29.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 191/116

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike

(COM(2011) 625 final – 2011/0280 (COD)),

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT)

(COM(2011) 626 final – 2011/0281 (COD) (A-21)),

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

(COM(2011) 627 final – 2011/0282 (COD)),

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike

(COM(2011) 628 final – 2011/0288 (COD)),

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil kmetom za leto 2013

(COM(2011) 630 final – 2011/0286 (COD))

in predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z ureditvijo sheme enotnega plačila in podpore vinogradnikom

(COM(2011) 631 final – 2011/0285 (COD))

2012/C 191/21

Poročevalka: Diljana SLAVOVA

Soporočevalec: Franco CHIRIACO

Svet in Evropski parlament sta 14. novembra oziroma 25. oktobra 2011 sklenila, da v skladu s členoma 43(2) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjih dokumentih:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike COM(2011) 625 final – 2011/0280 (COD)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT) COM(2011) 626 final – 2011/0281 (COD) (A-21)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) COM(2011) 627 final – 2011/0282 (COD)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike COM(2011) 628 final – 2011/0288 (COD)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil kmetom za leto 2013 COM(2011) 630 final – 2011/0286 (COD)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z ureditvijo sheme enotnega plačila in podpore vinogradnikom COM(2011) 631 final – 2011/0285 (COD).

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 10. aprila 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 480. plenarnem zasedanju 25. in 26. aprila 2012 (seja z dne 25. aprila) s 132 glasovi za, 14 glasovi proti in 21 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

Sprememba kmetijskega modela EU

1.1   EESO se je z zanimanjem seznanil z zakonodajnimi predlogi Komisije in opaža, da so bila v njih upoštevana nekatera – a še zdaleč ne vsa – priporočila iz njegovih prejšnjih mnenj. EESO je tako v svojih mnenjih NAT/449 in NAT/481 opozoril zlasti, da mora biti gonilo prihodnje skupne kmetijske politike (SKP) odločnost, da se ohrani evropski model kmetijstva, ki temelji na načelih samopreskrbe s hrano, vzdržnosti ter odzivanja na dejanske potrebe kmetov in potrošnikov.

1.2   EESO je seznanjen z vloženim trudom Komisije na področju prihodnje skupne kmetijske politike, saj si je prizadevala predstaviti zelo evropski projekt, ki temelji na pojmu vključujoče raznolikosti. Ob upoštevanju prizadevanj Komisije za vzpostavitev novega partnerstva med Evropo in evropskimi kmeti meni, da je kljub ustrezni usmeritvi predlogov na številnih področjih potrebnih precej prilagoditev.

1.3   Današnja finančna in gospodarska kriza ter skrajne podnebne spremembe zahtevajo korenite spremembe in odpravo razhajanj med obljubami in resničnim kmečkim vsakdanjikom. Kmetje so pod čedalje večjim pritiskom trgov, kar vodi v opuščanje širših območij. Zato je bolj kakor kdajkoli prej nujen evropski model kmetijstva. Za EESO je bistvenega pomena, da skupna kmetijska politika za obdobje 2014–2020 pomaga pri premagovanju teh velikanskih ovir za kmetijstvo. Vendar Odbor pogreša jasnejšo zavezo Komisije za evropski kmetijski model.

1.4   EESO pozdravlja načrt Komisije za okrepitev konkurenčnosti večfunkcionalnega kmetijstva v Evropi v smislu evropskega kmetijskega modela z različnimi ukrepi, kot so raziskave, razvoj in svetovanje ter priznavanje tistih družbenih storitev, ki se doslej niso odražale v maloprodajnih cenah. Vendar meni, da predvideni ukrepi še zdaleč ne zadostujejo niti za zagotovitev trajnega napredka v proizvodnji in zaposlovanju niti za izboljšanje zadovoljevanja nenehno rastočih svetovnih potreb po hrani. EESO opozarja, da je treba v prihodnji skupni kmetijski politiki upoštevati dejstvo, da je šestina vseh delovnih mest v Evropi neposredno ali posredno povezana s kmetijsko proizvodnjo, ta delež pa je v nekaterih državah članicah še precej višji. SKP bi morala igrati vlogo tudi pri zagotavljanju delovnih mest v EU, zlasti na podeželskih območjih, medtem ko zdaj kvečjemu prispeva k njihovemu zmanjševanju. Jasno je, da če propade kmetijska in gozdarska proizvodnja v eni regiji, izginejo tudi delovna mesta v pred- in poproizvodnji – vse do živilske in lesnopredelovalne industrije. Prihodnja skupna kmetijska politika si mora prizadevati za izboljšanje ekonomske učinkovitosti kmečkih družin in zadrug, da bodo dobile boljši dostop do trga in bolje tržile svoje proizvode.

1.5   Nova skupna kmetijska politika bi morala prispevati k izboljšanju družbeno-ekonomskih razmer, zaposlovanju in varnosti delavcev v kmetijstvu z zagotavljanjem doslednega spoštovanja socialnih klavzul, zakonov in pogodb o zaposlitvi pri dodeljevanju pomoči. Pri tem bi morala biti kmetijska in kmetijsko-prehrambena podjetja v središču sistema, da bi nagradili realno gospodarstvo, spodbudili raziskave, inovacije, zamenjavo generacij in proizvodnjo hrane, tudi z opiranjem na dodano vrednost lokalne in regionalne ravni.

1.6   EESO vnovič poziva Evropski parlament, Svet in Komisijo k ohranitvi trdnega proračuna za SKP vsaj v enakem obsegu kot v tekočem proračunskem obdobju. Trenutno opaža posebne probleme v razvoju drugega stebra, saj veliko držav članic ni več pripravljenih ali ni zmožnih zagotavljati potrebnega sofinanciranja. To bo vodilo v nesprejemljivo oslabitev politike za podeželje, vključno z okoljskimi ukrepi, ki se financirajo iz drugega stebra.

1.7   EESO meni, da si je treba pri reformi skupne kmetijske politike prizadevati še zlasti za poenostavitev postopkov in njeno prilagodljivo izvajanje zaradi različnih razmer v kmetijstvu v državah členicah ter za zmanjšanje birokratskih ovir za kmete in težav organov, ki izvajajo izplačila.

Neposredna plačila

1.8   EESO podpira opustitev zgodovinskih referenčnih vrednosti pri določanju višine podpore kmetom v vsaki državi ali regiji. Vendar pa meni, da pavšalni znesek na hektar ni vedno najbolj učinkovit instrument politike, zlasti ob upoštevanju argumenta dohodkovne podpore (gl. točko 4.3.2). Zato bi morala ta notranja uskladitev v vsaki državi ali regiji omogočati prilagodljivost, daljše prehodno obdobje in postopne spremembe v tem času.

1.9   EESO odobrava prizadevanja za odpravo razlik med ravnmi podpore, ki jo prejemajo kmetje v različnih državah. Za prihodnjo SKP bi morale biti značilne uravnoteženost, pravičnost in pragmatičnost pri prerazporejanju finančnih sredstev med državami članicami, ob upoštevanju raznolikosti kmetijstva v EU. Pri tem je treba paziti tudi na strukturo stroškov in prihodkov kmetijskih dejavnosti v posameznih državah. Pomembno je, da bi pri prerazporejanju upoštevali tudi težave kmetov iz starih in novih držav članic. Zato EESO priporoča razdelitev nacionalnih proračunov za neposredna plačila na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril ter uravnoteženo in primerno prehodno obdobje za načrtovano pošteno uskladitev in odpravo načela preteklih referenčnih obdobij. Cilj je zagotoviti, da ob zaključku finančnega okvira za obdobje 2014–2020 nobena država ne bo pod 90 % povprečja v 27 državah članicah glede neposrednih plačil.

1.10   EESO podpira odločitev o uvedbi poenostavljene sheme podpore za male kmete, vendar dvomi, da bodo stopnje pomoči, ki jih predlaga Komisija, zadostovale za spodbujanje razvoja majhnih kmetij. Hkrati poziva Komisijo, naj pojasni zahteve za opredelitev malih kmetov. Shema je lahko prostovoljna glede na pogoje v posamezni državi članici.

1.11   EESO podpira načelo, na katerem temeljijo predlogi Komisije, da bi morala biti plačila SKP iz prvega stebra namenjena aktivnim kmetom. Treba bi bilo sprejeti jasne opredelitve kmetijske dejavnosti, upravičenih zemljišč in aktivnega kmeta ter plačila bolje navezati na dejavnost, s čimer bi preprečili porabo omejenih proračunskih sredstev za neobdelana zemljišča oz. za nekmete (če so taka zemljišča določena za praho). Z državami članicami pa je treba ugotoviti, ali je mogoče zagotavljati učinkovito izvajanje tega načela. Iz opredelitve aktivnega kmeta poleg tega ne bi smeli izključiti upravičencev z manj kot 5 000 EUR.

1.12   EESO je zagovornik postopnega zmanjševanja z omejevanjem neposrednih plačil in kot že v prejšnjih mnenjih vnovič poziva Komisijo, naj sprejme način izvajanja, ki bo upošteval posebne značilnosti podjetij v obliki zadrug ali organizacij proizvajalcev (1). Pri tem bi neporabljena neposredna plačila ostala v proračunu države članice in bi se uporabila za podporo šibkejših kmetijskih panog na nacionalni ravni iz prvega ali drugega stebra, o čemer bi odločali na ravni držav članic. EESO predlaga, da se za tako prenesena sredstva ne zahteva sofinanciranje.

1.13   EESO meni, da bi bilo treba vzpostaviti dvojni dostop do sheme osnovnih plačil, in sicer na podlagi obstoječe kmetijske dejavnosti v letu 2011 in na podlagi rabe upravičenega zemljišča na datum začetka v letu 2014. Merilo glede „izkoriščenja ene pravice do plačila na podlagi sheme enotnega plačila v letu 2011“ po mnenju EESO ni pravično.

1.14   EESO se veseli prilagodljivosti med stebri, ki jo predlaga Komisija. Zelo pomembno je, da imajo države članice, v katerih je raven neposredne podpore še vedno nižja od 90 % povprečja EU, možnost, da sredstva za razvoj podeželja prerazporedijo v proračun za prvi steber. To je treba omogočiti tudi državam članicam z nesorazmerno majhnim proračunom za prvi steber ali državam z neugodnimi naravnimi razmerami. EESO predlaga, da bi jim to omogočili do zgornje meje 10 %.

1.15   EESO nenehno poudarja vlogo, ki bi jo kmetje morali imeti in jo lahko imajo pri ohranjanju tal, biotske raznovrstnosti, naravne krajine in okolja, vendar je zaradi sedanjih razmer ne morejo zadovoljivo opravljati. Zato se je zavzel za „namensko usmerjena neposredna plačila“ (glej mnenje NAT/449); zelena komponenta je korak v prav to smer. Komisijo poziva, naj oceni učinke novih ukrepov in v primeru, da bodo ogrozili gospodarsko ravnovesje kmetijskih gospodarstev, najde rešitev. Ukrepi ekologizacije bi zato morali temeljiti na rešitvah, ki so ugodne tako za okolje kot za rast, če je to mogoče. EESO zavrača stanje, ko EU po eni strani povečuje stroške skladnosti za evropske kmete, po drugi pa prek trgovinskih sporazumov sprejema poceni uvoz, ki mu ni treba spoštovati istih pravil.

1.16   Zelena komponenta plačil iz prvega stebra je eden od načinov za tesnejšo in vidnejšo povezavo med neposrednimi plačili in okoljskimi javnimi dobrinami, ki jih proizvaja kmetijstvo. EESO meni, da bi moral sistem ostati preprost in zagotavljati, da lahko vsi kmetje v EU dosegajo rezultate na okoljskem področju. Omogočiti je treba, da se pri določanju pomoči upoštevajo posebnosti območij z omejenimi možnostmi. Ukrep za „območja z ekološko usmeritvijo“ bi se moral izvajati tako, da bi se izognili opuščanju kmetijskih zemljišč. Že izvedeni kmetijsko-okoljski ukrepi bi se morali priznati v okviru novih okoljskih zahtev (prvi steber), kot je to tudi na splošno predvideno za ekološko kmetovanje.

1.17   EESO odobrava priložnost, ki je ponujena državam članicam, da za odziv na posebne razmere uporabljajo prostovoljno shemo vezane podpore; vendar zaradi večje prožnosti in subsidiarnosti predlaga, da se odpravi zaprt seznam sektorjev in proizvodov, za katere se lahko odobri vezana podpora, in da se državam članicam omogoči, da določijo sektorje in proizvode, ki bodo upravičeni do te podpore.

Tržni instrumenti

1.18   EESO meni, da predlogi Komisije morda ne bodo zadostovali za spoprijemanje z izzivom vse večje nestanovitnosti trga in problemi, ki zaradi tega nastajajo. Cilja SKP v zvezi s stabilizacijo kmetijskih trgov, opredeljenega v Lizbonski pogodbi, ti zakonodajni predlogi ne obravnavajo.

1.19   EESO trdno verjame, da so lahko tudi instrumenti za upravljanje ponudbe učinkoviti v nekaterih kmetijskih panogah. Zato priporoča, da se pri odločanju o tem, ali se sistem pravic do zasaditve vinske trte odpravi pozneje in ali se dalj časa ohranijo kvote za sladkor, temeljito analizira razvoj na trgu.

1.20   Nujno je okrepiti položaj kmetov in njihovih organizacij v verigi preskrbe s hrano, da bi jim zagotovili večji tržni donos. EESO se strinja s tem, da bo priznavanje organizacij proizvajalcev, njihovih združenj in medpanožnih organizacij veljalo za več proizvodov. Glede na različne strukture in tradicije v državah članicah bi morali biti novi predpisi nezavezujoči. Odbor odobrava tudi predloge Komisije za mlečni sektor, vendar priporoča, da Komisija poskrbi za jasno opredelitev pojma „organizacija proizvajalcev“. Zelo pomembno je tudi, da se konkurenčna pravila EU prilagodijo tako, da bodo organizacijam proizvajalcev in zadrugam omogočila okrepiti njihov položaj na trgu. Za izboljšanje pogajalskega položaja kmetov v proizvodni verigi je po mnenju EESO treba predvideti tudi pogoje za razvoj kratkih verig, s katerimi upravljajo kmetje sami.

Razvoj podeželja

1.21   EESO odobrava predlagano večjo uskladitev SKP s strategijo Evropa 2020 in strategijo trajnostnega razvoja na področju razvoja podeželja, s posebnim poudarkom na raziskavah, inovacijah in izobraževanju. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izobraževanju najbolj ranljivih skupin (priseljencev in nekvalificiranih delavcev v kmetijstvu) kot tudi mladih in žensk, kar je ključni dejavnik za profesionalizacijo in povečanje konkurenčnosti kmetijstva. Zato je treba izboljšati kakovost, dostopnost ter uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij na podeželju. Politike za razvoj podeželja morajo biti usmerjene predvsem v inovativnost in konkurenčnost kmetijskih gospodarstev v smislu evropskega kmetijskega modela, zlasti zato, da se podprejo naložbe v kmetijska gospodarstva, spodbudi zamenjava generacij, podpre izvajanje ukrepov za povezovanje dobavne verige in izvajanje integriranih regionalnih programov, izboljšajo odnosi med kmetijskimi gospodarstvi in živilskopredelovalno industrijo, podprejo okolju in podnebju prijazni ukrepi in postopki ter okrepi zaposlovanje kmetov s spodbujanjem in nadaljnjim usposabljanjem.

1.22   Zelo pozitiven vidik v predlogu Komisije je uvedba evropskih partnerstev za inovacije, ki bo pomagala izboljšati povezave med raziskovalci, kmeti, gozdarji in svetovalci ter tako zagotoviti na znanju temelječe kmetijstvo in gozdarstvo, ki bosta uporabljala storitve strokovnega svetovanja. Takšne raziskave bi lahko vključevale tudi izboljšanje dejavnosti na podeželju, vključno s turizmom, obrtjo in drugimi dejavnostmi, ki lahko ustvarjajo delovna mesta na podeželju.

1.23   EESO se zdi pohvalno dejstvo, da je v predlogih politike za razvoj podeželja namesto dosedanjega pristopa „po oseh“ uporabljen vsebinski pristop, saj bo to za države članice in regije pomenilo večjo prilagodljivost glede na njihove konkretne razmere. Kljub temu je treba paziti, da bistveni pristopi drugega stebra ne bodo popolnoma prezrti. Zato je pomembno načelo o namenjanju 25 % sredstev okoljskim in podnebnim ukrepom. Minimalni znesek bi bilo treba predvideti vsaj še za pristop LEADER.

1.24   Po mnenju EESO je bistveno, da države članice pravočasno zagotovijo sofinanciranje, potrebno za drugi steber. Ne strinja se z možnostjo, da se ukrepi za obvladovanje tveganja uvrstijo v drugi steber. Države članice bi morale poskrbeti za ustrezno nacionalno sofinanciranje (2).

1.25   EESO meni, da je potreben nov, poseben ukrep za okrepitev prepoznavnosti ekološkega kmetijstva, za kar bi morala biti stopnja sofinanciranja enaka tisti, ki je predlagana za manj razvita območja (85 %). EESO podpira tudi spodbujanje integrirane pridelave in kmetijstva, usmerjenega v ohranjanje tal, ter poudarja njun pozitiven okoljski učinek.

1.26   Ob upoštevanju težkih pogojev za kmetijske dejavnosti na hribovitih in otoških območjih EESO predlaga, da Komisija 85-odstotno stopnjo sofinanciranja razširi ne le na manj razvita, temveč tudi na hribovita in otoška območja. To je zajeto v filozofiji predloga, ni pa neposredno izraženo. Predlagano novo razmejitev tako imenovanih „drugih območij“ znotraj območij z omejitvami je treba znova pregledati.

1.27   EESO opozarja Komisijo, Parlament in Svet, da sta pomanjkanje vode in suša že resen problem v številnih evropskih regijah ter da naj bi se položaj še poslabšal zaradi podnebnih sprememb. Poudarja tudi pomen celostnega načrtovanja in trajnostnega razvoja v zvezi z rabo in pomanjkanjem vode ter sušo, ki bi temeljila na povezovanju sektorskih politik, ter na pomen prostorskega načrtovanja na območjih, ki so že v preteklosti trpela zaradi pomanjkanja vode in zaradi suše. Hkrati pa bi bilo treba upoštevati tudi dodatne stroške, ki v severnih državah članicah EU nastanejo zaradi osuševanja kmetijskih zemljišč.

1.28   EESO poziva k uravnoteženi, predvidljivi, uspešni, manj birokratski, prilagodljivi in pregledni prihodnji skupni kmetijski politiki, ki bo v panogo pritegnila mlajše generacije.

2.   Uvod

2.1   Kmetijska politika ima v EU osrednjo vlogo – ne samo zato, ker z vidika rabe prostora več kot 90 % pokrivajo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so pomembni tudi pri trajnostni rabi virov in ohranjanju naravnih habitatov, pač pa zlasti zato, ker lahko kmetijstvo prek SKP pomaga Evropi pri spoprijemanju z največjimi izzivi, med katere sodijo gospodarska in finančna kriza, podnebne spremembe, varstvo okolja, ohranjanje vitalnosti podeželja ter oskrba potrošnikov z varno, cenovno dostopno in kakovostno hrano.

2.2   Prihodnja leta bodo bistvenega pomena za oblikovanje temeljev močne kmetijske in gozdarske panoge, ki bo sposobna obvladovati podnebne spremembe in mednarodno konkurenco, hkrati pa bo izpolnjevala pričakovanja javnosti. Evropa potrebuje svoje kmete in gozdarje, ti pa potrebujejo evropsko podporo. Poleg tega je zaradi gospodarske krize vprašanje zaposlovanja bolj odločilnega pomena kot kadarkoli prej. Zato je Komisija predlagala novo partnerstvo med evropskimi državljani ter kmeti in gozdarji za spoprijemanje z izzivi prehranske varnosti, trajnostne rabe naravnih virov, rasti in zaposlovanja.

2.3   EESO je v preteklih mnenjih že izrazil svoja stališča o verjetnih izzivih za evropsko kmetijstvo ter o ciljih skupne kmetijske politike in njenih ustreznih reformah. V sporočilu Komisije iz leta 2010 je že upoštevana večina priporočil v prejšnjem mnenju Odbora o tej temi – NAT/449 (3). Po objavi sporočila je EESO dodatna priporočila zbral v mnenju NAT/481 (4). Pred nedavnim je poleg tega obravnaval nekaj konkretnih vprašanj s področja skupne kmetijske politike, denimo izzive za mlade kmete (5) in naravno prikrajšana območja (6). EESO poudarja, da je Komisija pri pripravi predlogov izbrala povsem drugačen pristop, kot ga je predlagal EESO. Odbor je namreč pozval, da se najprej jasno opredelijo cilji SKP, nato določijo instrumenti za uresničevanje teh ciljev in na koncu opišejo finančne potrebe. Po njegovem mnenju je napačno najprej določiti finančna sredstva, nato pa jih nekako razporediti. Komisija pa je storila prav to, kar sedaj povzroča težave.

2.4   EESO poudarja pomen kmetijstva za zaposlovanje. V kmetijski in kmetijsko-živilski panogi v EU je zaposlenih okrog 40 milijonov ljudi z evropskega podeželja, od katerih je to območje odvisno in ki zagotavljajo kakovostno hrano za 500 milijonov potrošnikov. Vendar pa so prihodki evropskih kmetov večinoma za polovico nižji od povprečja EU. Po podatkih Eurostata iz septembra 2011 delovna sila na kmetijah v EU-27 ustreza 11,7 milijona zaposlenim s polnim delovnim časom, od katerih jih 10,8 milijona (92 %) dela stalno. Kmetijstvo je v večini držav članic še vedno predvsem družinska dejavnost; štiri petine (80 %) skupne kmečke delovne sile sestavljajo lastniki kmetij ali njihovi družinski člani. Dobra tretjina (34 %) stalno zaposlenih v kmetijstvu v EU-27 je žensk. Med lastniki kmetij v EU-27 jih je sorazmerno malo (6 %) mlajših od 35 let, razmeroma velik delež (34 %) pa je starejših od 65 let. Poleg tega je precejšen delež 30-milijonske priseljenske delovne sile v EU sezonskih delavcev v kmetijstvu (7).

3.   Ozadje

3.1   Zakonodajni predlogi temeljijo na proračunskem okviru za SKP, ki je določen v predlogu Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020. V njem je skupni proračun za skupno kmetijsko politiko po sedanjih cenah še vedno enak kot v letu 2013, kar realno pomeni zmanjšanje proračuna za SKP.

3.2   V predlogu večletnega finančnega okvira je predvideno, da se pomemben del proračuna EU še naprej namenja kmetijstvu, ki je skupna politika strateškega pomena. Zato se na podlagi sedanjih cen predlaga, da se SKP osredotoči na svoje temeljne dejavnosti, pri čemer se 317,2 milijarde EUR nameni prvemu stebru (76 %), 101,2 milijarde EUR pa drugemu stebru (24 %), kar za obdobje 2014–2020 skupaj znaša 418,4 milijarde EUR.

3.3   EESO opozarja, da je bil ta pristop k dodelitvi proračunskih sredstev za kmetijstvo znotraj Komisije mogoč le s sklicevanjem na potrebno ekologizacijo kmetijstva, kar se mora zdaj odražati v dejanski politiki.

3.4   V zakonodajnih predlogih je predvideno, da bo financiranje prvega in drugega stebra dopolnjeno z dodatne 17,1 milijarde EUR sredstev, kar vključuje 5,1 milijarde EUR za raziskave in inovacije, 2,5 milijarde EUR za varnost hrane in 2,8 milijarde EUR za pomoč v hrani za najbolj ogrožene skupine prebivalstva v drugih razdelkih večletnega finančnega okvira ter 3,9 milijarde EUR v obliki nove rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju, kar pomeni, da skupni proračun za obdobje 2014–2020 znaša 432,8 milijarde EUR.

4.   Splošne ugotovitve

4.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor odobrava cilje reforme, ki jih je določila Komisija, in sicer krepitev konkurenčnosti, izboljšano vzdržnost in večjo učinkovitost.

4.2   Proračun EU in finančni viri SKP

4.2.1   EESO znova poziva Parlament, Svet in Komisijo k ohranitvi sredstev, namenjenih SKP v proračunu EU (8), v podporo evropskega modela kmetijstva in različnih storitev, ki jih kmetijske in gozdarske dejavnosti zagotavljajo družbi, kot so zaščita uspešnih podeželskih skupnosti in infrastrukture, uravnotežen regionalni razvoj in zaposlovanje na podeželju, ohranjanje tradicionalne krajine, nacionalne dediščine in običajev, biotska raznovrstnost, varstvo okolja ter najvišji standardi dobrega počutja živali in varnosti hrane. Iz teh storitev so razvidne potrebe evropskih potrošnikov in davkoplačevalcev. Glede na to, da evropski kmetje in gozdarji zagotavljajo te večplastne storitve v korist celotne družbe in imajo pogosto dodatne stroške brez temu primernega dobička, jih je nujno in upravičeno nagrajevati z javno intervencijo. Z zeleno komponento naj bi te storitve opredelili, s tem pa utemeljili in zagotovili verodostojnost novih plačil, ki jih lahko kmetijstvo zahteva od družbe.

4.2.2   Posledice in vpliv finančne in gospodarske krize, ki oblikuje evropsko in svetovno gospodarstvo, ter sklepi o novem paktu za stabilnost so preizkušnja za vsako javno proračunsko postavko. EESO ponovno poudarja, da evropski kmetijski model ne more delovati po cenah in pod pogoji na svetovnem trgu ter da ni zastonj. Zato so za politike, ki spodbujajo ta kmetijski model, potrebna zadostna finančna sredstva. Zaradi tega je še posebej pomembno jasno utemeljiti vsak instrument, ki nekaj stane (npr. neposredna plačila). Iz sedanjih predlogov proračuna Unije za obdobje 2014–2020 (9) pa je razvidno, da naj bi se sredstva za SKP, izražena v stalnih cenah, precej zmanjšala. Čeprav Komisija priznava strateško vlogo skupne kmetijske politike ob upoštevanju cilja trajnostne rasti iz strategije Evropa 2020, se bo delež izdatkov zanjo v proračunu Unije zmanjšal z 39,2 % v letu 2014 na 33,3 % v letu 2020. Komisija torej ni upoštevala poziva EESO, naj se zajamči vsaj ohranitev deleža proračuna, ki ga je EU do zdaj namenjala SKP.

4.3   Neposredna plačila

4.3.1   EESO se je v preteklosti strinjal s Komisijo, da višine podpore kmetom v vsaki državi članici ni mogoče več določati na podlagi zgodovinskih referenčnih vrednosti, saj velike razlike v stopnji podpore na hektar niso več upravičene (10), tudi zato, ker povzročajo izkrivljanje konkurence na skupnem notranjem trgu.

4.3.2   Vendar pa EESO meni, da bi lahko neposredna plačila v prihodnje odobrili na podlagi treh dobrih argumentov: opravljanje storitev za uresničevanje evropskega kmetijskega modela (npr. prek zelene komponente), omogočanje delnih prenosov dohodka in izravnava za višje evropske standarde. Pavšalni znesek na hektar ni najbolj učinkovit instrument za to; zakaj bi namreč 1 000 hektarjev veliki kmetiji odobrili 1 000-kraten prenos dohodka, 25 hektarjev veliki kmetiji pa samo 25-kratnega? Prenos dohodka bi moral biti vezan na delovna mesta ali osebe, ne pa na površino. Neugodne razmere evropskih živinorejcev se ne izravnavajo s premijami na hektar, ki jih prejemajo tudi kmetje, ki niso živinorejci. Zato bi lahko na ravni držav članic preučili in omogočili različna plačila na podlagi dodatnih meril. V nekaterih državah članicah, kjer se še vedno uporabljajo plačila na podlagi zgodovinskih referenčnih vrednosti, se bodo pojavile tudi težave pri usklajenosti nacionalnih proračunov in hkratni notranji usklajenosti. V teh primerih bodo za to notranjo usklajenost potrebni prilagodljivost, daljše prehodno obdobje in postopne spremembe v tem času  (11) .

4.3.3   Ena od pomembnih nalog te reforme je, da predlaga način pravičnejše porazdelitve sredstev med državami članicami. EESO odobrava prizadevanja za odpravo razlik med ravnmi podpore, ki jo prejemajo kmetje v različnih državah članicah, in se zavzema za revizijo proračunov za razvoj podeželja na podlagi bolj objektivnih meril, da se zagotovi boljša usmerjenost v politične cilje. EESO tudi pozdravlja prožnost pri prenosu sredstev med različnimi stebri.

4.3.4   EESO ugotavlja, da obstaja neizenačen položaj pri razporejanju neposrednih plačil med starimi in novimi državami članicami. Po njegovem prepričanju je treba v vseh državah enakopravno podpirati konkurenčnost kmetijsko-živilskega sektorja, da se ohrani doslednost evropskega modela kmetijstva. Pri vsaki prerazporeditvi neposrednih plačil je treba upoštevati strukturo stroškov in prihodkov kmetijstva v državah članicah.

4.3.5   EESO meni, da bi se bilo treba izogniti nadaljnjemu izkrivljanju konkurence, ki ima socialne posledice v več državah članicah, zlasti baltiških državah, ob upoštevanju koristi za kmete, pa tudi potreb potrošnikov in splošne javnosti. Zato priporoča prerazporeditev neposrednih plačil iz prvega stebra med države članice na tak način, da po izteku proračunskega obdobja nobena država ne bo pod 90 % povprečja EU.

4.3.6   Zelena komponenta plačil iz prvega stebra je eden od načinov za tesnejšo in vidnejšo povezavo med neposrednimi plačili in okoljskimi javnimi dobrinami, ki jih zagotavljajo kmetje. To je hkrati pomemben korak pri reševanju problemov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki izhajajo iz kmetijstva. EESO odobrava tak pristop, vendar priporoča naslednje:

—	Komisija si prizadeva, da ta sistem ostane preprost (le trije ukrepi, ki bi jih bilo enostavno spremljati prek satelita). Z izvedbenimi predpisi pa bi bilo treba zagotoviti, da ti ukrepi ne bodo pomenili dodatnega upravnega bremena za kmete;

—

pomembno je, da ukrepe ekologizacije lahko vsi kmetje v EU uporabljajo na podoben način, da se zagotovi velik vpliv na okolje in prepreči izkrivljanje konkurence med kmeti z različnih območij. Vendar pa bo nujna tudi prilagodljivost pri uporabi na nacionalni ali regionalni ravni. Kmetijsko-okoljske ukrepe, ki so v skladu z zeleno komponento, bi bilo treba na splošno upoštevati;

—

pojavljajo se skrbi glede tveganja prekrivanja ukrepov ekologizacije in kmetijsko-okoljskih ukrepov iz drugega stebra (12). Zato je treba med njimi jasno razlikovati, da bodo kmetje, ki so že vključeni v kmetijsko-okoljske programe, še naprej upravičeni do tega instrumenta politike, ne da bi se jim zato zmanjšal dohodek. Pri tem se vključitev kmetov v ukrepe kmetijsko-okoljskih programov, ki so v skladu z zahtevanimi cilji zelene komponente, lahko šteje za izpolnjevanje zelene komponente. Že izvedeni kmetijsko-okoljski ukrepi (iz drugega stebra) bi se morali priznati v okviru novih okoljskih zavez (prvi steber), kot je to tudi na splošno predvideno za ekološko kmetovanje.

4.3.7   Ukrepe ekologizacije bi bilo treba prilagoditi in izvajati, kot sledi:

—

predlog, da se 7 % zemljišč prihrani za „območja z ekološko usmeritvijo“, ne bi bil sprejemljiv, če bi se večji del obdelovalnih površin izvzel iz uporabe. To bi bilo glede na rast svetovnega povpraševanja po hrani tudi kontraproduktivno. Komisija bi morala čim prej predstaviti osnutek seznama značilnosti, ki veljajo za „ekološka prednostna zemljišča“. Pri tem bi moralo biti jasno, da seznam zajema zlasti značilnosti, ki so pomembne za ohranjanje ali povečanje biotske raznovrstnosti (obstoječa drevesa, terase, obvodna zarast, cvetoči pašniki itn.) in bi morale veljati za upravičena območja, tudi v državah, kjer so bile izključene iz opredelitve pojma kmetijskih zemljišč. Iz ustreznega seznama bi bilo hitro jasno, da so pogoste bojazni, češ da želi Komisija na 7 % zemljišč pustiti praho, neutemeljene. In navsezadnje bi moralo biti mogoče med „območja z ekološko usmeritvijo“ dejansko šteti tudi glavne stalne kulture, da bi s tem opozorili na njihovo veliko okoljsko in ekološko vrednost;

—

Komisija bi morala jasno navesti, da zaradi ukrepa diverzifikacije posevkov ne bi smeli biti oškodovani predvsem kmetje z malo obdelovalne zemlje, živinorejska gospodarstva brez pašnikov in kmetje, ki zaradi kmetijsko-podnebnih razmer in značilnosti tal ne morejo pridelovati drugih poljščin. EESO v takih primerih priporoča, da bi morale države članice predlagati in Komisija sprejeti določeno prilagodljivost pri izvajanju.

4.3.8   EESO opozarja, da se razmere na področju biotske raznovrstnosti ne razlikujejo močno samo med državami članicami, pač pa tudi med regijami. Zato se poenoten odstotek 7 % prednostnih zemljišč v vseh regijah v EU zdi dokaj birokratski in neprimeren. Če pa se ukrepi izbirajo tako, da se lahko upoštevajo vsi obstoječi krajinski elementi na kmetijskih gospodarstvih, ki prispevajo k razvoju vrst, bodo imeli kmetje na območjih, kjer je takih elementov veliko (in je visoka tudi stopnja biotske raznovrstnosti), veliko manj težav pri prilagajanju in izvajanju kakor kmetje na „izkrčenih“ območjih (z majhno biotsko raznovrstnostjo). Ravno zato je pravi pristop Komisije za spodbujanje evropskega kmetijskega modela, da se ukrepi izvajajo na ravni kmetije (z izjemo majhnih kmetij).

4.3.9   EESO se strinja s predlogom Komisije, naj se ohrani možnost, da države članice kmetom, ki živijo na gorskih območjih ali drugih območjih s posebnimi ali drugimi naravnimi ovirami, ki jih zajemajo ukrepi drugega stebra, dodeljujejo nepovratna sredstva. Odobrava tudi možnost, da države članice lahko dajejo dodatna nepovratna sredstva območjem z naravnimi ovirami v okviru sistema neposrednih plačil iz prvega stebra. Hkrati pa Komisijo poziva, naj poskrbi za poenostavljene postopke, ki bodo vsem upravičencem omogočili uporabo teh novih možnosti. Predlogi o novi razmejitvi območij z omejitvami (t. i. „druga območja“) še vedno niso dodelani in jih je treba znova pregledati. EESO po drugi strani ne odobrava predloga Komisije o novi razmejitvi „drugih območij s posebnimi omejitvami“ na podlagi 8 biofizikalnih meril in predloga o minimalni uporabi vsaj 66 % kmetijskega zemljišča. Te določbe v sedanji obliki bi nekatere regije, katerih omejitve bi bile rezultat součinkovanja več dejavnikov, postavile v manj ugoden položaj, ki z objektivnega vidika ne bi bil upravičen. Nov ureditveni okvir bi morali oblikovati tako, da bi se na primeren način upoštevalo součinkovanje teh dejavnikov.

4.3.10   EESO se strinja z omejevanjem plačil na podlagi kmetijske strukture države ali posamezne regije. Soglaša tudi, da se omejitve plačil izvajajo prožno, ob spoštovanju načela subsidiarnosti. Predlagani sistem omejenih plačil je dobrodošel, če bo preostali znesek dodeljen šibkejšim kmetijskim panogam v vsaki državi. Znesek iz predloga se izračuna z odštetjem največ 50 % že izplačanih plač, ki jih kmet prijavi v preteklem letu, skupaj z davki in socialnimi prispevki, povezanimi z zaposlitvijo. Upoštevati je treba tudi družinsko delovno silo.

4.3.11   EESO se dobro zaveda, da je opredelitev pojma aktiven kmet težavna, vendar poudarja, da mora vsebovati tudi naslednja merila: proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov, tudi z neposredno prodajo na lokalnih trgih, ter ustvarjanje javnih dobrin in storitev, koristnih za družbo (13). Prav tako mora upoštevati neugoden položaj regije in potrebo po kmetovanju ob delu zaradi ohranitve povprečnega družinskega dohodka. EESO meni, da bi morale posamezne države članice bolj samostojno odločati o opredelitvi pojma aktivni kmet, ko določajo, kdo naj prejme neposredna plačila. Pri tem bi bilo treba upoštevati zemljišča, upravičena do pomoči. Iz opredelitve aktivnega kmeta poleg tega ne bi smeli izključiti upravičencev z manj kot 5 000 EUR.

4.3.12   EESO podpira predlog Komisije, da je treba na začetek delovanja mladih kmetov gledati kot na eno od prednostnih nalog razvoja podeželja v Uniji in ga podpirati, med drugim z izvajanjem tematskih podprogramov v okviru programov razvoja podeželja. Zelo dober se mu zdi predlog, da se v okviru prvega stebra uvede dohodkovna podpora za mlade kmete, ki začenjajo kmetijsko dejavnost. Zato poziva Komisijo, naj zagotovi poenostavljene postopke, ki bodo vsem morebitnim upravičencem omogočili uporabo teh novih možnosti.

4.3.13   Da bi države članice izboljšale svojo politiko razvoja podeželja, lahko sredstva iz svojih proračunov za neposredna plačila prerazporedijo v proračune za razvoj podeželja. Obenem bi moralo biti državam članicam, v katerih raven neposredne podpore ostaja pod 90 % evropskega povprečja, omogočeno, da sredstva iz proračunov za razvoj podeželja prerazporedijo v proračune za neposredna plačila. Takšna odločitev bi se lahko sprejela ob določenih omejitvah, enkrat in za celotno obdobje veljavnosti te uredbe. EESO predlaga, da Komisija poveča prilagodljivost v zvezi s prenosi iz drugega stebra v prvi steber s 5 % na 10 %.

4.3.14   EESO poziva Komisijo, naj ponovno preuči predvideno razširitev okoljske navzkrižne skladnosti. Če se vanjo vključijo vse obveznosti in omejitve, povezane z območji Natura 2000 in okvirno direktivo o vodah, utegnejo s tem nastati očitne in neutemeljene neenakosti med kmeti. V okoljsko navzkrižno skladnost je mogoče vključiti nekatere osnovne obveznosti, ne pa obveznosti, ki veljajo za kmete na vodovarstvenih ali drugih posebej zaščitenih območjih. Za te obveznosti bi morala obstajati posebna nadomestila v okviru drugega stebra.

4.4   Tržni instrumenti

4.4.1   Glavni predlog v zvezi s politiko tržnega upravljanja zadeva proračun (vzpostavitev krizne rezerve) in upravljanje (Komisija bo imela več pristojnosti); pri instrumentih pa je novosti malo. EU bi morala svoje ekonomske raziskave usmeriti v iskanje sodobnih instrumentov za obvladovanje nestanovitnosti cen. Ti bi se morali uporabljati za trg EU, pa tudi za ureditev mednarodnih trgov, kar je velik izziv – to je v sklepih iz junija 2011 potrdila tudi skupina držav G-20.

4.4.2   EESO želi Komisijo, Parlament in Svet opomniti, da izjemna nihanja cen v zadnjih letih kažejo na potrebo po učinkovitejših instrumentih za urejanje trga. Meni, da so predlagani tržni instrumenti nezadostni, in poziva k boljšemu usklajevanju ponudbe in povpraševanja ter ponovni vzpostavitvi ravnovesja tržne moči v verigi preskrbe s hrano. V skladu s Pogodbo je stabilizacija trgov eden od ciljev SKP. Stabilni trgi so pomembni. Zato EESO meni, da bi moral biti nabor tržnih instrumentov zastavljen precej bolj ambiciozno, da se preprečijo velika nihanja cen.

4.4.3   Komisija predlaga, da se nadaljuje postopno opuščanje orodij za upravljanje ponudbe, ki se je začelo leta 2009. Vendar EESO meni, da bi bilo napačno, če bi se tem orodjem odrekli. Namen teh instrumentov je s spodbujanjem večje usklajenosti med ponudbo in povpraševanjem zagotavljati večjo stabilnost cen in dohodkov kmetov. V številnih primerih so se izkazali za učinkovite. Obstaja veliko različnih orodij za upravljanje ponudbe: predhodni nadzor (npr. dodelitev pravic za proizvodnjo), naknadni nadzor (npr. uničenje pridelka), nadzor proizvodnih dejavnikov (npr. pravice do zasaditve), določitev pravic do premij (npr. nacionalne zgornje meje) itd.

4.4.4   EESO priporoča, da se temeljito analizirajo posledice preložitve odprave kvot za sladkor, ki je predvidena leta 2015. EESO se zdi pohvalno, da je Komisija v zvezi s pravicami do zasaditve vinskih trt, ki potečejo najpozneje leta 2018, napovedala ustanovitev skupine na visoki ravni, ki bi razpravljala o potrebnih ukrepih v vinskem sektorju, ter poudarja, da je treba zaradi boljšega upravljanja trga ohraniti pravice do zasaditve tudi po letu 2018. Skupina naj bi izdala priporočila do konca leta 2012.

4.4.5   EESO meni, da si je treba prizadevati za ravnovesje med tržno ponudbo in tržno močjo pri distribuciji, ter se zavzema, da bi se preverjalo, ali konkurenčno pravo zadostuje za preprečevanje prevladujočih struktur na trgu in sporne pogodbene prakse, saj v EU-27 le 15 trgovskih verig obvladuje 77 % trga z živili. Pomembno je, da so v preverjanje vključene vse zadevne skupine (14). To bi moralo omogočiti spremembe konkurenčnega prava EU za kmetijski in živilski sektor, da bi se zagotovilo upoštevanje posebnih značilnosti tega sektorja in zakonodaja prilagodila zakonodaji držav, s katerimi EU tekmuje na svetovnem trgu, kakor je sklenila skupina na visoki ravni za mleko.

4.4.6   Zaradi nihanj cen v zadnjih letih se glede prihodnje SKP pojavljajo vprašanja v zvezi z možnimi koristmi večjega števila instrumentov za obvladovanje tveganja in bolj celovit pristop k delovanju celotne prehranske verige.

4.4.7   Za okrepitev vpliva proizvajalcev znotraj prehranske verige bi morala Komisija zagotoviti tudi instrumente in sredstva za boljše, bolj pregledno in ažurno poznavanje trgov in marž v vseh sektorjih. EESO je v prejšnjih mnenjih poudaril, da je treba spodbujati pisne pogodbe, prilagoditi pravila o konkurenci, prepovedati nepošteno in nekonkurenčno prakso, izboljšati sposobnost organizacij proizvajalcev za trženje ter okrepiti medpanožne organizacije (15). Lokalne in regionalne pobude, kmečke tržnice, kratke prodajne poti (tudi v okviru menz, obratov javne prehrane itd.) ter neposredno prodajo bi bilo treba spodbujati veliko bolj kot doslej.

4.4.8   Da bi se zagotovila potrebna prilagodljivost pri odzivih na nepričakovane nujne primere, Komisija predlaga vzpostavitev krizne rezerve za kmetijski sektor s proračunom okrog 500 milijonov EUR. Primerno bi bilo, da bi ta novi instrument vključila v večletni finančni okvir, bolje pojasnila njegovo delovanje in navedla postopke za uvedbo ukrepov za preprečevanje motenj na trgu. Instrument mora biti na vsak način dovolj prilagodljiv, da bo omogočal hiter in pravočasen odziv.

4.4.9   Komisija spodbuja vlogo organizacij proizvajalcev, izvajalcev in trgovcev, tako da njihovo delovanje razširja na vse proizvode v okviru skupne ureditve trga. Ob upoštevanju preteklih pripomb Evropskega računskega sodišča (16) EESO meni, da je treba tudi natančno pojasniti smernice Komisije v zvezi z zahtevami po priznanju takšnih organov in ukrepe za spremljanje njihovih dejavnosti. Tako bi bilo treba tudi preveriti, v kolikšni meri bi predlagano pooblastilo za splošno veljavne kolektivne pogodbe posegalo v svobodo odločanja posameznih kmetov.

4.4.10   EESO se strinja s predlogom Komisije o uporabi pisnih pogodb med stranmi, zadruge in podobne oblike pa so lahko vseeno izvzete. Ta ukrep se po besedah Komisije zahteva le za mlečne izdelke, medtem ko ga za druge proizvode lahko države članice uvedejo neobvezno. Po mnenju Odbora bi bilo primerno, da bi Komisija to zahtevo razširila na vse druge kmetijske proizvode, ki jih zajema skupna ureditev trga, in tudi na pokvarljive izdelke.

4.4.11   EESO izraža zadržke do možnosti, da bi se Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporabljal v podporo kmetom, ki trpijo zaradi posledic mednarodnih trgovinskih sporazumov. Opozarja, da bi se moral sklad uporabljati zlasti za zagotavljanje podpore delavcem, ki so izgubili delo zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovni trgovini, do katerih je prišlo zaradi globalizacije, in sicer kadar je imela izguba delovnih mest pomembne negativne posledice za regionalno ali lokalno gospodarstvo (17). Da bi se zagotovila čim večja učinkovitost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se po mnenju EESO ta ne bi smel uporabljati v podporo evropskemu kmetijstvu.

4.4.12   Po zadnjih izračunih približno 16,3 % državljanov EU živi na pragu revščine ali pod njim. EESO opozarja na prispevek evropskega programa za razdelitev hrane najbolj ogroženim, v okviru katerega se vsako leto razdeli desetine milijonov obrokov (v letu 2009 je v okviru tega programa prejelo pomoč več kot 18 milijonov oseb). EESO je zadovoljen, da je v predlaganem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 evropski program pomoči najbolj ogroženim osebam jasno opredeljen zunaj prvega in drugega stebra. Treba pa bi bilo izboljšati njegove mehanizme delovanja ob upoštevanju pripomb Evropskega računskega sodišča (18). Po mnenju EESO je solidarnost s prikrajšanimi skupinami vrednota, ki jo je EU od nekdaj spoštovala v najrazličnejših politikah in mora to tudi nadaljevati.

4.5   Razvoj podeželja

4.5.1   EESO dojema drugi steber kot osrednji instrument za ohranjanje evropskega kmetijskega modela. Resno finančno stanje mnogih držav članic bo povzročilo, da številnih ukrepov sploh ne bo več mogoče sofinancirati ali pa bo sofinanciranje nezadostno, kar bo močno zmanjšalo njegov pomen. To je temeljni problem, ki ga je treba obravnavati v okviru pogajanj o finančnem načrtovanju za obdobje 2014–2020.

4.5.2   Odmik od sedanjega načela v drugem stebru, in sicer s treh osi (in LEADER), podprtih z minimalnimi finančnimi sredstvi, na šest prednostnih nalog, v osnovi pomeni, da bodo imele države članice (še) več svobode pri izbiri. Vendar EESO pozdravlja predlog, da bodo okoljski in podnebni ukrepi še naprej prejemali vsaj 25 % finančnih sredstev, in predlaga minimalni delež tudi za program LEADER. Dejansko bi bilo treba preprečiti, da bi države članice na primer podporo namenjale samo naložbam, podporo npr. kmetijsko-okoljskim ukrepom, ekološkemu kmetijstvu ali pobudam od spodaj navzgor, kot je LEADER, pa zanemarile.

4.5.3   Da bi kmetijstvo postalo bolj konkurenčno, Komisija predlaga, da se SKP poveže s strategijo EU za rast in delovna mesta, s posebnim poudarkom na usposabljanju, inovacijah in raziskavah. EESO ta pristop spodbuja.

4.5.4   Strinja se tudi z uvedbo evropskega partnerstva za inovacije v okviru politik za razvoj podeželja. Meni, da bo to orodje zlasti spodbujalo in podpiralo raziskovalno dejavnost, katere namen je pospeševati produktivnost in vzdržnost kmetijstva in gozdarstva, zagotavljati učinkovito rabo okoljskih virov, krepiti prispevek kmetijstva in gozdarstva v boju proti podnebnim spremembam, izboljšati kakovost in varnost pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu, zagotavljati varnost in zdravje potrošnikov, spodbujati preizkušanje inovativnih metod kmetovanja in gozdarjenja, izboljšati prevoz živil in logistiko v zvezi z njimi ter okrepiti prepoznavnost do okolja prijazne embalaže živil. Po mnenju EESO bo evropsko partnerstvo za inovacije v kmetijstvu in gozdarstvu zagotavljalo čezmejne sinergije in sodelovanje med različnimi evropskimi javnimi in zasebnimi subjekti, saj bo izboljšalo učinkovitost raziskav in inovacij.

4.5.5   EESO pozitivno ocenjuje predloge o ukrepih v zvezi z razvojem podeželja in poziva Komisijo, naj da državam članicam priložnost in možnost, da oblikujejo posebne ukrepe za sektorje, ki so zanje še zlasti pomembni, ter tem regijam omogočijo izbiro. To je nujno za vzdrževanje in ohranjanje naše narave ter podobo naše kulturne krajine. EESO se zaveda, da namerava Komisija uporabljati strožja merila selektivnosti pri dostopu do nekaterih ukrepov, zato želi poudariti, da ta ne smejo zavreti razvoja gospodarstev, ki so že dosegla določeno raven konkurenčnosti.

4.5.6   EESO se strinja z okrepitvijo instrumentov za obvladovanje tveganja, ki se izvajajo v okviru SKP. Meni namreč, da bi lahko ti pomagali omejiti nihanja prihodkov in tržno nestabilnost. Okrepitev zavarovalnih produktov in oblikovanje vzajemnih skladov bi morala kmetom pomagati pri spopadanju s tržnimi nihanji, večjo izpostavljenostjo novim boleznim živali in rastlin ter pogostejšimi slabimi vremenskimi razmerami. Odbor podpira vključitev obvladovanja tveganja v drugi steber, vendar meni, da bi morale države članice najprej rešiti vprašanje nacionalnega sofinanciranja.

4.5.7   EESO se strinja z nadaljnjim izvajanjem politike, usmerjene v območja z naravnimi ovirami. Vendar izraža obžalovanje, da v zvezi z razmejitvijo teh območij niso bila upoštevana njegova priporočila iz mnenja (19) o Sporočilu COM(2009) 161 „Posvetovanje o boljšem usmerjanju pomoči kmetom na območjih z naravnimi omejitvami“. Osem biofizikalnih meril, ki jih predlaga Komisija, ne zadostuje za ustrezno in legitimno novo opredelitev, ki bo sprejemljiva v celotni EU.

4.5.8   EESO se je že izrazil mnenje, da je ohranitev biotske raznovrstnosti nujna in osrednja naloga, h kateri nismo zavezani le z etično-moralnega vidika, temveč je dolgoročno hkrati strateškega pomena. Hitrejše in uspešnejše ukrepanje je potrebno tudi iz gospodarskih razlogov.

4.5.9   EESO poudarja dejstvo, da so pregledi v letu 2012 enkratna priložnost za vključitev pomanjkanja vode in skrajnih dogodkov, kot je suša, v skupen politični okvir za gospodarjenje z vodnimi viri.

4.5.10   EESO meni, da bi morali v drugem stebru upoštevati velik problem suše, erozije tal in širjenja puščav v južnih in sredozemskih regijah EU, in priporoča, da se pripravi poseben ukrep za obravnavo tega vprašanja. Hkrati pa bi bilo treba upoštevati tudi dodatne stroške, ki v severnih državah članicah EU nastanejo zaradi osuševanja kmetijskih zemljišč.

4.5.11   EESO poziva Komisijo, Parlament in Svet, naj razmislijo o celoviti strategiji EU na področju beljakovin, da bi zagotovili oskrbo z živinsko krmo in zmanjšali odvisnost od uvoza beljakovin.

4.5.12   Zavržena hrana je čedalje pomembnejše vprašanje pri zagotavljanju prehranske varnosti in učinkovite rabe virov. EESO priporoča Komisiji, naj preuči najboljše načine za zmanjšanje količin zavržene hrane v državah, kot je Nemčija, in jih podpre z zakonodajnimi ukrepi na ravni EU.

4.5.13   Selitev gospodarskih dejavnosti bo v prihodnjih letih ključnega pomena, in kjer je mogoče, bi bilo treba dodano vrednost v kmetijstvu ohraniti znotraj območij. Poleg tega lokalne akcijske skupine po programih LEADER niso dovolj usmerjene v doseganje ciljev svojih lastnih lokalnih strategij, kot opozarja tudi Evropsko računsko sodišče (20). Zato bi bilo koristno, če bi se v okviru SKP za obdobje 2014–2020 ukrepi za odpravo pomanjkljivosti sprejemali z novim političnim instrumentom, ki bi omogočil nastajanje območnih projektov v večjem obsegu kakor pristop Leader.

4.5.14   EESO meni, da mora biti SKP prednostni instrument za ustvarjanje zavezništva s potrošniki, tako da spodbuja ustrezne informacije o tem, kako so bila proizvedena živila v vrednostni verigi ali v svojem življenjskem ciklu. Potrošnik mora imeti jasne informacije o sledljivosti proizvodov; lahko je najboljši zaveznik bolj trajnostne evropske kmetijske proizvodnje, ki je prijaznejša do okolja in ustvarja boljša delovna mesta.

---

(1)  CESE, UL C 132, 3.5.2011, 63.

(2)  CESE, UL C 132, 3.5.2011, str. 63, točka 4.2.

(3)  CESE, UL C 354, 28.12.2010.

(4)  CESE, UL C 132, 3.5.2011, 63.

(5)  CESE, UL C 376, 22.12.2011, str. 19–24.

(6)  CESE, UL C 255, 22.9.2010, str. 87.

(7)  Eurostat, Pregled strukture kmetij (Farm Structure Survey).

(8)  CESE, UL C 132, 3.5.2011, str. 63, točka 1.10.

(9)  COM(2011) 500 final – Proračun za strategijo Evropa 2020.

(10)  CESE, UL C 354, 28.12.2010, str. 35, točka 5.6.11).

(11)  CESE, UL C 132, 3.5.2011, str. 63, točka 1.4.

(12)  CESE, UL C 132, 3.5.2011, str. 63, točka 3.4.3.

(13)  CESE, UL C 132, 3.5.2011, str. 63, točka 1.5.

(14)  CESE, UL C 354, 28.12.2010, str. 35.

(15)  CESE, UL C 48, 15.2.2011, str. 145.

(16)  Evropsko računsko sodišče: Uspešna rast? Uspešnost podpore Evropske unije za operativne programe proizvajalcev sadja in zelenjave, Posebno poročilo št. 8.

(17)  Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

(18)  Evropsko računsko sodišče, Pomoč Evropske unije v hrani za ogrožene osebe: ocena ciljev, sredstev in uporabljenih metod, Posebno poročilo št. 6/2009.

(19)  CESE, UL C 255, 22.9.2010, str. 87–91.

(20)  Evropsko računsko sodišče, Posebno poročilo št. 5/2011.

---

---