem postopku; poziva Svet in Komisijo, naj bosta bolj odprta pri zagotavljanju dostopa do dokumentov in informacij za državljane in Evropski parlament;

26.

spodbuja varuha človekovih pravic, naj še naprej vztrajno zagovarja temeljno pravico do dostopa do dokumentov, ustrezno izvrševanje načela preglednosti v postopku odločanja, kulturo storitev, prijazno do državljanov, in proaktiven odnos institucij, agencij in organov EU v zvezi z objavljanjem dokumentov, ki predstavlja osnovno načelo za preglednost institucij EU; predlaga, da se državljani EU obveščajo o dobrih praksah in se tako odpravi njihovo slabo mnenje o upravi EU, pa tudi, da se spodbudi dialog med različnimi institucijami o težavah, ki vplivajo na kakovost uprave;

27.

se strinja z varuhom človekovih pravic, da bi jedrnata izjava o načelih javne službe pripomogla h kulturi storitev in povečala zaupanje državljanov v javno upravo in institucije EU; nestrpno pričakuje izjavo varuha človekovih pravic o načelih javne službe, o kateri se ravno posvetuje z nacionalnimi kolegi in drugimi zainteresiranimi stranmi;

28.

predlaga, naj se ta izjava o načelih javne službe čim bolj široko razširja in naj se zagotovi njena enostavna dostopnost državljanom EU, da se slednji prepričajo o zavezi EU k zaščiti javnih služb, ki so del njihovega vsakdana;

29.

vendar meni, da bi bila za zagotovitev trajne spremembe upravne kulture EU najboljša sprejem skupnih zavezujočih pravil in načel o upravnem postopku v sami upravi EU, k čemur je pozival že prvi evropski varuh človekovih pravic, ter uvedba načela službe v tem okviru, zato pričakuje, da si bo Komisija za prednostno nalogo zadala predstavitev osnutka uredbe na osnovi člena 298 PDEU;

30.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.