7.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 199/131

—

ob upoštevanju člena 173 iz naslova XVII Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 157 Pogodbe o ustanovitvi Evropski skupnosti) o industrijski politiki Unije, zlasti o konkurenčnosti evropske industrije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije: konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“ (KOM(2010)0614),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o EU 2020 (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o inovacijski politiki Skupnosti v spreminjajočem se svetu (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. septembra 2009 z naslovom „Priprave na prihodnost: razvoj skupne strategije za ključne spodbujevalne tehnologije v EU“ (KOM(2009)0512),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o vmesnem pregledu industrijske politike: prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta (3),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 14. in 15. julija 2010,

—

ob upoštevanju sklepov 2999. seje Sveta za konkurenčnost z dne 1. in 2. marca 2010,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. novembra 2008 z naslovom „Pobuda za surovine – zagotavljanje preskrbe z nujno potrebnimi surovinami za rast in delovna mesta v Evropi“ (KOM(2008)0699),

—

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Evropa 2020: Unija inovacij“ (KOM(2010)0546),

—

ob upoštevanju dokumenta Komisije (DG podjetništvo in industrija) z dne 26. aprila 2010 z naslovom „Evropska proizvodna industrija: izzivi in priložnosti za prihajajoča leta“,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Poročilo o izvajanju Akta za mala podjetja“ (KOM(2009)0680),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko (KOM(2008)0397),

—

ob upoštevanju poročila o spodbujanju inovativnih poslovnih modelov z okoljskimi koristmi, ki je bilo novembra 2008 pripravljeno po naročilu Komisije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. julija 2007 z naslovom „Vmesni pregled industrijske politike – prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (KOM(2007)0374),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0022/2011),

A.

ker je svetovna gospodarska kriza prizadela evropsko industrijo, ki se zaradi tega težje prilagaja izzivom globalizacije, podnebnih sprememb, izčrpavanja virov, demografskih sprememb ter sprememb v industriji zaradi znanja in učinkovitosti, ki globoko posegajo v industrijski razvoj, trg dela in obete za prihodnost,

B.

ker Evropska unija za premagovanje učinkov krize in soočenje s temi izzivi potrebuje pristop k industrijski politiki, ki bo združeval konkurenčnost, trajnost in dostojno delo, obenem pa spodbujal gospodarstvo, pospeševal rast, omejil slabšanje okolja ter izboljšal kakovost življenja,

C.

ker je lahko industrijska politika v Evropi uspešna samo, če je vpeta v novo arhitekturo finančnega sektorja, ki spodbuja naložbe in preprečuje špekulacije, ter tudi v makroekonomsko politiko, ki davčno, gospodarsko in proračunsko politiko EU usmerja v trajnostni razvoj in zaposlovanje,

D.

ker so nekatere evropske panoge zaradi nepoštene konkurence tretjih držav nenehno v kriznem stanju, zlasti na področjih odnosov med delavci in delodajalci, okolja ter zaščite intelektualne in industrijske lastnine,

E.

ker se evropska industrija sooča z vedno večjo svetovno konkurenco iz industrializiranih držav in držav v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, in sicer glede dostopa do virov, tehnoloških inovacij in kvalificiranih delavcev, pa tudi usmerjenih in ambicioznih politik na področju industrije in inovacij,

F.

ker je strategija EU glede spodbujanja:

edini način za povečanje trajnosti in konkurenčnosti evropske industrije in s tem za ohranjanje vloge svetovnega voditelja,

G.

ker mednarodni vodilni položaj evropske industrije vedno bolj ogroža vse širša industrijska baza v državah, ki se gospodarsko hitro razvijajo, in ker imajo največji konkurenti, kot so ZDA, Japonska in Kitajska, aktivno in močno industrijsko politiko, ki jo podpirajo velike naložbe v napredne proizvode in storitve, in ker sta zato ohranitev in povečanje konkurenčnosti evropske industrije izredno pomembna, da bo lahko obdržala vlogo gonilne sile trajnostne rasti in zaposlovanja v Evropi,

H.

ker je industrijski napredek mogoče podpreti s kombinacijo ustreznih okvirnih pogojev, s pametno, napredno ter usmerjeno regulacijo in stimulacijo trga na podlagi točnih pričakovanj glede razvoja trga ter s podporo svetovnim trendom v smeri proti čistim, trajnostnim in inovativnim oblikam proizvodnje, distribucije in porabe,

I.

ker mora biti makroekonomska prednostna naloga EU splošna politika za podpiranje vlaganj v industrijo in storitve, zlasti v teh kriznih časih, ko je vlaganje (bolj v zmogljivosti kot v produktivnost) izdatek, ki se ga najprej zmanjša; ker si morajo države članice Unije ter regionalne in lokalne skupnosti zastaviti cilje glede javnih vlaganj (namreč kakšen delež javnih izdatkov naj se nameni za vlaganja), med drugim v programih varčevanja,

J.

ker mora vsaka evropska industrijska politika z visoko zastavljenimi cilji temeljiti na močnem notranjem trgu znotraj in onstran meja Evropske unije; ker se je treba na priložnosti in izzive globalizacije odzvati z vsemi instrumenti industrijske politike skupaj (na primer prek politike raziskav in razvoja, regionalne politike, konkurenčne politike, zbliževanja zakonodaj, trgovinske politike itd.),

K.

ker je deindustrializacija uveljavljeno dejstvo v Evropi, ki ogroža naš tehnološki in gospodarski položaj glede na vedno večjo globalizacijo ter močno konkurenco iz hitro razvijajočih se držav,

L.

ker je treba močno zmanjšati upravna bremena, ki jih nosijo podjetja, ter ob upoštevanju načel boljše priprave zakonodaje zagotoviti poenostavitev njihovega zakonodajnega okvira,

M.

ker svetovno povpraševanje po surovinah in virih stalno narašča, kar povzroča zaskrbljenost o možnih motnjah v oskrbi,

N.

ker gre po poročanju nemškega statističnega urada do 45 % stroškov proizvodnje za stroške materiala, zato sta za evropsko industrijo bistveni pametna uporaba surovin in učinkovita raba energije,

O.

glede na izgube na trgu EU kljub uspešnosti nekaterih držav članic poudarja, da Evropa na področju visokih tehnologij, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, nima vloge, ki bi jo morala imeti (13 % dodane vrednosti v Združenih državah, 5 % v EU), opozarja na upočasnitev proizvodnje v proizvodnem sektorju v Evropi,

P.

ker je proizvodna industrija glavni vir rasti proizvodnje (v sami industriji kot tudi v celotnem gospodarstvu), pri čemer so industrijske inovacije eden izmed glavnih gonil ustvarjanja novih storitev, s tem pa tudi dolgoročne rasti, zlasti glede na demografski razvoj Unije,

Q.

ker je industrija bistveni sestavni del evropskega gospodarstva, saj predstavlja 37 % evropskega BDP, če upoštevamo z njo povezane storitve, 80 % izdatkov za raziskave in razvoj in 75 % evropskega izvoza,

R.

ker so tradicionalne evropske industrijske panoge pomembne, njihovo tehnično znanje in izkušnje pa so za gospodarstvo bistveni in jih je treba ustrezno izrabiti,

S.

ker so naši mednarodni konkurenti, na primer Združene države in azijske države, sprejeli proaktivno industrijsko politiko, ki temelji na množičnem vlaganju v raziskave in razvoj v ključnih sektorjih,

1.

pozdravlja, da je Komisija s strategijo EU 2020 in sporočilom o celoviti industrijski politiki EU končno priznala, da je za trajnostno rast in zaposlovanje v Evropi pomembna proizvodna industrija, ter se je zavezala k celoviti industrijski politiki, ki temelji na načelu socialnega tržnega gospodarstva;

2.

je seznanjen s predlogom za celovito industrijsko politiko, ki ga je podala Komisija, in opaža, da je poudarek na obnovitvi konkurenčnosti industrije EU; v zvezi s tem poudarja, da je glede na globalne izzive bistveno, da je učinkovitost uporabe energije in virov podlaga za preoblikovanje evropske industrije, če želi ta v prihodnje ohraniti svojo konkurenčnost;

3.

poudarja, da morajo različni ukrepi, ki jih je pripravila Komisija, ostati dostopni potrošnikom, zlasti v času, ko evropsko gospodarstvo, posebej v novih državah članicah, še vedno okreva po najhujši krizi v zadnjih desetletjih;

4.

poudarja, da trajnostni razvoj, kakor je bil opredeljen na konferenci v Johannesburgu leta 2002, temelji na treh stebrih: gospodarskem, socialnem in okoljskem, in da mora biti industrijska politika podprta z uravnoteženim razmerjem teh dejavnikov, če bi želimo imeti najkonkurenčnejše gospodarstvo;

5.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ambiciozno, ekološko učinkovito in zeleno industrijsko strategijo EU, da bi na njenem ozemlju obnovili proizvodne zmogljivosti in ustvarili dobro plačana delovna mesta za visokokvalificirane kadre;

6.

poudarja potrebo po dolgoročni regulativni predvidljivosti in stabilnosti, ki sta bistveni za načrtovanje naložb v industriji; zato spodbuja Komisijo, naj skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom oblikuje celovito vizijo o ciljih za evropsko industrijo leta 2020, ki bo upoštevala konkurenčnost in trajnost industrije in določila smernice, na primer za energetsko učinkovitost in učinkovitost virov, da bi v Evropi dosegli večjo rast, zaposlovanje in s tem tudi blaginjo; v zvezi s tem obžaluje, da Komisija v sporočilu ni dala oprijemljivih predlogov;

7.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo v okviru načrtovanih sprememb evropskih pogodb pri določitvi ciljev Evropske centralne banke zaposlovanje na isti ravni pomembnosti kot boj proti inflaciji;

8.

poudarja, da razvoj ni mogoč brez trdne in močne industrijske podlage; priznava, da lahko razvoj prispeva k večjemu ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju življenjskega standarda državljanov;

9.

poziva javne organe, naj zmanjšajo upravne postopke, preprečijo podvojevanje formalnih postopkov in izboljšajo preglednost v zvezi s časovnimi okviri za dokončanje postopkov;

10.

poudarja, da bo to mogoče samo z industrijo, usmerjeno v znanje in z močno industrijsko osnovo;

11.

poudarja, da bo nova trajnostna industrijska politika uspešna le, če bo temeljila na celostnem medsektorskem pristopu, ki bo izhajal iz praktičnih horizontalnih in sektorskih pobud, ki bodo temeljile na objektivnih ekonomskih razlagah in se bodo osredotočale na skupne teme, ki močno vplivajo na nekatere sektorje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

12.

poudarja, da so sektorji, kot sta energetski in prometni sektor, pomembni v stroškovni strukturi evropske industrije; meni, da je treba konkurenčnost teh sektorjev dodatno izboljšati s privatizacijo; zato je prepričan, da je treba omejiti raven javnega financiranja v podjetjih, ki delujejo na liberaliziranih trgih, in sprejeti ukrepe za prosto zagotavljanje storitev za vse vrste prevoza;

13.

meni, da je treba vzpostaviti makroekonomske okvirne pogoje, v katerih lahko evropska industrija uspeva, pri tem pa ustrezno upoštevati pomanjkanje in izčrpanost virov; v zvezi s tem meni, da si mora Evropa poleg spodbujanja sedanje konkurenčnosti prizadevati predvsem za konkurenčnost v prihodnosti;

14.

meni, da bi morala biti v industrijski strategiji EU opredeljena strateška področja vlaganja, ter poziva Komisijo in države članice, naj te prednostne naloge vključijo v prihodnjo finančno perspektivo, letne proračune in politike EU;

15.

meni, da je treba sprejeti celovito industrijsko politiko, pri kateri se bodo evropske pobude dopolnjevale na vseh področjih in ne bodo v nasprotju s skupnim razvojnim ciljem;

16.

poziva Komisijo, naj pohiti z dokončnim oblikovanjem enotnega trga EU, ki je osnovni pogoj za konkurenčno industrijo in inovacije;

17.

poudarja, da so poštena konkurenca in odprti trgi bistveni za nastanek novih dinamičnih industrij;

18.

je prepričan, da bo imel ne le javni sektor, temveč predvsem zasebni sektor, bistveno vlogo pri vlaganju v prestrukturiranje in razvoj novih industrijskih sektorjev, kar bo zagotovilo ustvarjanje delovnih mest in prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu z učinkovito rabo virov; zato meni, da je treba vzpostaviti ustrezen okvir za spodbujanje tovrstnih zasebnih vlaganj;

19.

poudarja, da je za nov celostni pristop potrebno zelo dobro sodelovanje znotraj Komisije in skladnost njenih različnih politik; zato poziva Komisijo, naj oblikuje stalno delovno skupino za industrijsko politiko, ki bo odgovorna za usklajevanje ter za usmerjanje, za ukrepe iz sedanje nove in integrirane strategije evropske industrijske politike ter za njihovo izvajanje;

20.

poziva Komisijo, naj se med postopkom ocene učinka („preverjanje konkurenčnosti“) in predhodnega/naknadnega vrednotenja (pregledi ustreznosti) bolj osredotoči na vidike konkurenčnosti in naj v vseh storitvah Komisije kar najhitreje začne izvajati ta bistveni del pametne regulacije; poudarja, da je trajnost bistvenega pomena za nadaljnjo konkurenčnost in za nizkoogljično gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri;

21.

poudarja, da bi lahko Evropska unija ustvarila najbolj konkurenčno industrijo na svetu, med drugim s pomočjo:

22.

podpira pobudo Komisije v točki 3 njenega sporočila, da bo dosledno preverjala učinek prihodnje zakonodaje na področju industrijske politike in ocenila njeno izvajanje, ter poudarja, da je treba vključiti socialne partnerje in zagotoviti čim večjo preglednost;

23.

poudarja, da je lahko nova trajnostna industrijska politika EU učinkovita samo, če se bo izvajala ob podrobnem usklajevanju z industrijskimi politikami držav članic, zato poziva Komisijo, naj leta 2011 pobude, ki so izvedljive v skladu s členom 173(2) Lizbonske pogodbe, pretvori v smernice, kazalnike, izmenjavo in širjenje zgledov najboljše prakse in tehnologije ter postopke za spremljanje in ocenjevanje;

24.

poziva Komisijo, naj skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom razvije nov okvir, ki bo omogočal in spodbujal podjetja iz različnih držav članic, da bi učinkoviteje sodelovala pri določanju in doseganju industrijskih prednostnih nalog; verjame, da bo to okrepilo konkurenčnost izdelkov, narejenih v Evropi, ter izboljšalo odzive na spreminjajoče se razmere na svetovnem trgu;

25.

je prepričan, da je uspeh nove trajnostne industrijske politike odvisen od tega, ali so vključene vse zainteresirane strani, tudi socialni partnerji, regionalne in lokalne oblasti, predstavniki malih in srednjih podjetij ter civilna družba; Komisijo poziva, naj na vseh področjih in pri vseh ukrepih uveljavi jasno načelo partnerstva; to zajema tudi sprotno skupno predvidevanje in ocenjevanje pričakovanega dogajanja ter vrednotenje strategij, ukrepov in programov;

26.

meni, da lahko industrijska politika EU za dobo globalizacije svoje cilje doseže le, če bo obravnavala vprašanje, v kolikšni meri so politike Skupnosti prilagojene izzivom, s katerimi se soočajo in se bodo v naslednjih letih soočale evropske regije ter njihove lokalne industrijske panoge, pod pogojem, da bodo zadevne evropske politike privedle do večje učinkovitosti in konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, ki so glavni akterji evropske industrije; ob tem poudarja, da je treba dodatno preučiti vpliv gospodarskih, demografskih, podnebnih in energetskih sprememb glede na njihovo regionalno razsežnost, pri čemer je treba upoštevati morebitne razlike med regijami, ki jih bodo ti izzivi povzročili in s tem vplivali na enakomerno rast industrijskih panog v EU; poudarja, da imajo regije poglavitno vlogo pri spodbujanju prehoda na ekološko industrijo in razvoj obnovljivih virov energije;

27.

ugotavlja, da je industrijska politika v veliki meri odvisna od zaščite industrije EU pred nepošteno konkurenco iz tretjih držav;

28.

poziva Komisijo, naj nemudoma oblikuje oprijemljiv časovni načrt za spremljanje izvajanja te strategije in vsako leto predloži poročilo o napredku; meni tudi, da mora Komisija vsako leto ponovno oceniti učinkovitost teh smernic in pobud, da bi ugotovila, katere težave nastajajo ob njihovem izvajanju, in opredeliti dodatne cilje za zagotovitev, da bo evropska industrijska politika vedno v koraku z napredkom;

29.

poudarja, da je internacionalizacija ključni dejavnik konkurenčnosti podjetij, zato poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za čim večje spodbujanje znanja, pridobljenega v okviru številnih mrež za podporo podjetjem, da ga bodo podjetja lahko uporabila v postopku internacionalizacije;

30.

poudarja, da bi lahko vseevropske strukture in infrastrukture, usmerjene k združevanju virov in sredstev, uvedle vseevropski model industrije, ki bi lahko konkuriral na svetovnem trgu;

31.

poziva k obsežnemu financiranju industrijske politike in infrastrukture (zlasti infrastrukture na področju raziskav, energije, telekomunikacij in prometa (TEN)), torej vseh „javnih dobrin“, ki sestavljajo poslovno okolje; zato meni, da je treba izdati evropske obveznice (evroobveznice ali projektne obveznice), da bi lahko Unija financirala inovacije, infrastrukturo in ponovno industrializacijo;

32.

poudarja, da so inovacije osrednje gonilo industrijske politike in rasti ter da morajo vse pobude, ki podpirajo inovacije,

33.

poudarja, da je treba jasneje razlikovati med raziskavami in inovacijami kot dejavnostmi, ki so sicer tesno povezane, vendar imajo različne cilje, pomen, instrumente posredovanja ter metode delovanja; raziskave, ki jih izvajajo podjetja v interesu lastne rasti, bi morale ustvarjati novo znanje in tako posegati v nova področja ter biti neodvisne in drzne; cilj inovacij pa je ustvarjanje novih izdelkov, novih storitev in novih postopkov, ki neposredno vplivajo na trg, družbo in življenje podjetij;

34.

meni, da sta se zlasti postavljanje primerjav in standardov izkazala kot močni gonili za spodbujanje inovacij in trajnostne konkurenčnosti v mnogih industrijskih sektorjih; poziva, naj se evropski sistem za standardizacijo okrepi z ukrepi, ki bodo spodbujali poenostavljanje, preglednost, zniževanje stroškov in vključenost zainteresiranih strani;

35.

poudarja, da morajo biti države članice bolj usklajene, podjetja pa morajo med seboj tesneje sodelovati v sklopu poslovnih grozdov, mrež in centrov odličnosti;

36.

trdi, da je konkurenčnost EU močno odvisna od inovacijske zmožnosti, zmogljivosti za raziskave in razvoj ter od povezave med inovacijami in proizvodnim procesom;

37.

poziva, naj se prednostno bistveno povišajo izdatki na področju raziskav za naslednjo programsko obdobje, ki se bo začelo leta 2013 (osmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti) (cilj EU za javno financiranje: 3 % BDP za raziskave in razvoj, javna sredstva v višini 1 % BDP), da bo evropska industrija ostala vodilna v tehnologiji in globalno konkurenčna, zasebne naložbe pa bodo tako učinkovito uporabljene; opozarja, da so poleg velikega poudarka na raziskavah na področju inovativnih postopkov, upravljanja, organizacije in vključevanja zaposlenih pri inovacijah potrebne tudi raziskave na področju splošnih generičnih tehnologij; poleg tega je treba poenostaviti upravne postopke in postopke v zvezi z dostopom do financiranja;

38.

poudarja, da je povečanje razlik med regijami z vidika raziskovalnega in razvojnega potenciala izziv, s katerim se ni treba soočiti le v kohezijski politiki, temveč tudi v raziskovalni in inovacijski politiki; v zvezi s tem poziva, da je treba financiranje raziskav dopolniti s prerazporejanjem sredstev v okviru istih operacijskih programov, da bi podprli inovacije in povečali uporabo rezultatov raziskav v tržnih rešitvah za družbo;

39.

opozarja, da je treba znatno povečati naložbe v raziskave in razvoj, tako javne kot zasebne, da bi EU ostala tehnološka vodilna sila in ohranila globalno konkurenčnost na področjih, kot so obnovljivi viri energije in učinkovitost v prometu; opozarja, da so za podporo povečanja zasebnih naložb v raziskave in razvoj potrebni delujoči trgi za inovativne proizvode in stabilno okolje za naložbe; meni, da je treba povečati javno financiranje raziskav in razvoja, da bi vplivali na zasebne naložbe in spodbujali sodelovanje, ter da je osnovni pogoj za večje sodelovanje industrije, zlasti v okvirnih programih EU, poenostavitev postopkov javnega financiranja;

40.

meni pa, da mora zasebni sektor povečati svoje naložbe v raziskave in razvoj, da bi Evropa lahko dosegla raven naložb, ki je potrebna, da bi bile inovacije gonilo gospodarske rasti, zato poziva Komisijo, naj preuči ovire, ki evropskim podjetjem preprečujejo doseganje ravni naložb, ki bi bila enakovredna mednarodnim, npr. ZDA, ter naj po potrebi sprejme ustrezne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe;

41.

meni, da so skupne tehnološke pobude (na primer CleanSky) zelo koristna orodja za zbiranje sredstev od držav, Unije in zasebnega sektorja za financiranje inovativnih projektov z bistvenim verižnim učinkom; poziva k zagotovitvi financiranja obstoječih projektov za njihovo dokončanje in meni, da je treba razviti nove projekte v obetavnih sektorjih (biotehnologija, nanotehnologija, vesolje, obnovljivi viri energije, nova prevozna sredstva in materiali itd.);

42.

zahteva dosledno uporabo in krepitev obstoječih znanstvenih in tehnoloških kompetenc v državah članicah, zlasti na področju ključnih spodbujevalnih tehnologij;

43.

pozdravlja ustanovitev skupine strokovnjakov na visoki ravni, da se pripravi skupna dolgoročna strategija in akcijski načrt za ključne spodbujevalne tehnologije in da se tako v celoti izkoristi njihov potencial;

44.

poudarja uspeh sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja kot pomembne oblike financiranja raziskav, razvoja in inovacij prek Evropske investicijske banke; zato močno spodbuja Komisijo, naj zagotovi občutno več sredstev, tudi s pomočjo obnovljivih skladov za inovacije iz sredstev ESRR, ter naj spodbuja neposredne zasebne naložbe in inovativne mehanizme financiranja za inovativne projekte z visokim tveganjem ali tiste, pri katerih sodelujejo primerna mala in srednja podjetja; poudarja tudi, da je pomembno, da postanejo inovacijski programi dostopnejši malim in srednjim podjetjem, tako da se zmanjša količina birokracije;

45.

je zaskrbljen, ker podjetja za financiranje svojih inovativnih projektov premalo črpajo iz strukturnih skladov; meni, da bi si morali organi upravljanja prizadevati, da bi podjetjem približali operativne programe in jim zagotovili vso potrebno pomoč pri pripravi projektov;

46.

poziva Komisijo, naj pripravi spisek najboljših praks obstoječih in načrtovanih mehanizmov financiranja, davčnih ukrepov in finančnih pobud za spodbujanje inovacij ter poziva k letni posodobitvi in pregledu učinkovitosti ukrepov;

47.

poziva k preučitvi izvajanja novih alternativnih mehanizmov za izravnavo pomanjkanja financiranja evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij; meni, da morajo ti mehanizmi

imeti bodo morali naslednja orodja:

48.

prepoznava težave EU zaradi manjšega števila mladih vodilnih inovatorjev v sektorjih z veliko količino raziskav in razvoja, zlasti v biotehnologiji in na internetu; zato poudarja potrebo po spodbujanju njihovega razvoja s spopadanjem s posebnimi ovirami, s katerimi se soočajo v novih sektorjih, ter s podrobnim opazovanjem trgov v vzponu in prilagoditvijo številnih instrumentov politike njihovim specifičnim potrebam;

49.

poziva Komisijo, naj vzpostavi okolje, prijazno podjetjem v fazi nastajanja in zagona, in sicer z zagotovitvijo namenskih storitev za mlade podjetnike, ki jim bodo v pomoč pri premagovanju tradicionalnih ovir na začetku novih proizvodnih dejavnosti (infrastrukturne ovire, dostop do informacij, strošek storitev, upravljanje intelektualne lastnine);

50.

končno poziva Evropsko unijo, naj se odzove na razdrobljenost evropskega trga tveganega kapitala in predlaga sistem EU za ustanovitev vseevropskih skladov;

51.

poudarja dejstvo, da bi bilo v raziskave in razvoj ter inovacije mogoče vlagati prek nacionalnih davčnih spodbud ter dostopa do specializiranih sredstev, na primer tveganega kapitala;

52.

poziva k nadaljnjemu spodbujanju tehnologij za trajnostni razvoj, kakor se je začelo v akcijskem načrtu za okoljske tehnologije (ETAP) s povezovanjem raziskovalnih, okoljskih in gospodarskopolitičnih strategij, in k ambiciozno zastavljenemu nadaljnjemu spremljanju akcijskega načrta ETAP, kjer bi se združila prizadevanja raziskav, izobraževanja, usposabljanja in industrije, ter poziva k zagotovitvi ustreznih sredstev za njegovo izvajanje; poudarja potrebo po povečanju financiranja Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET);

53.

poziva, naj bo industrija vključena v ekološke inovacije, da bi spodbudili njen potencial za zaposlovanje; v zvezi s tem opozarja, da je obveščanje podjetnikov s predstavljanjem novih poslovnih priložnosti odločilno za uspešnost strategije, namenjene razvoju gospodarstva, ki bo učinkovito uporabljalo vire, in trajnostnih panog;

54.

predlaga, da se preučijo tudi druge oblike financiranja, ki podpirajo razvoj inovativnih tehnologij s povezavo različnih akterjev na evropski, nacionalni in lokalni ravni, pa tudi uporaba različnih orodij, kot sta javno-zasebna partnerstva in tvegani kapital;

55.

poziva, naj se posebna pozornost nameni podpori inovacij na področju racionalne in trajnostne porabe surovin;

56.

opominja, da imajo javni razpisi z letnim deležem 17 % BDP v EU pomembno vlogo na enotnem evropskem trgu in pri spodbujanju inovacij; opozarja, da imajo konkurenti, kot sta Kitajska in ZDA, zastavljene obsežne cilje za javne razpise na področju inovativnih in okolju prijaznih izdelkov, in poziva k ustreznim tovrstnim ciljem tudi v EU; poziva države članice in Komisijo, naj po potrebi in v skladu s pravili o preglednosti, pravičnosti in nediskriminaciji poenostavijo in izboljšajo pravila o javnih naročilih na državni ravni in na ravni EU; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju strategije Evropa 2020 zagotovi informacije in možnosti vključitve inovativnih in trajnostnih meril v javna naročila v skladu s sedanjimi pravili EU na področju javnega naročanja in naj spodbuja uporabo teh možnosti; poudarja, da je bistveno zagotoviti vzajemnost pri dostopu do zunanjih trgov javnih naročil, da bi imela evropska podjetja v mednarodni konkurenci pravične konkurenčne pogoje;

57.

ugotavlja, da lahko predtržna javna naročila dajo odločilen začetni zagon novim trgom za inovativne in okolju prijazne tehnologije, hkrati pa izboljšajo kakovost in učinkovitost javnih storitev; poziva Komisijo in države članice, naj bolje obveščajo javne organe o možnih predtržnih javnih naročilih;

58.

meni, da ne bi smeli podcenjevati pomena javnih naročil za spodbujanje inovativne industrijske baze; zato poziva države članice EU, naj v celoti izkoristijo potencial predtržnih javnih naročil kot gonila inovativnosti in načina za izboljšanje sodelovanja malih in srednjih podjetij v javnih naročilih, s čimer bi opredelile in učinkovito spodbudile vodilne trge za evropska podjetja;

59.

poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva preprečiti prenos znanja iz EU v svet, zlasti na Kitajsko, ki znanja ponavadi ne vrača;

60.

meni, da je gospodarsko rast mogoče in treba ločiti od naraščajoče uporabe virov;

61.

meni, da znatno učinkovitejša poraba surovin, pomožnih snovi in goriv ter materialov krepi svetovni konkurenčni položaj evropske industrije, zato poziva Komisijo, naj na podlagi sporočila o naravnih virih (KOM(2005)0670) v akcijskem načrtu ali po potrebi v direktivi o učinkoviti rabi virov prednostno predlaga ambiciozno politiko EU za učinkovito rabo virov; meni, da to zahteva

62.

poudarja, da je razpoložljivost surovin, predvsem strateških virov in redkih zemljin, osrednjega pomena za razvojne možnosti evropske industrije, zato poziva Komisijo, naj v prvi polovici leta 2011 predloži ambiciozno in obširno strategijo za surovine, ki ne bi smela biti omejena na „nujno potrebne surovine“, kot jih je opredelila Komisija, in bi morala vključevati:

63.

meni, da mora industrijska politika v prvi vrsti uravnotežiti energetske ukrepe v prid politike, ki jo usmerja povpraševanje, krepiti vpliv potrošnikov in ločiti gospodarsko rast od uporabe energije; meni, da si morata zlasti prometna industrija in gradbeništvo prizadevati za dejavno politiko varčevanja z energijo in raznolikost, ki daje prednost bolj trajnostnim, varnim virom energije, ki ne onesnažujejo, in da bi morala industrijska politika pomagati ustvarjati tržne pogoje, ki bi spodbujali višje energetske prispevke in naložbe v energetsko učinkovitost, za izkoriščanje široke palete obnovljivih energij in ključnih tehnologij za mobilnost shranjevanja energije (zlasti javni prevoz);

64.

je prepričan, da za zagotovitev varnosti naložb industrija potrebuje ambiciozno, vendar realistično dolgoročno energetsko politiko, ki bo zagotovila konkurenčne cene energije in zanesljivo oskrbo EU z energijo, zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, spodbudila učinkovitost in prihranke pri proizvodnji in porabi, omogočila, da bo proizvodnja potekala s čim manj škodljivimi emisijami, in preprečila primanjkljaj energije in selitev virov CO2; poudarja, da so pravna varnost, stabilni okvirni pogoji, ustrezne naložbe in dodatno usklajevanje notranjega energetskega trga ključnega pomena za prehod na nizkoogljično proizvodnjo in oskrbo ter za znižanje industrijskih stroškov; poudarja, da je treba pravočasno in na stroškovno učinkovit način obnoviti in dograditi vseevropsko energetsko omrežno infrastrukturo, ki zajema ogrevanje in ki izkorišča digitalne infrastrukture in infrastrukture prometnih omrežij, ter zlasti s pomočjo sredstev Evropske investicijske banke spodbujati nastanek pametnih omrežij in števcev;

65.

poudarja, da mora evropski avtomobilski sektor prevzeti vodstvo pri nadaljnjem razvoju in proizvodnji električnih avtomobilov; zato poziva Evropsko komisijo, naj najkasneje do sredine leta 011 zagotovi okvirne pogoje za razvoj električnih vozil, zlasti glede standardizacije infrastrukture in tehnologij za napajanje, ki bodo zagotovile medobratovalnost in varnost infrastrukture; poleg tega Komisijo poziva, naj vzpostavi usklajene zahteve za homologacijo električnih vozil, še posebej glede zdravja in varnosti delavcev in končnih uporabnikov;

66.

opozarja na izjemno možnost ustvarjanja novih delovnih mest in ugodnosti znižanja stroškov, ki jih bodo po pričakovanjih prinesle izboljšave energetske učinkovitosti; meni, da bi morali s sprejemanjem ukrepov, vključno s cilji, standardi in mehanizmi primerjalne analize, ki zagotavljajo izboljšanje energetske učinkovitosti, podpreti pobude v vseh industrijskih panogah;

67.

poziva k inovacijam v zdravstvenem in socialnem sektorju, da v naslednjih desetletjih na teh področjih ne bi prišlo do pomanjkanja delovne sile in višjih stroškov dela;

68.

opozarja, da pametne tehnologije omogočajo prihranek energije;

69.

meni, da je potrebna politika izboljšanja trajnosti prometnih sistemov in infrastrukture z ukrepi, kot so učinkovitejše tehnologije, medobratovalnost, inovativne rešitve za mobilnost, pa tudi politika uporabe lokalnih virov, saj bo tako mogoče zagotoviti, da bodo dobavne verige lahko delovale z bolj trajnostnimi logističnimi sistemi in z manjšimi stroški poslovanja;

70.

je prepričan, da sodobne IKT nudijo veliko možnosti za inovacije, ki bodo podpirale trajnost in ekološko učinkovitost, kot na primer vključevanje tehnologij z uvedbo dodatnih inteligentnih elementov k obstoječim fizičnim elementom za doseganje večje učinkovitosti upravljanja sistemov (kot so oskrba z vodo ali prometni sistemi); poudarja, da so za take rešitve potrebni odprti standardi IKT; zato poziva Komisijo, naj zahteva odprte standarde, zainteresirane strani pa spodbuja k razvoju ustreznih odprtih standardov, s katerimi bi podpirali učinkovitejšo porabo surovin;

71.

opozarja na potrebo po zadostnem številu tehnično in strokovno usposobljenega osebja; zato meni, da je treba še bolj vlagati na področje izobraževanja in usposabljanja; poziva, da si je treba po vseh močeh prizadevati za zapolnitev vrzeli v kvalifikacijah na vseh ravneh, da bi spodbudili usposobljenost delovne sile in ponovno zanimanje mladih diplomantov za industrijo, med drugim s pomočjo:

72.

poudarja, da je treba spodbujati dostop mladih do trga dela, in sicer prek pošteno plačane prakse in kakovostnega pripravništva;

73.

meni, da je za gospodarsko, družbeno in okoljsko prihodnost Unije odločilno, da se mladi zavedajo, da sta specializirana in splošna izobrazba nujni za njihovo kasnejšo zaposlitev v industrijskih panogah visoke ravni;

74.

poudarja, da je razmeroma majhno pripravljenost na samostojno podjetništvo mogoče preseči z vzpostavitvijo podjetnikom začetnikom prijaznega okolja, bolj integriranimi sistemi podpore, kot je ENTRE:DI, in posebnimi programi, kot je Erasmus za mlade podjetnike;

75.

pozdravlja predlog Komisije, da bo preučila možnosti novih virov financiranja za velike evropske infrastrukturne projekte in podpira oblikovanje projekta obveznic EU v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko;

76.

je prepričan, da je evropski industrijski politiki treba dati na voljo instrumente notranjega trga, kot sta Galileo ali SESAR, da se tako spodbudi odkrivanje velikih evropskih strokovnjakov s svetovnimi referencami na njihovih področjih delovanja; poziva, naj EU svojim podjetjem ne postavlja preveč asimetričnih zahtev glede na zahteve, ki jih imajo podjetja v tretjih državah;

77.

poudarja, da mora EU v okviru pogajanj za dvostranske in večstranske sporazume s tretjimi državami svojim podjetjem zagotoviti vzajemen dostop do javnih naročil, obenem pa izboljšati učinkovitost malih in srednjih podjetij pri uporabi instrumentov za trgovinsko zaščito v boju proti denarnemu, socialnemu in ekološkemu dampingu, piratstvu, ponarejanju in nezakonitemu kopiranju;

78.

poziva, naj EU zahteva navedbo države porekla za nekatere proizvode, uvožene iz tretjih držav, kot to delajo Kanada, ZDA, Kitajska in Japonska, tako da so proizvodi sledljivi in lahko tudi za njih veljajo zahteve po kakovosti in varnosti kot pri proizvodih iz EU;

79.

meni, da je treba za okrepitev evropske industrije in zlasti za izboljšanje konkurenčnosti podjetij v svetovnem gospodarstvu uvesti evropske določbe za označevanje porekla („izdelano v“); meni, da bi to javnosti in potrošnikom omogočilo ozaveščeno izbiro ter spodbudilo proizvodnjo v Evropski uniji, ki jo v številnih primerih spremlja sloves kakovosti in visokih proizvodnih standardov;

80.

meni, da bi utegnil biti večstranski sporazum o podnebju najboljši instrument za zmanjšanje negativnih učinkov CO2 na okolje, vendar pa je možno, da ga ne bo mogoče doseči v bližnji prihodnosti; zato meni, da bi morala EU poleg dražbe pravic za CO2 v okviru sistema za trgovanje z emisijami v Skupnosti še dodatno preučiti možnost uvedbe ustreznih okoljskih instrumentov za tiste panoge, ki se soočajo s selitvijo virov CO2, zlasti „mehanizma za vključevanje ogljika“, ki je v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, saj bi takšni mehanizmi omogočili soočanje s tveganjem, da se emisije CO2 prenašajo v tretje države;

81.

vztraja, naj EU, preden oblikuje svojo politiko, preuči gospodarsko prakso v tretjih državah, ter zlasti poziva Evropsko komisijo, naj pri nadzoru nad državno pomočjo kot merilo vzame konkurenčni položaj evropskih podjetij na mednarodni ravni;

82.

poudarja pomembnost oblikovanja ustreznega okvira, ki bo industriji omogočil, da ostane v Evropi in še izboljša svojo globalno konkurenčnost; zato je prepričan, da mora politika EU temeljiti na dobro pripravljenih presojah vplivov, ki bodo analizirale vse vidike gospodarskih, družbenih in okoljskih koristi politik EU;

83.

spodbuja k pobudam EU, ki bodo opredelile, kaj omogoča rast, inovacije in konkurenčnosti v različnih sektorjih, ter nato oblikovale močnejše, usklajene politične odzive na ravni EU, ki bodo neodvisni od tehnologije in bodo temeljili na trgu, in instrumente za te sektorje, ki jih je treba v celoti izkoristiti; meni, da je treba v ta namen na stroškovno učinkovit način dodatno razvijati ureditev za izdelke, kakršna je direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, v celoti izvajati direktivo o okoljskem označevanju izdelkov, ki porabljajo energijo, in uvesti pobude, kakršna je na primer tista o zelenih avtomobilih; v zvezi s tem poziva k dolgoročni kampanji o trajnostni potrošnji, da bi podprli ozaveščanje in spremembo vedenja, s tem pa nove inovativne izdelke in zamisli;

84.

meni, da je treba ohraniti in okrepiti položaj Evrope na svetovnem industrijskem prizorišču, še posebej, ker iz naložbenih obveznosti EU izhajajo nove industrijske priložnosti, npr. na področju podnebnih sprememb in energije, s čimer se bodo odprle zaposlitvene priložnosti za visokokvalificirane delavce;

85.

poziva Komisijo, naj to industrijsko politiko jasno vključi v oblikovanje časovnega načrta za nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050, oblikovanje industrijskih pobud iz načrta SET ter v vizijo za leto 2050 v okviru časovnega načrta za Evropo, gospodarno z viri;

86.

poziva, naj se ohranijo in razširijo mehanizmi financiranja tržno usmerjenih inovacij, kot je okvirni program za konkurenčnost in inovacije;

87.

poudarja potrebo po sistematičnem pregledu kakovosti vse nove zakonodaje po naslednjih merilih:

88.

poudarja, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) postal bistven mehanizem za pomoč skupnostim pri preoblikovanju iz nekonkurenčne v trajnostno industrijo; poudarja, da je treba ESPG še naprej izvajati in po potrebi tudi razširiti;

89.

poziva k povečanju prizadevanj za premostitev sedanjih težav in takojšnje oblikovanje enotnega patenta Skupnosti, ki bo zagotovil učinkovito in visokokakovostno pravno zaščito po nizki ceni, ter skladnega evropskega sistema za reševanje sporov glede patentov, da bi izboljšali okvirne pogoje za pravice industrijske in intelektualne lastnine, s čimer bi okrepili pravno gotovost in se borili proti ponaredkom, obenem pa zagotovili minimalne upravne stroške, predvsem za mala in srednja podjetja; pozdravlja veliko podporo, ki jo je Svet dal odločitvi Komisije, da bo leta 2011 začela postopek okrepljenega sodelovanja za oblikovanje enotnega patenta EU; poleg tega poziva k reformi metod standardizacije (predvsem v sektorju IKT), kjer bi moralo biti oblikovanje standardov odprto in pregledno, poleg tega pa bi moralo temeljiti na načelu medobratovalnosti in zagotavljati konkurenčnost evropski industriji; meni, da bo spodbujanje mednarodne standardizacije zaščitilo vodilno vlogo Evrope na tehnološkem področju;

90.

ugotavlja, da je za konkurenčnost in rast evropske industrije bistvena dokončna vzpostavitev notranjega trga; poudarja, da evropske panoge potrebujejo ustrezno ureditev, s pomočjo katere bodo ustvarjale in razvijale izdelke in storitve na evropski ravni, zato pozdravlja predloge iz akta o enotnem trgu; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjega akta o enotnem trgu določi obseg za uskladitev izboljšanja učinkovitosti in izboljšanje vodenja, zlasti na področju davka na dodano vrednost, pravic intelektualne lastnine in patenta EU, standardizacije na globalni ravni, označevanja in specifičnih sektorskih standardov;

91.

spodbuja države članice, naj bodo bolj dejavne pri upravljanju enotnega trga tako, da izboljšajo sodelovanje med nacionalnimi organi in okrepijo prenos, uporabo in izvrševanje pravil o notranjem trgu v praksi; poziva države članice, naj z dodatnimi ukrepi, kot je učinkovitejše e-upravljanje, zmanjšajo transakcijske stroške;

92.

poudarja, da morajo javni organi podpirati razvoj ključnih tehnologij in da je treba pospešiti razvoj standardov, kar je bistveno za ohranjanje industrijske konkurenčnosti EU ter spodbujanje nove rasti, kar zadeva predvsem razvoj standardov, ki spodbujajo inovacije, kot način za odziv na nastajajoče okoljske in družbene izzive;

93.

poudarja, da je treba v evropskem standardizacijskem sistemu upoštevati posebnosti malih in srednjih podjetij ter obrtniških podjetij, zlasti z vidika zmanjševanja stroškov dostopa do standardov, razširjanja standardov (z objavo povzetkov) in zagotavljanja finančne podpore; poudarja, da imajo nacionalni standardizacijski organi ključno vlogo pri spodbujanju in izboljšanju sodelovanja malih in srednjih podjetij ter obrtniških podjetij v postopku standardizacije po načelu nacionalnih delegacij;

94.

poudarja, da je treba upoštevati vidike, ki jih ne ureja evropska zakonodaja o patentih, kot so poslovne skrivnosti, da bo evropska industrija lahko izkoristila ugodnosti resničnega varstva intelektualne lastnine za proizvode in postopke, kot je to v ZDA in na Japonskem;

95.

da bi okrepili konkurenčnost in vodilno vlogo na področju tehnologije, ki jo ima evropska industrija,

96.

poudarja, da je pri dejanskem izvajanju notranjega trga še velik potencial za učinkovitost evropske industrije, ter poziva Komisijo in države članice, naj hitro odpravijo preostale ovire na notranjem trgu;

97.

ob ugotavljanju, da je prestrukturiranje glavna odgovornost podjetij in socialnih partnerjev, države članice poziva, naj oblikujejo delovne skupine za prestrukturiranje, ki bodo spremljale procese prestrukturiranja in zagotovile nemoten gospodarski prehod, na primer z izboljšanjem mobilnosti na trgu dela, s preusposabljanjem in z drugimi ukrepi, ki bi utegnili zagotoviti inovativne in trajnostne alternative za zaposlene in za podjetja; poziva k okrepitvi vloge Evropskega strukturnega sklada ter raziskav in razvoja na področju procesov prestrukturiranja;

98.

poziva k obnovljenim naložbam v evropsko industrijsko delovno silo, pri čemer močno poudarja socialni dialog na sektorski ravni za upravljanje strukturnih sprememb, ki jih je povzročila globalizacija, ter spodbujanje gospodarstva, ki bo varčno z viri in energetsko učinkovito; spodbuja socialne partnerje, naj se v sektorjih, v katerih zaposlenost upada, zgodaj soočijo z izzivi in v prehodnem obdobju podprejo tako posamezne delavce kot sam sektor; poudarja pomen prehodne varnosti prek delujočih sistemov socialne varnosti, saj lahko olajša odločitev posameznikov za prehod v sektorje, kjer nastajajo delovna mesta;

99.

poziva Komisijo, naj prevzame pobudo pri oblikovanju predloga za spodbujanje poklicnega prehajanja, zmanjšanje socialnih neenakosti, spodbujanje agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela ter naj uporabi smernice zaposlovanja EU za določanje jamstev, ki jih je treba zagotoviti v celotnem življenjskem ciklu posamezne vrste poklicnega prehajanja;

100.

poziva Evropsko komisijo, naj skupaj z Evropskim svetom delavcev prevzame dejavnejšo vlogo pri prestrukturiranju podjetij; meni, da je treba v primeru takih prestrukturiranj Evropski komisiji čim prej zagotoviti vse pomembne informacije, da lahko opravi svojo nalogo evropskega sogovornika in koordinatorja med državami članicami; s tem bo Komisija imela tudi boljši položaj za pregled in oceno morebitne uporabe državnih pomoči za prestrukturiranje;

101.

poziva, naj se opravi ocena in temeljita prenova Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji, da bo lažje dostopen, njegov proračun pa zvišan v okviru prihodnjih finančnih perspektiv; poleg tega predlaga ustanovitev Evropskega sklada za prilagajanje okolju;

102.

poudarja, da svetovna gospodarska kriza vpliva na stopnjo zaposlenosti povsod v Evropi, s čimer se slabšajo družbenogospodarski obeti EU in se povečujejo razlike med regijami; v zvezi s tem poudarja, da so konkurenčnost, raznolikost, poštenost in trajnost industrijskega sektorja, ki sloni zlasti na dinamičnih ter konkurenčnih malih in srednjih podjetjih, bistvene za prihodnost delavcev povsod v Evropi; priporoča, da se uporabijo izkušnje in znanje starejših delavcev, da bi mlajšim generacijam pripravili podlago;

103.

se zaveda regionalnih razlik v industrijskem razvoju, na primer v procesih deindustrializacije v novih državah članicah, in poziva, naj se jih upošteva pri novi trajnostni industrijski politiki in dodeljevanju sredstev iz strukturnih skladov, da se bo okrepila teritorialna kohezija;

104.

poudarja pomembnost malih in srednjih podjetij za industrijsko krajino predvsem v zvezi z zagotavljanjem trajnih zaposlitev na regionalni ravni ter pri ohranjanju gospodarske in ustvarjalne vitalnosti ter visoke stopnje rasti in poziva Komisijo, naj:

105.

meni, da je revizija evropske direktive o ponudbah za prevzem potrebna, da EU dobi sredstva za nasprotovanje projektom, ki se lahko izkažejo kot škodljivi – v industrijskem, gospodarskem in socialnem pomenu – za socialno kohezijo in stabilnost notranjega trga; meni tudi, da mora Unija imeti moč, da se zoperstavi ponudbam za prevzem s strani podjetij, ki niso socialno odgovorna in/ali ne spoštujejo dejavnikov dobrega upravljanja, prav tako pa tudi ponudbam za prevzem, ki so načrtovane na področjih, za katera države članice menijo, da so strateška področja, kar je v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Evropska unija;

106.

poziva k izboljšanju razvoja javno-zasebnih partnerstev;

107.

meni, da politike sektorske pomoči ne bi smeli obravnavati le v kontekstu konkurenčne zakonodaje, pač pa jo je treba v evropskem interesu in z jasnimi pravili dejavno in pregledno uporabiti za okrepitev inovacij, konkurenčnosti in za dajanje trajnostnih izdelkov na trg ali industrijsko prestrukturiranje, če želimo doseči cilje strategije Evropa 2020 ter podnebne in energetske cilje do leta 2020; nasprotuje posebnim nacionalnim shemam pomoči, ki ne spoštujejo pravil in s tem ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje;

108.

meni, da mora politika konkurence ob upoštevanju pravil notranjega trga zadovoljevati potrebe industrijske politike z visoko zastavljenimi cilji;

109.

poudarja, da bodo države članice lažje dosegle trajnosten in pravičen razvoj v industrijskem sektorju na podlagi načela vzajemnosti trgovinskih politik; ugotavlja, da na regionalne mrežne strukture in konkurenčne grozde ne bi smela vplivati neenaka trgovinska pravila in določbe, ki veljajo zlasti za mala in srednja podjetja;

110.

poudarja, kot je omenjeno v številnih novejših raziskavah, da pomoč za določene sektorje vzpodbuja rast, kadar je ta pomoč združljiva z ohranitvijo konkurenčnosti v zadevnih sektorjih in kadar njeno uporabo spremljajo mehanizmi, ki zagotavljajo, da neuspešni projekti niso nadaljnje financirani; poziva, naj bo dodeljevanje te pomoči sistematično podvrženo zahtevi, naj podprte dejavnosti ostanejo na območju EU vsaj pet let, dejavnosti na področju raziskav in razvoja pa vsaj 10 let;

111.

v zvezi s tem opozarja, da morajo biti evropske lokacije v mednarodnem merilu konkurenčne, zlasti na področju ključnih tehnologij;

112.

meni, da prosta trgovina ostaja eden od temeljev evropske gospodarske rasti in zato poziva, naj se prihodnji večstranski in dvostranski trgovinski sporazumi oblikujejo tako, da bodo sestavni del industrijske strategije, ki bo temeljila na pošteni svetovni konkurenci in vzajemnosti evropskih trgovinskih partnerjev; meni, da je treba v prostotrgovinske sporazume vključiti socialna in okoljska vprašanja ter ustrezne standarde, da bi upoštevali načelo trajnostnega razvoja; meni, da je treba zagotoviti, da evropskih industrijskih panog ne bo ogrožalo nepošteno ravnanje, kakor se dogaja na področju sončne energije; opominja, da je treba okrepiti regulativni dialog s ključnimi trgovinskimi partnerji, da bi preprečili in odstranili trgovinske ovire; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja okoljsko zakonodajo, politike menjalnega tečaja, pravila o državni pomoči ter druge programe podpore, ki jih sprejmejo tretje države, ki tekmujejo z EU; poziva k razmisleku o oblikovanju strategije EU za neposredne tuje naložbe v državah v vzponu, da bi omogočili boljši dostop do novih trgov in okrepili lokalno proizvodnjo;

113.

meni, da je treba za trgovinsko politiko EU v večstranskem okviru STO ter v okviru preglednega in učinkovito urejenega trga vzpostaviti učinkovite proizvodne temelje, ki bodo podprti z ustreznimi sektorskimi politikami ter ki bodo namenjeni rasti in trajnostnemu razvoju;

114.

meni, da bo oživljanje gospodarstva, ki ga bo EU spodbudila s svojimi sklepi in v sodelovanju z državami članicami, omogočilo nove možnosti za evropska podjetja, ki vedno bolj konkurirajo na svetovnih, odprtih in preglednih trgih;

115.

meni tudi, da bi bilo treba v smernicah EU za industrijsko politiko ustrezno upoštevati bolj usklajen carinski nadzor kot pomembno sredstvo boja proti ponarejanju in varstva evropskih potrošnikov; meni, da bi morala industrijska politika zagotoviti tudi usklajene sisteme za pobiranje carin v državah, ki mejijo na EU, da bi preprečili neenakosti in da ne bi škodovali interesom uvoznikov ter razvoju industrijske strukture EU;

116.

poudarja, da je za razvoj evropske trgovine bistvena prosta trgovina;

117.

poziva Komisijo, naj uporabi smernice evropske industrijske politike za osnovo konkretnih zakonodajnih instrumentov za spodbujanje trgovine EU.

118.

poziva Komisijo, naj v svojih zakonodajnih predlogih izboljša okoljsko uspešnost industrije EU, obenem pa zagotovi, da bodo isti okoljski standardi kot za izdelke, proizvedene v Evropski uniji, veljali tudi za izdelke, uvožene na enotni trg EU, pri čemer naj se ne osredotoči le na določanje teh pravil, ampak tudi na njihovo spoštovanje;

119.

poziva Komisijo, naj doseže cilje iz sporočila o globalni Evropi ter naslednjega sporočila o trgovinski politiki, zlasti ambiciozen dostop do novih trgov iz kroga pogajanj iz Dohe, vključno s sektorskimi sporazumi, npr. o kemikalijah in mehanizaciji;

120.

poziva k ohranitvi učinkovitih instrumentov trgovinske zaščite proti nepoštenim trgovinskim praksam, kot je dvojno označevanje cen v okviru nabave surovin ali subvencioniranje domače industrije;

121.

poudarja, da je treba pri prestrukturiranju industrije uporabiti zamisli in znanja delavcev, in poudarja, da mora biti to posvetovanje čim širše;

122.

poziva Komisijo, naj oblikuje okvir za čezmejno kolektivno pogajanje, da bi zagotovila uveljavljanje čezmejnih sporazumov in se soočila z izzivi na področju organizacije dela, usposabljanja ter dela in pogojev zaposlovanja;

123.

poudarja, da je treba pri oblikovanju in izvajanju industrijske politike v EU določiti obveznost spoštovanja pravil o odlaganju industrijskih odpadkov, zlasti strupenih odpadkov, in območjih odlagališč za zagotovitev, da industrijski odpadki ne bi postali okoljsko, ekonomsko ali družbeno breme za skupnosti na ozemlju EU in v tretjih državah;

124.

trdi, da je učinkovit nadzor trga na vsem notranjem trgu bistven za zaščito evropske industrije pred nelojalno konkurenco; spodbuja Komisijo, naj predstavi ambiciozno zastavljene predloge za prenovitev sedanjega sistema tržnega nadzora, okrepi vlogo EU pri usklajevanju tržnega nadzora in carinskih organov držav članic ter zagotovi, da bodo v vseh državah članicah na voljo ustrezna sredstva;

125.

poziva Komisijo, naj še naprej izvaja strategijo za boljšo zakonodajo in izboljša upravljanje enotnega trga, in sicer z vzpostavitvijo sistema „vse na enem mestu“ ter s spodbujanjem čezmejnih upravnih rešitev prek spleta, pri čemer bodo upoštevane posebne potrebe malih in srednjih podjetij;

126.

opozarja, da so v kriznem času siva ekonomija in neprijavljene dejavnosti pomemben dejavnik izkrivljanja konkurence; poziva pristojne organe v državah članicah, naj sprejmejo nujne ukrepe za preprečevanje tega pojava;

127.

poudarja pomen prispevka delavcev za povečanj gospodarske rasti in napredek;

128.

je prepričan, da je treba vzporedno s horizontalnim pristopom oblikovati posebne panožne pobude, da bi dodatno spodbudili modernizacijo, povečali konkurenčnost in trajnost posameznih industrijskih panog, njihovih dobavnih verig in z njimi povezanih storitev prek izmenjave primerov najboljše prakse, določanja standardov, primerjanja in podobnih mehkih instrumentov za pripravo politik; zato poziva, naj:

129.

meni, da bi morala evropska industrijska politika temeljiti tudi na konkretnih projektih, na primer evropskem programu za spremljanje zemlje (GMES), projektu Galileo ali ITER (mednarodni termonuklearni poskusni reaktor), od katerih bi imela naša podjetja in državljani dejanske koristi;

130.

poudarja, da je evropska industrija vedno bolj odvisna od poslovnih storitev, zato je treba pri tem posebno pozornost nameniti vsem členom proizvodne verige; v zvezi s tem pozdravlja odločenost Komisije, da tej soodvisnosti pripiše večji pomen;

131.

ponovno poudarja, da je potreben hiter napredek na področju povezanosti evropskega poslovnega registra, s čimer bi zagotovili preglednost in zanesljivost informacij tako za proizvajalce kot potrošnike;

132.

poudarja pomen turističnega sektorja v Evropski uniji, ki je prva turistična destinacija v svetu, in v nekaterih regijah, v katerih je glavni steber gospodarske dejavnosti; podpira strategijo Komisije za izboljšanje konkurenčnosti turističnega sektorja z ukrepi za kakovost, trajnost in izboljšanje podobe Evrope kot turistične destinacije;

133.

poziva Komisijo, naj spoštuje načrte in sklepe, razvite v sektorskih pobudah; meni, da ti načrti sektorjem zagotavljajo dolgoročno gotovost pri načrtovanju in so pomembno orodje za ohranjanje konkurenčnosti;

134.

meni, da bi morala evropska industrija in zainteresirane strani okrepiti naložbe ter korporativno, socialno in okoljsko udejstvovanje ter tesno sodelovati pri oblikovanju ugodnih okvirnih pogojev; meni, da bi morala industrija naložbe in proizvodnjo ohraniti v Evropi, ohraniti lastna prizadevanja na področju raziskav in si prizadevati za trajnostno rast, inovacije in pošteno plačano delo; meni, da bi morala imeti industrija ključno vlogo pri razvoju nove kulture kvalifikacij, zagotavljanju dobrih priložnosti za visokokakovostno usposabljanje in še več trajnostnih inovacij na področju izdelkov in procesov ter v Evropi, kjer je le mogoče, sklepati strateška partnerstva;

135.

poziva Komisijo in države članice, naj izdelajo nove pristope posredovanja za spremljanje in vzpostavitev nove infrastrukture ter izboljšanje udeležbe državljank in državljanov, da bi bila čim prej na razpolago infrastruktura, potrebna za trajnostno prenovo industrijske baze (npr. „pametna“ omrežja, vetrne elektrarne, nove železniške proge);

136.

izraža svoje prepričanje, da je svetovna gospodarska kriza jasno pokazala potrebo, da podjetja ravnajo z vso potrebno skrbnostjo in popolnoma v skladu z načeli družbene odgovornosti gospodarskih družb v zvezi z dobrim upravljanjem podjetij in spoštovanjem okoljske in družbene odličnosti;

137.

poudarja, da regionalne strukture pomembno prispevajo h krepitvi industrije v Evropi; meni, da so industrijske mreže in inovacijski grozdi (podjetja, univerze, raziskovalna središča, tehnološke storitve, inštituti za usposabljanje itd.) ter mreže podjetij (verige dodane vrednosti, sinergije) in drugih akterjev pomembni za naložbeno odločanje. zato meni, da:

138.

priznava prispevek industrije EU k viziji o socialni, ekonomski in teritorialni koheziji ter meni, da je uspešna industrija bistven pogoj za gospodarsko rast in socialno stabilnost v regijah EU;

139.

zato poziva k dosledni uporabi in krepitvi razpoložljivih znanstvenih in tehnoloških kompetenc v regijah, zlasti na področju ključnih tehnologij, pa tudi k močnejšemu spodbujanju politike grozdov;

140.

opozarja, da je postopno uvajanje ustrezne digitalne infrastrukture in inovativnih tehnologij strateški element za povečanje konkurenčnosti regij in industrijskih panog EU, da ima sektor IKT ključno vlogo pri krepitvi produktivnosti drugih industrijskih sektorjev, da bi bilo treba sodobno komunikacijsko infrastrukturo z visoko zmogljivostjo prenosa graditi predvsem v manj pokritih regijah, in da bi to lahko privedlo do ugodnega okolja za javne in zasebne naložbe ter bi, kar je še bolj pomembno, pomagalo dvigniti standard digitalne pismenosti za podjetja;

141.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.