7.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 199/112

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 8, 19, 20, 21, 24, 25, 35 in 45,

—

ob upoštevanju mednarodnega prava o človekovih pravicah, zlasti Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Deklaracije ZN o pravicah pripadnikov narodnostnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin iz leta 1992, Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencije ZN o otrokovih pravicah,

—

ob upoštevanju evropskih konvencij o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in iz nje izhajajoče sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, Evropske socialne listine in z njo povezanih priporočil Evropskega odbora za socialne pravice ter Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin,

—

ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki določata temeljne pravice in načela Evropske unije, vključno z načeloma nediskriminacije in prostega gibanja,

—

ob upoštevanju člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji, ki določa pravno podlago za ukrepanje Unije, če države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči, ampak se lažje dosežejo na ravni Unije,

—

ob upoštevanju člena 6 Pogodbe o Evropski uniji, ki obravnava temeljne pravice v Uniji,

—

ob upoštevanju člena 7 Pogodbe o Evropski uniji, ki predpisuje kazni in mirovanje pravic v primeru resnih kršitev prava Unije,

—

ob upoštevanju členov 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki Uniji nalagata, da horizontalno upošteva spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanje ustrezne socialne zaščite, boj proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja, usposabljanja in varovanja človekovega zdravja, pa tudi boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti,

—

ob upoštevanju člena 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije, po katerem Svet lahko sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti,

—

ob upoštevanju člena 151 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev ter ustrezno socialno zaščito določa kot cilje Unije in držav članic,

—

ob upoštevanju člena 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa področja, na katerih Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic, in zlasti člena 153(1)(h) o vključevanju oseb, ki so izključene s trga dela, in člena 153(1)(j) o boju proti socialni izključenosti,

—

ob upoštevanju naslova XVIII Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki obravnava ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo,

—

ob upoštevanju člena 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije („klavzula o fleksibilnosti“), po katerem se zaradi doseganja enega od ciljev iz Pogodb lahko sprejmejo ustrezni ukrepi,

—

ob upoštevanju členov 3, 8, 16, 18, 20, 21 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope 1355(1998) o boju proti socialni izključenosti in krepitvi socialne kohezije v Evropi,

—

ob upoštevanju Evropske listine Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki priznava regionalne ali manjšinske jezike kot elemente evropske kulturne dediščine, pa tudi Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o položaju Romov v Evropski uniji (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o uporabi Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. januarja 2008 o evropski strategiji za Rome (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2008 o popisu Romov v Italiji na podlagi etnične pripadnosti (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2010 o drugem evropskem vrhu o Romih (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2010 o položaju Romov in svobodi gibanja v Evropski uniji (8),

—

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (9),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (10),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (11),

—

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (12),

—

ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (13),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 437/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede upravičenosti posegov na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti, (14),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z zasedanj decembra 2007 in junija 2008 ter sklepov Sveta za splošne zadeve decembra 2008,

—

ob upoštevanju sklepov sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov o vključevanju Romov, sprejetih v Luxembourgu 8. junija 2009, in prav posebej desetih skupnih temeljnih načel o vključevanju Romov, ki so priloženi sklepom,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o socialnem in ekonomskem vključevanju Romov v Evropi (KOM(2010)0133), oblikovanja projektne skupine (15) (7. septembra 2010), prvih ugotovitev projektne skupine (16) in poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Romi v Evropi: izvajanje instrumentov in politik Evropske unije za vključevanje Romov – poročilo o napredku 2008–2010)“(SEC(2010)0400),

—

ob upoštevanju prvega evropskega vrha o Romih v Bruslju 16. septembra 2008 in drugega evropskega vrha o Romih v Cordobi 8. aprila 2010,

—

ob upoštevanju poročil o Romih, rasizmu in ksenofobiji v državah članicah EU za leto 2009, ki ga je objavila agencija za temeljne pravice (17), in poročil komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Thomasa Hammarberga,

—

ob upoštevanju priporočil, mnenj in izjav, ki jih je v zvezi s tem dal Svet Evrope, kot so na primer sklepi Sveta Evropa s srečanja na visoki ravni o Romih v Strasbourgu 20. oktobra 2010 (18),

—

ob upoštevanju, da so številne države članice EU, države kandidatke in druge države, kjer imajo institucije Evropske unije zelo pomembno vlogo, leta 2005 razglasile politično zavezo Desetletje vključevanja Romov in ustanovile sklad za izobraževanje Romov,

—

ob upoštevanju priporočil, ki jih je Odbor ZN za odpravo rasne diskriminacije sprejel na svoji 77. seji (2.–27. avgusta 2010),

—

ob upoštevanju poročila Sveta Evrope z naslovom „4. poročilo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti o Franciji“, ki je bilo objavljeno 15. junija 2010,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0043/2011),

A.

ker je velik delež 10–12 milijonov Romov v Evropi, ki so večinoma državljani EU, žrtev sistematične diskriminacije in se torej bori proti nevzdržni stopnji socialne, kulturne in ekonomske izključenosti in kršitvam človekovih pravic ter se sooča s hudo stigmatizacijo in diskriminacijo v javnem in zasebnem življenju,

B.

ker so še vedno velike gospodarske in družbene razlike med različnimi regijami Evropske unije in ker velik delež romske skupnosti živi v regijah, ki so med gospodarsko in socialno najbolj zaostalimi v Uniji,

C.

ker Evropska unija temelji na načelih, zapisanih v Listini EU o temeljnih pravicah in v pogodbah o EU, med katerimi so načela o nediskriminaciji, posebnih pravicah, povezanih z državljanstvom Evropske unije, prostem gibanju in enakosti,

D.

ker se je trojka EU v skupni izjavi, sprejeti na drugem evropskem vrhu v Cordobi 8. in 9. aprila 2010 zavezala, da bo pospeševala vključevanje romskih vprašanj v evropske in nacionalne politike o temeljnih pravicah in varstvu pred rasizmom, revščini in socialni izključenosti; izboljšala zasnove načrta za skupno platformo o vključevanju Romov in namenila prednost osrednjim ciljem in rezultatom; zagotovila, da bodo obstoječi finančni instrumenti Evropske unije, zlasti strukturni skladi, na razpolago Romom,

E.

ker ima izključitev romskih otrok iz izobraževalnega sistema škodljive posledice za druge pravice pripadnikov romske skupnosti, zlasti pravico do dela, in ker so ti zaradi tega še bolj odrinjeni na rob družbe,

F.

ker je v skupnostih, ki želijo v Evropi ohranjati tradicionalni, nomadski način življenja, nepismenost najbolj razširjena in ker zato obstajajo kulturne ovire za šolanje njihovih otrok,

G.

ker je treba zagotoviti materialne pogoje, potrebne za šolanje romskih otrok, in ker mora to zajemati tudi imenovanje šolskih posrednikov,

H.

ker je Unija razvila številne uporabne instrumente, mehanizme in sklade za spodbujanje vključevanja Romov, vendar so ti razpršeni po političnih področjih in niso bili ustrezno spremljani, zato so njihovo učinkovanje in koristi omejeni in jih je težko izmeriti; zato kljub številnim mehanizmom sodelovanja in ustanovam težave in izzivi v zvezi z vključevanjem Romov še vedno čakajo učinkovite rešitve in je zato nevzdržno, da bi ohranjali stanje, kakršno je,

I.

ker se je leta 2005 začelo desetletje vključevanja Romov, namenjeno boju proti diskriminaciji ter izboljšanju njihovega gospodarskega in družbenega položaja, podpisnice – Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Črna gora, Češka republika, Romunija, Srbija, Slovaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija – pa so se zavezale, da si bodo prizadevale izkoreniniti diskriminacijo ter odpraviti nesprejemljivi prepad med Romi in preostankom družbe,

J.

ker je dejanska vključitev Romov možna le s pomočjo vzajemnega priznavanja pravic in dolžnosti vpletenih skupnosti;

K.

ker je v več državah članicah prišlo do repatriacij in vračanja Romov, ki jih pogosto spremlja stigmatizacija Romov in nestrpnost do njih v političnem diskurzu;

L.

ker nediskriminacija – čeprav je nujno potrebna – sama po sebi ni dovolj za odpravo dolgoletne strukturne diskriminacije Romov in ker je zato nujno, da se zakonodaja in politike o enakosti dopolnijo tako, da se bo na posebne potrebe Romov glede polnega spoštovanja, varovanja in spodbujanja temeljnih pravic, enakosti in nediskriminacije, dosledne in nediskriminatorne uporabe zakonodaje, politik in mehanizmov za spremljanje in kaznovanje kršitev pravic Romov, pa tudi uresničevanja in dostopanja do posebnih človekovih pravic zaposlovanja, reševanja stanovanjskega vprašanja, kulture, zdravstva, sodelovanja v javnih zadevah, usposabljanja in izobraževanja ter prostega gibanja možno odzvati s strategijo na ravni Unije,

M.

ker se je pokazalo, da blagi pristop odprte metode usklajevanja, ki temelji na prostovoljnem sodelovanju držav članic in ne zajema močnih spodbud za uspešno delovanje, ne zadostuje za pospešitev vključevanja Romov, pri čemer bi lahko bila ta omejitev delno odpravljena tako, da bi mehanizme financiranja EU tesneje povezali s postopki strokovnega ocenjevanja,

N.

ker se pripadnice etničnih manjšin, zlasti Romke, soočajo s precej hujšo obliko večplastne diskriminacije kot moški iz istih etničnih skupin ali kot ženske, ki so pripadnice večinskega prebivalstva in ker je stopnja zaposlenosti Romk še nižja od stopnje zaposlenosti Romov, čeprav lahko ženske glede na njihovo mesto v družini igrajo ključno vlogo pri vključevanju marginaliziranih skupnosti v družbo,

O.

ker je treba pri oblikovanju evropske strategije o vključevanju Romov posebno pozornost nameniti mladoletnikom in otrokom,

P.

ker mora strategija EU o vključevanju Romov z zagotavljanjem polnega prenosa in odločnejšega izvajanja vseh povezanih direktiv in prava EU obravnavati vse oblike kršitev temeljnih pravic Romov, vključno z diskriminacijo, ločevanjem, sovražnim govorom, etničnim profiliranjem in nezakonitimi odvzemi prstnih odtisov, nezakonitimi prisilnimi izselitvami in izgoni,

Q.

ker sta naraščajoča stigmatizacija Romov in nestrpnost do njih v političnih govorih in med širšo javnostjo zaskrbljujoča pojava in ker sta sporna repatriacija in vračanje Romov iz več držav članic med romskim prebivalstvom zasejala strah in negotovost, kakor to velja tudi za zaskrbljujočo stopnjo rasizma in diskriminacije,

R.

ker so možnosti Romov za pridobitev enakih pravic in dolžnosti, kot jih imajo državljani določene države članice, zelo odvisne od tega, ali imajo uradne dokumente o državljanstvu,

S.

ker so dostop romskega ljudstva do kakovostnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, razširjanje in razumevanje njihove kulture, vrednot in kulturne dediščine, njihovo sodelovanje v združenjih in boljša zastopanost njihovih skupnosti bistvene sestavine celostnega pristopa k izvajanju nacionalnih in evropskih strategij za njihovo vključitev v družbo in udeležbo v njej,

T.

ker kakovost izobraževanja in usposabljanja vplivata na prihodnost vsakega posameznika tako v zasebnem kot poklicnem življenju ter na njegovo sodelovanje v družbi, zaradi česar je treba zagotoviti, da bodo pogoji dostopa do izobraževanja in usposabljanja enaki za vse, brez kakršnekoli diskriminacije; ker je vključitev kulturne raznolikosti in boja proti stereotipom v šolske programe že za najmlajše pomembno sredstvo vključevanja Romov in medsebojnega razumevanja,

U.

ker je Komisija 19. oktobra 2010 napovedala, da bo aprila 2011 predstavila okvir EU za nacionalne romske strategije (19),

1.

poziva Komisijo, naj predlaga, in Svet, naj sprejme strategijo EU o vključevanju Romov (v nadaljevanju: strategija za Rome), ki bo kot okviren, vključujoč in večnivojski akcijski načrt na ravni EU pripravljena in izvedena na vseh političnih in upravnih ravneh ter se bo po potrebi lahko razvijala, gradila pa naj bi na temeljnih vrednotah enakosti, dostopa do pravic, nediskriminacije in enakopravnosti spolov ter temeljila na nalogah, ciljih, načelih in instrumentih, ki jih določata Pogodbi in Listina o temeljnih pravicah, kot je navedeno zgoraj, ter na ustrezni zakonodaji EU, pa tudi na deljeni pristojnosti in podpori, usklajevanju in dopolnilnih ukrepih Unije;

2.

priznava, da so romske skupnosti v številnih državah članicah žrtve diskriminacije in/ali številnih predsodkov in da se je zaradi trenutne gospodarske in finančne krize in posledične izgube delovnih mest njihov položaj še poslabšal; poudarja, da so za vključevanje romskega prebivalstva odgovorne tako države članice kot institucije EU; poziva države članice, naj polno sodelujejo z EU in predstavniki romskega prebivalstva pri pripravi celostnih politik, ki bi ob uporabi vseh finančnih virov EU, ki so na voljo skladih EU, zlasti ESRR, ESS in EKSRP, spodbujale vključevanje Romov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poziva Komisijo, naj posveti posebno pozornost zahtevam za tehnično pomoč v prizadevanju za izboljšanje učinkovitosti vseh razpoložljivih instrumentov za vključitev romskih skupnosti;

3.

opozarja, da obstajajo evropski programi in finančna sredstva, ki jih je možno uporabiti za družbeno in gospodarsko vključevanje romskega prebivalstva, vendar da je treba na vseh ravneh izboljšati komunikacijo z lokalnimi organi, civilno družbo in potencialnimi ciljnimi skupinami, da bi bilo romsko prebivalstvo obveščeno o teh programih; nadalje spodbuja, naj se obstoječa sredstva EU uporabijo za gradnjo novih ali obnovo obstoječih hiš, izboljšanje komunalne infrastrukture in lokalnih komunalnih storitev, komunikacijskih sistemov, izobraževanja, ukrepov za dostop do trga dela itd.;

4.

poziva Komisijo, naj:

5.

poudarja, da so kompleksni programi in projekti, prilagojeni posebnim potrebam romskih skupnosti, ki živijo v različnih okoliščinah, bistvenega pomena in da je v tem okviru treba Romom zagotoviti posamezniku prilagojen dostop do storitev na kraju samem;

6.

opominja, da so ustrezna dohodkovna podpora, vključujoči trgi dela in dostop do kakovostnih storitev temeljni kamni strategije za dejavno vključevanje, ki je bila predstavljena v priporočilu št. 2008/867/ES;

7.

poudarja, da so socialna pomoč, dostojna stanovanja in oblačila, dostopni visokokakovostni programi zgodnjega razvoja ter nesegregirano, visokokakovostno izobraževanje v vključujočem ozračju in z voljo za vključitev staršev odločilni za zagotovitev enakih možnosti, priložnosti za popolno udeležbo v družbi in nediskriminacijo v prihodnosti; poudarja, da se je treba boriti proti pogosti odsotnosti od pouka in zgodnjemu opuščanju šolanja ter zagotoviti štipendije in finančno pomoč; poudarja, da so izobraževanje, možnosti usposabljanja in pomoč odraslim pri zaposlovanju ključnega pomena za podporo zaposlovanju Romov in nadaljevanju njihove zaposlitve, da bi preprečili razmah socialne izključenosti;

8.

poziva, da je treba marginalizacijo preprečevati že od zgodnjega otroštva, tako da se takoj ob rojstvu vsakega novorojenca vpiše v register prebivalstva na tak način, da bo priznana njegova nacionalnost in da bo lahko deležen vseh socialnih storitev; zlasti meni, da bi bilo treba romskim otrokom zagotoviti kakovostno zgodnje izobraževanje in da bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe za podporo njihovemu šolanju;

9.

opominja na težave, s katerimi se Romi, zlasti ženske in dekleta, spopadajo zaradi hude revščine, diskriminacije in izključenosti, posledica tega pa je, da so jim visoka izobrazba, zaposlitev in socialne storitve manj dostopne; poziva Komisijo in države članice, naj se posvetijo posebnim potrebam romskih žensk in deklet, uvedejo vidik enakosti spolov v vse politike za vključevanje Romov in poskrbijo za zaščito najbolj ranljivih podskupin;

10.

poziva države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za obveščanje državljanov o zgodovinskih in sedanjih razmerah romskega prebivalstva, pri čemer naj kot gradivo med drugim uporabijo poročila Agencije EU za temeljne pravice;

11.

poudarja, da bi morala strategija EU za vključevanje Romov zajemati tudi ukrepe za spremljanje položaja Romov, kar zadeva spoštovanje in uveljavljanje njihovih temeljnih socialnih pravic, enakost, nediskriminacijo in prosto gibanje v EU;

12.

poudarja, da so dostop romskega ljudstva do kakovostnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, razširjanje in razumevanje njihove kulture, vrednot in kulturne dediščine, njihovo sodelovanje v združenjih in boljša zastopanost njihovih skupnosti osrednje sestavine celostnega pristopa k izvajanju nacionalnih in evropskih strategij za njihovo vključitev v družbo in udeležbo v njej;

13.

poudarja, da kakovostna izobrazba in izobraževanje vplivata na prihodnje zasebno in poklicno življenje posameznika in da je zato je treba zagotoviti enak dostop do učinkovitih sistemov izobraževanja in usposabljanja brez vsakršne diskriminacije ali razlikovanja;

14.

poudarja, kako pomembno je, da je strategija za Rome deležna podpore in da se njeno izvajanje nadzoruje na pregleden način, pri čemer prvenstvena odgovornost leži na demokratično odgovornih ministrih v Svetu, in poudarja, da strategija nikakor ne bi smela privesti do delitev znotraj Unije in ustvarjati razkola med državami članicami, temveč bi morala prispevati h krepitvi vključevanja te skupnosti;

15.

poudarja pomen ustrezne uporabe finančnih sredstev, ki jih posamične države članice dodelijo prednostnim sektorjem, kakor to določa strategija;

16.

poudarja, da je treba preveriti in meriti izvrševanje ciljev strategije, da se uvedejo merila za nagrajevanje držav članic, ki te cilje izpolnjujejo, in sankcije za tiste, ki jih ne;

17.

poziva Komisijo, naj:

18.

opozarja, da ima Komisija še posebno odgovornost, da spodbuja strategijo EU o vključevanju Romov, vendar pa je treba to strategijo izvajati na lokalni ravni;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo obstoječe strategije in instrumente EU, da bi zagotovile družbeno in gospodarsko vključevanje Romov, ter naj načrtujejo in izvajajo vse ustrezne politike, pri tem pa po potrebi upoštevajo skupna temeljna načela za vključevanje Romov;

20.

meni, da je tesnejše sodelovanje med romskimi voditelji, lokalnimi oblastmi in organi EU osrednjega pomena za opredelitev glavnih izzivov in rešitev, s katerimi se EU in države članice soočajo pri družbenem in gospodarskem vključevanju romskega prebivalstva;

21.

poziva države članice, naj organom odločanja podelijo vsa potrebna pooblastila, da se zagotovi kompleksno in razvojno usmerjeno financiranje EU v podporo dobrim lokalnim pobudam, ki so v pomoč raznovrstnim potrebam Romov; poudarja pomembnost opredeljevanja in izmenjave primerov dobre prakse za vključevanje Romov ter večje prepoznavnosti uspešnih primerov; poziva tudi k razvoju institucionalnih zmogljivosti za zagotavljanje potrebne pomoči (upravne pomoči in pomoči za projektno vodenje) na lokalni ravni;

22.

meni, da sta med vsem procesom potrebna usklajeno delovanje in odgovornost romskih in neromskih organizacij, lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter organov EU, ki bodo gradili na najboljši praksi in obstoječih obsežnih zbirkah znanja, ki so jih oblikovale države članice, pa tudi na izkušnjah prve faze desetletja vključevanja Romov; poudarja, da je pomembno organizirati kampanje ozaveščanja, zlasti v regijah z velikimi romskimi skupnostmi;

23.

meni, da socialna vključenost Romov ni mogoča, ne da bi vzpostavili in okrepili zastopanost njihovih interesov, tudi v političnem odločanju, ter njihove civilne dejavnosti prek nevladnih organizacij na nacionalni in evropski ravni;

24.

izrecno svetuje organom EU, naj v mehanizme posvetovanja in odločanja bolje vključijo nacionalno raven, da bo mogoče oblikovati strategijo za prihodnost, ki bo koristila vsem stranem; Komisijo in države članice tudi opozarja, da je treba politike za vključevanje Romov načrtovati, razvijati, izvajati in vrednotiti v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi ter z romskimi in neromskimi skupinami prebivalstva, predstavniki in organizacijami civilne družbe, da bi povečali sprejetost in učinkovitost politik;

25.

poziva Komisijo, naj zbira in razširja informacije o pridobljenih izkušnjah in sprejetih ukrepih v različnih državah članicah, zlasti na področju izobraževanja in kulture;

26.

poziva k večji podpori za nosilce tistih projektov, ki bi bili lahko upravičeni do evropskih sredstev za vključevanje romskega prebivalstva, in sicer z vzpostavitvijo platform za obveščanje, analizo in izmenjavo primerov dobre prakse;

27.

vztraja pri tem, da je del rešitve tudi v popolni zavezanosti držav članic, da nudijo dejansko pomoč organizatorjem projektov, ter da morajo države članice skupaj s Komisijo spodbujati lokalne oblasti, da izberejo projekte za vključitev romskega ljudstva;

28.

poziva države članice, naj za zmanjšanje revščine razvijejo medsektorske strategije, ki bodo obravnavale pogosto občutljivo vprašanje sobivanja romske in večinske skupnosti, ki ju obe prizadevajo pomanjkanje zaposlitve, revščina in marginalizacija; poudarja pomen spodbujevalnih ukrepov, ki so učinkoviti pri spodbujanju revnih k vstopu na trg dela, namesto da bi živeli od socialne pomoči in morebitnega dela na črnem trgu; poudarja, da so programi za spodbujanje medsebojnega razumevanja in strpnosti drug do drugega izrednega pomena;

29.

poziva Komisijo, naj z razvojem pilotskih projektov v državah članicah in možnih državah kandidatkah, ki jamčijo razvoj nacionalnih akcijskih načrtov v skladu s strategijo EU, v strategijo za Rome vgradi širitveno razsežnost;

30.

poziva države članice, naj imenujejo visokega vladnega uradnika ali upravno telo, ki bo nastopalo kot nacionalna kontaktna točka za pregledno in učinkovito izvajanje strategije, ki bo imelo izvršilna pooblastila ter bo odgovorno za izvajanje, usklajevanje, spremljanje, vključevanje in krepitev strategije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, z zagotavljanjem, da bo birokracije čim manj ter z učinkovitim upravljanjem in nadzorom sredstev in preglednostjo poročanja;

31.

poziva nacionalna ministrstva za izobraževanje in Komisijo, naj uvedejo inovativne in prilagodljive štipendije za nadarjene ter povečajo podporo za obstoječe štipendije in programe;

32.

poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta obsežnejša in natančnejša dopolnila laekenskih kazalnikov za merjenje socialne in ozemeljske izključenosti ter oceno napredka; poudarja, da je treba horizontalne razdelitve laekenskih kazalnikov razširiti tudi na najmanjše statistično-upravne enote (LAU 1 in LAU 2); poudarja, da bi lahko laekenske kazalnike pridali prihodnjim kazalnikom kohezijske politike, zlasti glede socialne razsežnosti;

33.

poziva Komisijo, naj dopolni kazalnike s sistemom ciljev in primerjav za resnično politično zavezanost napredku; nadalje poudarja, da je nujno napredovati pri zbiranju podatkov za merjenje napredka pri doseganju ciljev/primerjav/kazalnikov ter razviti politike, ki temeljijo na dokazih in izboljšati učinkovitost in ocenjevanje;

34.

poziva, da je treba nujno oblikovati primerjave, kazalnike ter mehanizme za neodvisno spremljanje in ocenjevanje učinka – s pomočjo primerov najboljše prakse, da bi ocenili učinkovitost in oprijemljive rezultate teh programov in ne le preverjali, ali projekti, ki prejemajo nepovratna sredstva, izpolnjujejo postopkovne formalnosti, ter poziva k učinkovitemu spremljanju uporabe finančnih sredstev, da bo denar dejansko porabljen za izboljšanje življenjskih razmer, zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaposlovanja Romov;

35.

meni, da je strukturirano sodelovanje držav članic po obstoječi odprti metodi usklajevanja na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja bistvenega pomena za pospešitev popolne vključitve Romov, in poziva Komisijo, naj organizira izmenjavo dobre prakse in izkušenj med državami članicami in vsemi stranmi, ki jih zadevajo romska vprašanja;

36.

v želji, da bi sredstva, katerih točni cilji so že opredeljeni in navedeni, dejansko dosegla Rome v stiski in pripomogla k trajnemu napredku v njihovem življenju, poziva resnični zavezanosti Komisije in držav članic k izvajanju bolj ciljno in razvojno usmerjenih, kompleksnih, prožnih in trajnih programov, ki bodo dolgotrajnejši in bolj ozemeljsko ustrezni ter bodo namenjeni najbolj prikrajšanim mikroregijam ter upoštevali njihove zemljepisne, družbeno-gospodarske in kulturne razmere, obenem pa posredovali tudi glede revščine v predmestjih, na podeželju in v segregiranih romskih soseskah ter bodo posebej namenjeni izboljšanju njihovih neustreznih bivališč (ki so na primer brez pitne vode, ogrevanja, elektrike in sanitarij) in bodo zagotavljali nadaljnjo pomoč družinam pri vzdrževanju izboljšanih bivalnih razmer; poziva Komisijo, naj spremlja izide projektov po tem, ko se bo izteklo njihovo financiranje;

37.

poziva države članice, naj izboljšajo gospodarske priložnosti za Rome, med drugim s promocijo mikroposojil med podjetniki; poziva države članice, naj gradijo na izkušnjah iz uspešnih projektov, na primer za preobrazbo neprijavljenih podjetij v zakonite gospodarske dejavnosti s pomočjo strokovnjakov;

38.

poziva države članice in Komisijo, naj začrtajo jasne politike za vključevanje Romov na trg dela ter pripravijo in sprejmejo ukrepe za boj proti negativnim posledicam predolge odvisnosti od sistema socialnega varstva;

39.

priznava, da večina Romov dela na črno, in glede na to, da je treba zagotoviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, poziva države članice, naj se v sodelovanju s socialnimi partnerji učinkovito spopadejo s tem pojavom;

40.

poziva države članice, naj se zavežejo, da bodo k izvajanju ukrepov za vključevanje romskega prebivalstva, kar zadeva njegovo zaposljivost, pritegnile javne akterje, kot so mala, srednja in mikropodjetja;

41.

opozarja na pomembno vlogo, ki bi jo lahko imela mala, srednja in mikropodjetja pri vključevanju Romov, in priporoča uvedbo ukrepov za nagrajevanje tistih, ki prispevajo k uresničevanju tega cilja;

42.

meni, da se Romom lahko zagotovi boljša prihodnost, zlasti za njihov dostop do trga dela, in sicer z večjim vlaganjem držav članic v izobraževanje in usposabljanje s posebnim poudarkom na novih tehnologijah in internetu, vključevanjem ukrepov, ki so jih sprejele mednarodna znanstvena skupnost ter ustanove in nevladne organizacije, ki delujejo na področju izobraževanja in socialnega vključevanja na regionalni in lokalni ravni;

43.

poziva Komisijo, naj pripravi evropski krizni zemljevid, ki bo opredelil, izmeril in prikazal mikroregije v Uniji, kjer revščina in socialna izključenost prebivalce najbolj prizadevata, izdelan pa bo vsaj na osnovi naslednjih atributov:

44.

se zavzema za večjo udeležbo držav članic pri pridobivanju podatkov o socialno-ekonomskem položaju Romov (zlasti glede izobraževanja, zdravja, stanovanjskih razmer in zaposlenosti) ter poziva mednarodne organizacije (na primer Mednarodno organizacijo dela in OECD), naj te teme vključijo v svoje splošne raziskave in tako pripomorejo k oblikovanju specifičnih ciljev, ki bi med drugim zadevali delež romskega prebivalstva, ki konča srednješolsko in višje izobraževanje, je zaposlen v javni upravi ali je zastopan v različnih sektorjih družbenega in političnega življenja, Evropsko komisijo pa poziva, naj s pomočjo teh podatkov pomaga opredeliti jasno in uresničljivo strategijo za vključevanje Romov;

45.

poziva Komisijo, naj posledično tem mikroregijam zagotovi posebno podporo, vključno s finančno pomočjo in neposrednim razvojem pilotskih projektov, v katerih bodo sodelovali mediatorji v skladu s programom Sveta Evrope, ter določene nadaljnje ukrepe v razvoju izvajanja strategije;

46.

poziva Komisijo, naj v strategiji države članice, ustrezne mednarodne in evropske institucije, nevladne organizacije, romske skupnosti in druge zainteresirane strani spodbuja, da pri vsaki omembi te manjšine uporabijo izraz Romi ali Romi in Sinti;

47.

poziva Komisijo in Svet, naj izrecno dodelita namenska sredstva znotraj kohezijske politike v okviru prihodnjega večletnega finančnega načrta v podporo strategiji in v ta namen za strategijo oblikujeta posebno rezervo za uspešne projekte;

48.

meni, da je sedanja poraba evropskih sredstev premajhna; zato poziva Komisijo, naj preuči razloge za tako stanje in izdela učinkovitejši pristop za spremljanje porabe finančnih sredstev EU, zlasti tistih, ki so posebej namenjena odrinjenim skupinam; predvsem pa nujno poziva k zbiranju podatkov o učinkovitosti sredstev EU, ob ustreznem upoštevanju direktiv o varstvu podatkov, da bi lahko razvili politike, ki temeljijo na dejstvih;

49.

poudarja, da na socialno izključenost Romov zelo močno vplivata prostorska razsežnost revščine in marginalizacije, in da je je največ v slabo razvitih mikroregijah, kjer hudo primanjkuje potrebnih finančnih virov za prispevek, ki se od regij zahteva za pridobitev sredstev Skupnosti, do katerih so sicer upravičene, in ker na teh območjih zelo pogosto ni upravnih zmogljivosti in človeških virov za učinkovito uporabo dodeljenih sredstev; poudarja, da je treba v te mikroregije, ki so pogosto obrobna območja znotraj posameznih regij, usmeriti posebna prizadevanja in da je treba bistveno poenostavitvi birokratske postopke, da bi zanje iz kohezijske politike dodelili kar največ možnih sredstev;

50.

meni, da so potrebni tudi novi predpisi glede dodeljevanja sredstev iz strukturnih skladov, da bi določili pogojevanje v zvezi z odpravo segregacije in Romom zagotovili enak dostop do javnih storitev; meni, da bi kazalo načrte za enake možnosti in odpravo segregacije oblikovati tudi na lokalni ravni, na podlagi merljivih kazalnikov in konkretnih ukrepov;

51.

poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezne instrumente za usmerjanje držav članic k zagotovitvi dopolnjevanja med Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, države članice pa poziva, naj za vključevanje Romov uporabijo tudi druge programe, na primer Progress, program vseživljenjskega učenja, kulturni program (2007–2013) in program s področja zdravja (2008–2013);

52.

poziva k delegiranju razvojnih organov EU pod spremljanjem in nadzorom projektne skupine za Rome, da bi:

53.

poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo participativno ocenjevanje spremljanja, v katerem bodo sodelovale romske skupnosti, in pomagajo razviti zmogljivosti zainteresiranih strani na eni strani in zunanje strokovno znanje za zagotavljanje realne in objektivne slike skupnega uspeha ali neuspeha različnih ukrepov in instrumentov na drugi; poleg tega poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje seznam projektov po letu 2000, ki koristijo romskemu prebivalstvu in obenem nakaže dosežene rezultate;

54.

poziva države članice, naj v okviru strukturnih skladov EU izvajajo horizontalno prednostno nalogo „obrobne skupnosti“ in sodelujejo v mreži EU-Romi za dobro izvajanje strukturnih skladov za socialno vključevanje Romov; poudarja, da je treba znatno izboljšati sedanje ukrepe, spremljanje in mehanizme ocenjevanja; poudarja tudi, da morajo agencije in organizacije, ki izvajajo projekte, ki so sofinancirani iz strukturnih skladov in so neposredno namenjeni Romom ali jim koristijo posredno, odgovarjati za svoje ukrepe in jih izvajati na pregleden način; poziva tudi k redni analizi stroškov in koristi deleža sredstev, namenjenih dejanskim programom in porabljenih na njih, ter tekočih stroškov;

55.

poziva Komisijo in Svet naj razširita področje uporabe sredstev EU tako, da bo do sredstev poleg razvoja upravičeno tudi nudenje kakovostnih javnih storitev; poudarja tudi, da bi bilo treba sofinanciranje revidirati in morda razločevati, da bi bolje odražalo raznolikost ukrepov in upravičencev, kar bi lahko pomenilo, da bi projekti, namenjeni Romom, prejeli manjši delež iz sofinanciranja države in večji delež od EU;

56.

poudarja, da je treba znatno izboljšati usklajevanje sorodnih politik EU, da se spodbudi sinergije in dopolnjevanje med njimi; bistveno je treba poenostavitvi birokratska in izvedbena pravila, odstraniti vse zapreke med različnimi skladi, da se omogoči čim boljše dodeljevanje sredstev vsem instrumentom;

57.

poudarja, da morajo strukturni skladi združevati nacionalni in lokalni pristop z delovanjem prek programov, ki potekajo sočasno z nacionalno strategijo in zagotavljajo lokalni odziv na določene potrebe; poudarja tudi potrebo po vzpostavitvi sinergij med izvajanjem strukturnih skladov in vladnih strategij za Rome, pa tudi med organi upravljanja evropskega socialnega sklada in specializiranimi oddelki za Rome ali strukturami za usklajevanje dela na romskih vprašanjih;

58.

poziva Komisijo in Svet, naj s poenostavitvijo postopka prijave in pravil izboljšata dostopnost sredstev EU lokalnim oblastem in nevladnim organizacijam, ki delujejo na vključevanju Romov;

59.

poziva Komisijo, naj uvede v strategijo mehanizem, ki spodbuja zaposlovanje Romov v javni upravi na ravni EU in nacionalni ravni, države članice pa poziva, naj v javni upravi zaposlujejo romsko osebje, zlasti v institucijah, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju programov za vključevanje Romov, ki so financirani iz sredstev EU in nacionalnih sredstev;

60.

poudarja, da je pomembno, da države članice podpišejo in ratificirajo evropsko konvencijo o državljanstvu, ki jasno določa, da notranje pravo držav članic o državljanstvu ne sme vsebovati določb, ki razlikujejo na podlagi spola, verske pripadnosti, nacionalnega ali etičnega izvora;

61.

v zvezi s tem poudarja, da je treba še naprej izvajati programe EU, kot sta Progress za boj proti diskriminaciji in JASMINE za naložbe v krepitev zmogljivosti, in poziva, da se ti programi še naprej razvijajo tudi po letu 2013;

62.

pozdravlja priložnost, ki jo prinašajo določbe Uredbe (EU) št. 437/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010, ki predvidevajo dodelitev do 3 % sredstev ESRR določenim programom oziroma 2 % skupnega dodeljenega proračuna za obnovo stavb v korist marginaliziranih skupnosti; obžaluje, da zaenkrat še ni prišlo do spremembe operacijskih načrtov, s katerimi bi se med prednostne naloge uvrstila stanovanja za romsko prebivalstvo; poziva države članice, naj to novo priložnost v okviru strukturnih skladov hitro in v celoti izkoristijo, da bodo povečale verjetnost učinkovitega družbenega vključevanja; poziva Komisijo, naj ob tej uredbi pripravi poseben akcijski načrt za pospešeno uporabo sredstev, ter priporoča pripravo poročila Komisije o njihovi uporabi; nadalje poziva države članice, naj učinkovito izkoristijo možnost sodelovanja med ESRR, ESS in EKSRP pri razvoju programov financiranja vključevanja Romov;

63.

se zaveda, da so romske skupnosti izredno heterogene skupine, kar pomeni, da ena sama strategija ni možna; zato priporoča, da lokalne in regionalne oblasti držav članic predlagajo učinkovite politike vključevanja, ki bi se morale razlikovati glede na različna ozadja (geografsko, gospodarsko, družbeno, kulturno); priporoča, da Komisija uporabi izkušnje, ki so jih pridobile oblasti, ki so dejavno prispevale k vključevanju romskih skupnosti, in spodbuja uporabo najboljših praks in receptov za uspeh, da se doseže njihova družbena vključitev;

64.

ponovno poudarja, da je bistveni pogoj uspešne vključitve skupno prizadevanje tako večinske družbe kot tudi romske skupnosti; zato poziva države članice, naj izboljšajo bivalne in zaposlitvene razmere romskega ljudstva, in priporoča, naj države članice ter regionalne in lokalne javne oblasti v skladu z uredbo o Evropskem skladu za regionalni razvoj vključijo dodeljevanje novih bivališč marginaliziranim skupnostim v širši in bolj zapleten politični okvir vzajemne in dvostranske družbene obveznosti, kot je izgradnja skupnosti, ki bi vključevala sodelovanje Romov pri izgradnji novih objektov in skupna prizadevanja za večjo prisotnost otrok pri pouku ter za bistveno zmanjšanje brezposelnosti; države članice lahko torej bistveno prispevajo k iskanju konkretne rešitve za bivalne potrebe marginaliziranih skupin, ki živijo v slabih stanovanjskih pogojih; poziva države članice, naj izkoristijo mrežo EU-Romi, da se spodbudi izmenjava primerov najboljših praks;

65.

poziva Komisijo in Svet, naj v kar največji meri uporabita programe znotraj cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, kot so programi za čezmejno sodelovanje, programi nadnacionalnega sodelovanja in programi za sodelovanje med regijami, in naj izkoristita možnosti, ki jih ponuja evropsko združenje za teritorialno sodelovanje;

66.

poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo in odstranijo zapreke za vključevanje in ponovno vključevanje Romk na trg dela in njihovo samozaposlitev, pa tudi, da ustrezno poudarijo vlogo žensk pri spodbujanju ekonomske vloge marginaliziranih Romov in ustanavljanju podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo sodelovanje Romk pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju strategije EU o vključevanju Romov;

67.

poziva Komisijo in države članice, naj na vsa prednostna področja strategije EU o vključevanju Romov kot horizontalni cilj vključijo izgradnjo zmogljivosti in okrepitev vloge Romk;

68.

poziva Komisijo in Svet, naj vključita spodbujanje enakosti med spoloma in odpravljanje večplastnega razlikovanja in razlikovanja iz več razlogov med cilje strategije za Rome;

69.

poziva Komisijo in države članice, naj zbirajo, analizirajo in objavljajo zanesljive statistične podatke, ločene po spolu, za ustrezno ocenjevanje in posodabljanje strategije za Rome, pa tudi za merjenje učinka njenih projektov in ukrepov na Romke;

70.

poziva k vključitvi mehanizma za sodelovanje, izmenjavo podatkov in spremljanje v strategijo, ne zgolj na ravni EU, temveč tudi na nacionalnih ravneh, skupaj z Agencijo za temeljne pravice, Svetom Evrope, drugimi pristojnimi mednarodnimi in evropskimi institucijami, nevladnimi organizacijami, romskimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi strankami, za obravnavo vprašanj in iskanje rešitev ter zagotavljanje, da tisti, ki so zanjo odgovorni, pravilno in polno izvajajo strategijo za Rome na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni, ter tako zagotovijo uspeh strategije;

71.

poziva Komisijo, naj omogoči potrebno tehnično podporo za izboljšanje upravnih zmogljivosti organov, ki so povezani z upravljanjem strukturnih skladov, države članice pa poziva, naj zagotovijo svetovanje in upravno podporo, na primer z organizacijo izobraževanja in pomočjo pri zahtevkih in obrazložitvah za pomoč, da bi Romom olajšale pridobivanje informacij o evropskih in nacionalnih programih financiranja za podporo podjetništvu in zaposlovanju ter da bi lažje vlagali ustrezne zahtevke;

72.

poziva države članice, naj pri prenosu ciljev s področja revščine in socialnega vključevanja iz strategije Evropa 2020 v nacionalne programe določijo konkretne in specifične usmeritve ter podrobne in merljive cilje v zvezi z vključevanjem Romov v družbo, ter nujno poziva k sprejetju ukrepov za izpolnitev zastavljenih ciljev;

73.

meni, da se Romom lahko zagotovi boljša prihodnost s pomočjo izobraževanja in da je zato nujno treba vlagati v izobraževanje romskih otrok in romske mladine; poudarja, da je šolanje pravica, vendar tudi dolžnost, in izraža podporo dejavnostim za boljši obisk romskih učencev v šolah, med drugim z dejavnim sodelovanjem njihovih družin;

74.

meni, da bo seznanjanje z romsko kulturo v Evropi olajšalo medsebojno razumevanje med Romi in neromskim prebivalstvom v Evropi ter spodbudilo evropski medkulturni dialog;

75.

meni, da bi se bilo treba v prihodnji strategiji za romsko manjšino osredotočiti na izobraževanje, saj je glavno orodje za spodbujanje socialnega vključevanja;

76.

meni, da je treba uvesti podporne mehanizme za mlade Rome, kot so štipendije in mentorstvo, saj jih s tem ne bi navdušili samo za pridobitev spričevala, temveč tudi za vpis v visokošolsko izobraževanje in izboljšanje poklicnih kvalifikacij;

77.

meni, da je treba razviti nove oblike programov štipendiranja, da se zagotovi največja kakovost izobraževanja za romske študente, s tem pa vzgojo nove generacije romskih voditeljev;

78.

meni, da bi bilo treba nagraditi izobraževalne ustanove, katerih revnejši učenci so sprejeti v višje izobraževalne ustanove ali pri katerih je odstotek učencev, ki uspešno končajo študij, nadpovprečen, in poziva Komisijo, naj razvija projekte na tem področju;

79.

poudarja, da je bistveno, da države članice spodbujajo vključevanje Romov v lokalno in kulturno življenje v krajih in državah, kjer prebivajo, in zagotovijo, da v njem dolgoročno sodelujejo in da so v njem zastopani, vključno z ukrepi za spodbujanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter programov vseživljenjskega učenja za romske skupnosti, ob upoštevanju kulturne dediščine in načina življenja različnih romskih skupnosti v Evropi; opozarja, da bi bilo na primer mogoče ponuditi posebno usposabljanje šolskega osebja, spodbujati zaposlovanje romskih učiteljev, krepiti sodelovanje z romskimi družinami in organizacijami ter zagotavljati podporo po pouku ter štipendije; ugotavlja, da bi morali v tem procesu dejavno sodelovati lokalni organi držav članic, prav tako pa bi moral biti znamenje za nepridobitni sektor, naj v svoje dejavnosti zajame tudi programe za vključevanje romskih skupnosti v družbo;

80.

poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti vsem oblikam izključenosti Romov iz družbe in izobraževanja ter spodbujajo vse programe, ki vlagajo v izobraževanje Romov;

81.

meni, da mora lokalna uprava prevzeti odgovornost za ponovno vključitev učencev, ki predčasno opustijo šolanje, če še niso presegli starosti, po kateri šolanje ni več obvezno; ugotavlja, da morajo v ta namen izobraževalne ustanove lokalne oblasti obveščati o učencih, ki predčasno opustijo šolanje;

82.

poziva Komisijo, naj podpre dodatne pobude, katerih namen je nuditi priložnosti za izobraževanje v zgodnjem otroštvu ter skrb za romske otroke in romsko mladino;

83.

meni, da bi bilo treba odpirati vrtce in/ali druge oblike predšolskega varstva in izobraževanja v skupnostih, kjer ti še ne obstajajo, tam, kjer primanjkuje mest, pa bi bilo treba razširiti njihove zmogljivosti;

84.

poziva Komisijo, naj podpre pobude, ki so se izkazale za učinkovite pri preprečevanju vseh oblik ločevanja in ki dajejo prednost vključujočim projektom, katerih namen je uspešno izobraževanje in ki predvidevajo tudi udeležbo romskih družin;

85.

izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje nepismenosti med Romi in meni, da je nujno, da se načrtujejo in razvijejo programi za zagotovitev kakovostnega osnovnega, srednjega in visokega šolstva za romska dekleta in ženske, vključno s strategijami za olajšanje njihovega prehoda iz osnovne v srednjo šolo ob spodbujanju, v okviru celotnega procesa, razumevanja romske kulture, zgodovine in vrednot tako med Romi kot neromskim prebivalstvom;

86.

poudarja, da nizka stopnja obiskovanja šole, visoka stopnja odsotnosti od pouka in slabe ocene lahko kažejo na to, da se učenci in starši ne zavedajo vedno pomena izobrazbe; drugi pomembni vzroki lahko vključujejo nezadostna finančna sredstva, zdravstvene težave, pomanjkanje kakovostnega izobraževanja na kraju samem, dostopnega prevoza v šolo, slabe stanovanjske razmere in neustrezna oblačila, zaradi katerih se ni mogoče udeležiti pouka, izključujoče šolsko ozračje in ločene šole, ki učencev ne pripravijo primerno za konkurenco na trgu dela; zato poudarja pomen ukrepov za spodbujanje boljšega obiska romskih učencev v šolah in stalnega in rednega dialoga o izobraževanju z družinami teh učencev, romsko skupnostjo in vsemi deležniki;

87.

poudarja, da lahko lokalni rekreacijski športi in tekmovalni športi odigrajo odločilno vlogo v procesu zagotavljanja vključevanja etničnega romskega prebivalstva;

88.

podpira spodbujanje programov za usposabljanje učiteljev, ki bi povečali sposobnost učiteljev, da sodelujejo z otroki in mladino iz romskega okolja, njihovimi starši in ljudmi, zaposlenimi kot romski posredniki, zlasti v osnovnih šolah, kot način za spodbujanje rednega obiskovanja šole s strani Romov;

89.

predlaga, da bi različne pristope k vključevanju v šolah priredili tako otrokom iz romskih družin, ki se želijo trajno naseliti, na primer z nadzorom rednega obiskovanja šole, in otrokom iz družin, ki želijo obdržati svoj nomadski način življenja, na primer z ukrepi, ki bodo olajšali redno obiskovanje šole v romskih naselbinah;

90.

poudarja pomen mobilnosti, vseživljenjskega učenja, poklicnega usposabljanja in programov nadaljnjega usposabljanja za zagotovitev vključevanja romske mladine in odraslih v družbo ter izboljšanje njihovih možnosti za vstop na trg dela;

91.

meni, da je treba sistem usposabljanja na delovnem mestu razširiti, da bo omogočal pridobivanje potrebnih veščin in sposobnosti v večjem obsegu;

92.

meni, da je treba ponudbo usposabljanja uskladiti s potrebami na trgu dela, zato poziva, da se pripravijo srednjeročne nacionalne in regionalne napovedi pričakovanega povpraševanja na tem trgu;

93.

poziva Komisijo, naj za programe in projekte, ki se izvajajo v državah članicah, razvije in vpelje skupne sisteme spremljanja, v katerih bodo sodelovale institucije EU, države članice in voditelji romskih skupnosti;

94.

meni, da je romska kultura sestavni del evropskega kulturnega mozaika; poudarja, da je ključno sredstvo za razumevanje romskega ljudstva in njihovega načina življenja povečanje zavedanja preostalih Evropejcev o dediščini, tradicijah in jeziku Romov, pa tudi o sodobni romski kulturi; odločno podpira pospeševanje in ohranjanje njihovih ustvarjalnih dejavnosti kot bistvene sestavine medkulturnega dialoga;

95.

meni, da bi si morali Romi prizadevati za to, da bi se seznanili z običaji in kulturo ljudi, med katerimi živijo, s čimer bi olajšali lastno družbeno vključevanje v krajih, kjer prebivajo;

96.

meni, da je promocija prostovoljnih in športnih dejavnosti, v katerih sodelujejo tako Romi kot neromsko prebivalstvo, pomembna za doseganje boljše družbene vključenosti;

97.

poziva Komisijo, naj se zavzema za uporabo primerov dobre prakse ter pozitivnih vzorcev in izkušenj, ki izhajajo iz programov, ki se izvajajo, pa tudi lastnih pobud Romov, da se izboljša sprejem in ugled Romov v neromskih skupnostih ter spodbudi dejavna udeležba in ustvarjalno sodelovanje romskih skupnosti z EU, državami članicami in lokalnimi programi;

98.

poziva k boljšemu določanju in uporabi obstoječih sredstev EU, ki so na voljo za zaposlovanje, izobraževanje in kulturo romskega ljudstva, na vseh vladnih ravneh;

99.

priporoča, da prihodnje politike EU za romsko manjšino temeljijo na posebnih pristopih, prirejenih značilnostim posameznih držav članic in posebnostim udeleženih skupnosti;

100.

opozarja, da je zelo pomembno strožje nadzirati uporabo sredstev EU za vključevanje Romov;

101.

meni, da bi bila izmenjava izkušenj in praktičnih zgledov med državami članicami, ki so bile uspešne pri vključevanju Romov, in tistimi, ki tega problema še niso rešile, zelo koristna;

102.

priznava, da je lahko zapletenost priprave dokumentacije ovira za organizatorje projektov; poudarja, da je treba pospešiti prizadevanja za poenostavitev postopkov za dodeljevanje sredstev; poudarja, da se evropska sredstva na tem področju premalo uporabljajo;

103.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.