28.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 188/19

—

ob upoštevanju sklepa o začetku pristopnih pogajanj s Hrvaško, ki ga je Svet sprejel 3. oktobra 2005,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Hrvaške za leto 2009 (1),

—

ob upoštevanju poročila o napredku Hrvaške za leto 2010, ki ga je Komisija objavila 9. novembra 2010 (SEC(2010)1326),

—

ob upoštevanju priporočil, ki jih je skupni parlamentarni odbor EU-Hrvaška sprejel na 11. srečanju 29. marca 2010 v Zagrebu in na 12. srečanju 30. novembra 2010 v Bruslju,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je Evropski parlament še vedno povsem zavezan pospeševanju članstva Hrvaške v Evropski uniji in odločen, da bo pristopni proces te države pripeljal do hitrega in uspešnega konca,

B.

ker so pristopna pogajanja s Hrvaško občutno napredovala in so vstopila v sklepno fazo; ker je bil dosežen precejšen splošen napredek, zlasti pri izpolnjevanju meril, določenih v pogajalskih poglavjih,

C.

ker bi bila lahko pristopna pogajanja s Hrvaško dokončana v prvi polovici leta 2011, če se bodo potrebne reforme odločno nadaljevale, zlasti s krepitvijo javne uprave in pravosodja, nadaljnjim bojem proti korupciji, zagotavljanjem trajnega vračanja beguncev, polnim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, nadaljevanjem procesa privatizacije in sprejetjem načrtov prestrukturiranja ladjedelnic, ki so v težavah,

D.

ker je treba reforme nadaljevati tudi po tem, ko bodo pristopna pogajanja končana, da bodo država in državljani v celoti izkoristili prednosti članstva v EU,

E.

ker je možnost članstva v EU močna spodbuda za druge države zahodnega Balkana na poti evropske integracije, da bodo izvedle potrebne politične, gospodarske in zakonodajne reforme ter okrepile mir, stabilnost, spravo in sobivanje v regiji na temelju dobrih sosedskih odnosih; ker bi morala EU utrditi možnosti za pristop k Uniji sosednjih držav Hrvaške, ki so del solunskega procesa,

1.

izraža pohvalo Hrvaški za znaten napredek, ki ga je dosegla pri izpolnjevanju meril, potrebnih za dokončanje pristopnih pogajanj; poziva Hrvaško, naj odločno nadaljuje potrebne reforme, da bo izpolnila še zadnje zahteve in dokončala pogajanja; poziva Komisijo, naj uporabi vse svoje zmogljivosti, da bi Hrvaški pomagala v njenih prizadevanjih za izpolnitev teh zahtev;

2.

pozdravlja namero madžarskega predsedstva, da pogajanja zaključi v prvi polovici leta 2011, če bodo izpolnjena vsa merila in zahteve;

3.

je trdno prepričan, da ima hitra pridružitev Hrvaške tako evropsko kot regionalno razsežnost in da bo spodbudila preostale države zahodnega Balkana, da bodo začele odločno izvajati reforme v povezavi s pristopom;

4.

je zaskrbljen, ker je zadnji Evrobarometer pokazal, da članstvo Hrvaške v EU po mnenju večine hrvaških državljanov ne bi koristilo državi; spodbuja hrvaške oblasti in civilno družbo, naj s pomočjo Komisije ukrepajo, da bodo Hrvati razumeli, da je evropski projekt tudi njihov; poziva hrvaško vlado, naj precej poveča svojo politično podporo organizacijam civilne družbe, ki si prizadevajo pospešiti vstop države v EU, in naj te nedržavne akterje bolje vključi v pristopni proces; meni, da je bistvenega pomena, da imajo državljani o posledicah pristopa Hrvaške k EU na voljo jasne informacije, ki temeljijo na dejstvih;

5.

pozdravlja dejstvo, da je junija 2010 velika večina hrvaških poslancev potrdila korenite spremembe ustave, potrebne za pridružitev Uniji; je prepričan, da bodo sprejete ustavne spremembe tlakovale pot za sprejem preostale zakonodaje; obžaluje, da sta parlament in vlada zapravila priložnost, da bi z ustavo določila boljšo zaščito manjšinskih skupin, kot so lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci, ter načelo okoljske trajnosti;

6.

poudarja, da so bili sicer narejeni koraki v smeri izboljšav javne uprave, vendar so v upravnih postopkih še vedno precejšnje pomanjkljivosti, upravne zmogljivosti pa ostajajo nezadostne, zlasti glede na kompleksnost reforme javne uprave; poziva hrvaško vlado, naj odpravi precejšnje zamude pri procesu decentralizacije, tudi z oblikovanjem in izvedbo decentralizacijske strategije ter z nadaljnjimi ukrepi za depolitizacijo javne uprave in njeno večjo profesionalnost in etičnost; meni, da sta v tem pogledu ključna priprava jasne strategije za napredovanje v službi, ki bo temeljila na odliki, in revidiranje plačne politike;

7.

ugotavlja, da se je korupcija na Hrvaškem zelo razširila in da je resen celostni problem; pozdravlja prizadevanja hrvaške vlade, da bi odločno opravila z vsemi oblikami korupcije; poudarja, da je vlada posebno pozornost namenila pravnemu in institucionalnemu okviru za boj proti korupciji, vključno s preiskavami, kazenskim pregonom ter medagencijskim in mednarodnim sodelovanjem; je seznanjen z odmevnimi protikorupcijskimi procesi proti nekdanjemu predsedniku vlade, nekdanjima ministroma, uradnikom na visokih položajih in številnim direktorjem državnih podjetij; pričakuje, da bo prišlo do preglednih in pravičnih sojenj ter hrvaške oblasti opozarja na to, kako pomembno je postopek preiskave korupcije zaščititi pred političnim vmešavanjem; pozdravlja ustanovitev posebnih oddelkov za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu na štirih največjih sodiščih v državi, kjer so sodniki pod nadzorom in sodelujejo v dodatnem usposabljanju; poziva OLAF naj v tesnem sodelovanju s hrvaškimi oblastmi obelodani morebitno sekundarno korupcijo, do katere lahko pride v institucijah Unije;

8.

ugotavlja, da se le malo primerov korupcije znajde pred sodiščem in da jih večina ostane v fazi preiskave ali pregona, čeprav je boj proti korupciji ena od prednostnih nalog vlade; poziva hrvaške oblasti, naj nadalje krepijo upravne zmogljivosti protikorupcijskih organov, zlasti Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK), in gojijo kulturo politične odgovornosti; ugotavlja, da si hrvaške oblasti prizadevajo preprečevati korupcijo z dajanjem navodil sodnikom in drugim javnim uslužbencem ter z obveščanjem celotne družbe; poudarja, da je treba v zvezi s tem storiti več, zlasti z bolj pregledno javno porabo; pozdravlja prizadevanja vlade, da bi odpravila pomanjkljivosti pri financiranju političnih dejavnosti in volilnih kampanj;

9.

pozdravlja odločna prizadevanja za nadaljnjo reformo sodstva, zlasti s sprejetjem revidiranega akcijskega načrta za reformo pravosodnega sistema, kar bo pripomoglo k neodvisnemu in nepristranskemu sodstvu; pozdravlja napredek pri zmanjševanju sodnih zaostankov, zlasti v primerih, ko se sodna obravnava vleče dlje kot tri leta, in pri racionalizaciji sodnega sistema z odpiranjem večjih sodišč, okrožnih in gospodarskih sodišč, pa tudi s specializacijo sodnikov; je seznanjen s pozitivnimi ukrepi – med drugim v zvezi z državnim sodnim svetom, neodvisnostjo pravne akademije in ustanovitvijo šole za pravosodne uradnike – za bolj neodvisno imenovanje sodnikov, boljši poklicni razvoj in večjo disciplinsko odgovornost vrhovnih sodnikov, pa tudi za sprejetje splošnih varnostnih ukrepov za večjo neodvisnost sodstva;

10.

poudarja, da pravna država in zaupanje državljanov v sodni sistem še vedno trpita zaradi velikih sodnih zaostankov in predolgih obravnav, čeprav so sodišča zmanjšala število nerešenih zadev, ki še čakajo na sodno obravnavo; z obžalovanjem ugotavlja, da je število sodnikov sicer dovolj veliko, primanjkuje pa drugega sodnega osebja, zato poziva hrvaške oblasti, naj to pomanjkljivost odpravijo; poudarja, da je izvrševanje sodnih odločb še vedno težavno;

11.

ugotavlja, da je Komisija opazila le delen napredek glede infrastrukture in opreme sodišč, predvsem zaradi nezadostnega financiranja; pričakuje, da bo sistem začel delovati karseda hitro, da bi na Hrvaškem začeli odpravljati sodne zaostanke in zagotovili, da sojenja ne bodo zamujala, potekala pa bodo učinkovito in hitro; hrvaške oblasti spodbuja, naj še naprej večajo neodvisnost in učinkovitost sodstva ter vire zanj; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo reforma javne uprave in sodstva uspešno zaključena še preden Hrvaška pristopi k EU; poziva Komisijo, naj oceni učinke in rezultate, dosežene z dodeljenimi sredstvi EU za reformo sodstva in boj proti korupciji;

12.

je seznanjen z izjavo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v varnostnem svetu Združenih narodov 6. decembra 2010; pozdravlja, da se hrvaške oblasti splošno gledano odzivajo na tožilčeve prošnje za pomoč, pa tudi, da na prošnje odgovarjajo primerno in omogočijo dostop do prič in dokazov; vseeno poziva hrvaško vlado, naj pospeši upravne preiskave o zahtevanih vojaških dokumentih in pojasni nedoslednosti v svojih poročilih tožilstvu, o katerih je v svoji zadnji izjavi v Varnostnem svetu govoril tožilec in še niso bile rešene;

13.

pozdravlja prizadevanja hrvaške medagencijske projektne skupine, da bi ugotovila, kje so zahtevani dokumenti; po drugi strani poziva Svet, naj razmisli o stališču sodnega senata Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, po kateri tudi ni mogoče z gotovostjo potrditi, ali zahtevani topniški dnevniki še obstajajo;

14.

je zadovoljen, da Hrvaška še vedno dejavno in na lastno pobudo nadaljuje sodne postopke v primerih vojnih zločinov, da tožilci še naprej pregledujejo nerešene zadeve in obsodbe v nenavzočnosti ter da se uporabljajo standardni ukrepi za zagotavljanje enotne prakse ne glede na nacionalnost obtoženca; kljub vsemu ugotavlja, da so pri poteku sodnih postopkov v primerih vojnih zločinov potrebne dodatne izboljšave, da se zagotovi povsem nepristransko, pravično sojenje, prepreči nekaznovanost in izboljša zaščito prič; spodbuja hrvaške oblasti, naj na tem področju še izboljšajo dialog in sodelovanje s sosednjimi državami; želi pohvaliti hrvaško vlado za njen program odstranjevanja protipehotnih min, ki so ostale po sovražnostih iz 90. let prejšnjega stoletja, ter oblasti poziva, naj program izvajajo naprej, posebno pozornost pa posvetijo najbolj prizadetim področjem na vzhodu države;

15.

da bi se spoprijeli s preostalimi pomankljivostmi nacionalnega kazenskega pregona vojnih zločinovpoudarja potrebo po hitrem ukrepanju glede kazenskega pregona teh zločinov; poziva k posodobitvi kazenskega zakonika v skladu z najvišjimi standardi mednarodnega prava, zlasti v zvezi z opredelitvijo zločinov proti človeštvu, določbami glede odgovornosti za poveljevanje in zakoni, ki določajo zločine spolnega nasilja; poleg tega poziva k izboljšanju ukrepov za zaščito prič;

16.

pozdravlja splošni napredek pri vračanju beguncev in z zadovoljstvom ugotavlja, da je sovražnost javnosti do vračanja Srbov v večini države uplahnila; vendar ugotavlja, da se begunci in povratniki še vedno spopadajo z mnogimi težavami, zato poziva hrvaške oblasti, naj pomagajo pri ponovnem vključevanju beguncev in odstranijo ovire za pridobitev stalnega prebivališča, ustrezno financirajo in pospešijo programe obnove domovanj ter začnejo projekte družbene in gospodarske obnove; poziva hrvaške oblasti, naj se odločno lotijo preostalih vprašanj, prednostno obravnavajo pritožbe in si prizadevajo za oživitev gospodarstva na območjih, ki jih je prizadela vojna; poziva jih tudi, naj dodatno omogočijo trajno vračanje in še naprej spodbujajo spravo med narodi v ozračju etnične strpnosti ter sprejemanja etnične in kulturne raznolikosti;

17.

ugotavlja, da je v tej državi zakonsko predpisana in se v splošnem spoštuje svoboda izražanja, vključno s svobodo in pluralizmom sredstev javnega obveščanja; hrvaške oblasti vseeno poziva, naj z dodatnimi ukrepi zagotovijo neodvisnost medijskih hiš, vzpostavijo pogoje za njihov profesionalizem in še naprej izkazujejo predanost temu, da sektor javnega obveščanja deluje brez političnega vmešavanja in je zagotovljena neodvisnost upravnih organov; spodbuja hrvaške oblasti, naj podrobno proučijo primere ustrahovanja in političnega pritiska na novinarje, pa tudi gospodarski vpliv, in poostrijo preiskave groženj novinarjem, ki delajo na primerih korupcije, organiziranega kriminala in drugih nezakonitih dejavnosti; v zvezi s tem pozdravlja sodbo zagrebškega okrožnega sodišča v zadevi umora urednika tedenskega časopisa;

18.

nadalje ugotavlja, da se javna hrvaška radiotelevizijska hiša (HRT) še naprej spopada z resnimi vodstvenimi težavami, potem ko je programski svet HRT že večkrat poskusil izvoliti novega direktorja, kar neugodno vpliva na delovanje radiotelevizije; pozdravlja začetek veljavnosti novega zakona o radiu in televiziji ter izraža pričakovanje, da bo vodstvo HRT depolitizirano in bo zagotovljena uredniška neodvisnost;

19.

pozdravlja doseženi relativni napredek na področju pravic žensk in enakosti spolov; ugotavlja, da približno 25 % sedežev v parlamentu in skoraj polovico upravnih položajev v javnem sektorju zasedajo ženske, kar kaže na napredek na področju enakosti spolov; čeprav je delež zaposlenih pozitiven vidik hrvaškega gospodarstva, vseeno poudarja, da ostaja odstotek žensk na vodilnih delovnih mestih v podjetjih nizek, vztrajajo pa tudi razlike v plačah med spoloma; zato se zavzema za nadaljnjo aktivno spodbujanje udeležbe žensk v organih gospodarskega in političnega odločanja ter za hitro izvedbo zakona o enakosti med spoloma, vključno z načelom enakega plačila; meni, da je v primerjavi s položajem v sosednih državah sedanja socialna zaščita žensk na Hrvaškem napredna; hrvaške oblasti poziva, naj več pozornosti namenijo preprečevanju nasilja v družini;

20.

pozdravlja dejstvo, da je bila Hrvaška ena od prvih držav, ki se je zavezala, da bo spoštovala mednarodno konvencijo o pravicah invalidov; poziva hrvaške oblasti, naj izvršujejo obstoječe ukrepe in sprejmejo dodatne, konkretne in pregledne načrte za reformo zdravljenja v bolnišnici in pravne sposobnosti ter se posvetijo vprašanju vse večjega števila duševno prizadetih oseb, ki prebivajo v prenatrpanih domovih namesto v skupnostih, da bodo tako zagotovile uresničevanje zakonskih in človekovih pravic invalidov; ker konvencija o pravicah invalidov izrecno priznava temeljno pravico duševno prizadetih oseb, da prebivajo v skupnostih, hrvaških oblastem priporoča izvedbo reform v skladu s to določbo za alternativne možnosti oskrbe; spodbuja Hrvaško, naj začne izvajati ustrezne pravne določbe o dostopu invalidov do javnih stavb;

21.

ugotavlja precejšen napredek pri spoštovanju in zaščiti manjšin, ob večji pozornosti, ki se namenja vprašanju manjšin, v duhu izboljšanih odnosov v regiji; pozdravlja krepitev ustavnih določb o manjšinah in dejstvo, da se je kljub varčevalnim ukrepom obseg sredstev, ki so na razpolago manjšinskim organizacijam, le neznatno znižal; vseeno poudarja, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito romske manjšine;

22.

poudarja pomen dialoga s civilno družbo in opozarja, da imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri določanju političnih prednostnih nalog; je seznanjen s prizadevanji hrvaške vlade za posvetovanje s civilno družbo; poziva oblasti, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za formalizacijo in večjo udeležbo akterjev civilne družbe v procesu oblikovanja politik in pri spremljanju dejavnosti oblasti; opozarja na izredno pomembno vlogo civilne družbe pri okrepljenem regionalnem sodelovanju na socialnem in političnem področju;

23.

pozdravlja doseženi napredek v sistemu izvrševanja zaporne kazni, zlasti začetek gradnje novih zapornih zmogljivosti, pa tudi izvajanje novega sistema pogojnih obsodb; vendar ugotavlja, da oblasti zaradi prenatrpanosti še niso povsem zadostile potrebam zapornikov po zdravstvenem varstvu, higieni, prostoru, svežem zraku in možnostih za delo;

24.

pozdravlja izboljšanje, ki so ga pristojni organi naredili pri pregonu zločinov iz sovraštva; poziva oblasti, naj storijo korak dlje in pripravijo ustrezno klasifikacijo in opredelitev zločinov iz sovraštva, zlasti zločinov na podlagi žrtvine spolne usmeritve, kulturnega ozadja ali etnične pripadnosti,

25.

pozdravlja napredek pri izvajanju zakonodaje na področju zločinov iz sovraštva; je seznanjen, da morajo oblasti odločneje obravnavati primere rasnih groženj in nestrpnosti do spolnih manjšin;

26.

ugotavlja, da se hrvaško gospodarstvo še vedno krči in realni BDP zmanjšuje, čeprav se je gospodarska recesija nekoliko upočasnila; sicer pozdravlja načrte za gospodarsko obnovo, vendar vlado poziva, naj svoja priporočila preoblikuje v učinkovite politike;

27.

poziva hrvaško vlado, naj odpravi strukturne pomanjkljivosti gospodarstva in s strukturno reformo zmanjša svojo redistribucijsko vlogo, da bi povečala konkurenčnost; poudarja, da je potrebna racionalizacija javnega sektorja, pa tudi nadaljnje reforme in konsolidacija javnih financ, da bi se zmanjšala javna poraba; prav tako ugotavlja, da mora Hrvaška še veliko narediti za reformo zdravstvenega sektorja, socialnega sistema in državne pomoči, da bo dosegla stroškovno učinkovito in uravnoteženo javno porabo v okviru trezne javnofinančne politike;

28.

poziva hrvaško vlado, naj poveča stopnjo zaposlenosti in si še naprej prizadeva za zaposlovanje, v ta namen pa odpravi toge predpise, ki veljajo na trgu dela, in ovire, ki delavce odvračajo od njega, ter spodbudi poklicno izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje;

29.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Hrvaška stalno povečuje svojo sposobnost za prevzem obveznosti, ki izhajajo iz članstva v EU, pri čemer je svoj pravni red v večini sektorjev precej dobro uskladila s pravnim redom Unije; kljub temu spodbuja hrvaške oblasti, naj posebno pozornost namenijo upravnim zmogljivostim za ustrezno izvajanje predpisov, da bo lahko država čim bolje izkoristila prednosti članstva v EU po pristopu;

30.

je seznanjen z javnim razpisom za ladjedelnice v težavah iz maja 2010; poziva hrvaško vlado, naj čim prej dokonča proces prestrukturiranja na tem področju, da bo izpolnila pomembno merilo pristopnih pogajanj, kar bo omogočilo začasno zaprtje poglavja o konkurenci;

31.

pozdravlja odločna prizadevanja za večanje upravnih in institucionalnih zmogljivosti, pa tudi za krepitev celotnega sistema upravljanja predpristopne pomoči, da bo država ob pristopu k Uniji ustrezno pripravljena na izvajanje kohezijske politike in politik za podeželje;

32.

poziva hrvaško vlado, naj odpravi razdrobljenost osrednjih vladnih institucij, odgovornih za ravnanje z okoljem, zlasti tistih, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem, ravnanjem z odpadki, gospodarjenjem z vodo in zrakom, da bo mogoče zadovoljivo ohranjati značilno okolje in visoko raven biotske raznovrstnosti; poziva vlado, naj najprej in nujno opravi temeljito oceno sedanje uprave na področjih oblikovanja okoljske politike in ravnanja z okoljem;

33.

z zadovoljstvom ugotavlja, da zemljepisna lega Hrvaške in trije evropski prometni koridorji, ki jo prečkajo, zagotavljajo poceni dostop do srednjeevropskih trgov za tovor, ki je namenjen na Bližnji in Daljni vzhod oziroma od tam prihaja, ter poudarja, da je potreben celovit razvoj pristanišč ter železniških in cestnih povezav z evropskimi koridorji, da bo Hrvaška ostala privlačna lokacija za transportne storitve;

34.

ugotavlja, da je Hrvaška pomembno napredovala pri usklajevanju svoje politike, zakonodaje in predpisov s pravnim redom Unije na področju elektronskih komunikacij in informacijske tehnologije ter hrvaške oblasti spodbuja, naj v največji možni meri spodbujajo dostop do interneta; pozdravlja uspešno izveden prehod na digitalno televizijo; obžaluje pa, da je konkurenca na trgu fiksnih širokopasovnih povezav kljub predpisom še vedno omejena;

35.

ugotavlja, da strukturni izzivi v kmetijstvu ostajajo brez odgovora in da zasebne kmetije še vedno delujejo na majhnih, razdrobljenih zemljiščih, zato se otepajo z omejeno zmogljivostjo za doseganje ekonomije obsega;

36.

podravlja sodelovanje Hrvaške v operacijah in misijah skupne varnostne in obrambne politike, zlasti v vojaški operaciji EU NAVFOR Atalanta ter civilnih misijah EU EUPOL Afganistan in EULEX Kosovo, pa tudi prispevek Hrvaške k bojnim skupinam EU z aktivnim sodelovanjem v nordijski bojni skupini in v bojni skupini pod nemškim vodstvom; dalje z zadovoljstvom ugotavlja, da se Hrvaška v Bruslju, pa tudi na ravni mednarodnih organizacij, sistematično in redno pridružuje deklaracijam, skupnim stališčem in izjavam na področju skupne zunanje in varnostne politike, kadar koli je povabljena, da jih podpre;

37.

spodbuja Hrvaško, naj si še naprej prizadeva za ohranjanje in nadaljnji razvoj dobrih sosedskih odnosov in naj ohrani pomembno in proaktivno vlogo pri spodbujanju regionalnega sodelovanja na vseh ravneh; pozdravlja dejstvo, da je hrvaški predsednik med svojim uradnim obiskom v Sarajevu aprila 2010 izrazil globoko spoštovanje do bosanskih žrtev vojnih zločinov; meni, da takšna pobuda in gesta pomenita zavezanost Hrvaške rešitvi zgodovinskih vprašanj s svojimi sosedami na pravičen, iskren in dostojanstven način; pozdravlja tudi skupno izjavo predsednika Hrvaške in predsednice tamkajšnje vlade o podpori ozemeljski celovitosti in suverenosti Bosne in Hercegovine ter njenemu pristopu k EU in Natu; ugotavlja, da je bil napredek v regionalnem sodelovanju neuravnotežen, zato poziva hrvaško vlado in vlade sosednjih držav, naj poglobijo dialog za spravo med državljani te regije ter poiščejo dokončne in za vse sprejemljive rešitve za nerešena bilateralna vprašanja, zlasti kar zadeva končne sporazume o državnih mejah, pogrešane osebe, vračilo premoženja in vračanje beguncev, pa tudi izročitev državljanov, osumljenih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu;

38.

pozdravlja začetek veljavnosti arbitražnega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo o mejnem vprašanju 29. novembra 2010; meni, da je reševanje dolgotrajnega spora glede meje med sosednjima državama pomembno znamenje za celotno regijo, naj goji kulturo dialoga in kompromisa; opozarja na določbe 10. člena arbitražnega sporazuma, v sladu s katerimi se morata obe strani vzdržati vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo arbitražnega sodišča;

39.

poziva k napredku pri reševanju dvostranskih sporov s sosednjimi državami, kot so mejna vprašanja s Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino, da bi preprečili, da bi ti spori postali ovira za nadaljnjo širitev EU po pridružitvi Hrvaške;

40.

čestita Hrvaški in Srbiji za njuno željo in prizadevanja za večjo spravo med državljani v ozračju vzajemnega zaupanja; kot pomemben korak k spravi pozdravlja skupni obisk srbskega in hrvaškega predsednika v Vukovarju, kjer je srbski predsednik izrazil spoštovanje in se opravičil za zločine v Ovčari pri Vukovaru ter izrazil skupno zavezanost preiskovanju usode pogrešanih oseb in iskanju rešitev za vprašanje beguncev in njihovega vračanja; pozdravlja dejstvo, da je hrvaški predsednik Josipović izrazil dolžno spoštovanje do srbskih žrtev vojne na Hrvaškem; pozdravlja sporazum o izročitvi oseb, osumljenih ali obtoženih kaznivih dejanj, povezanih z organiziranim kriminalom in korupcijo, ki sta ga Hrvaška in Srbija podpisali 29. junija 2010, ter sklenitev podobnega sporazuma med Republiko Hrvaško in Črno goro 1. oktobra 2010, saj gre za pomemben korak pri krepitvi učinkovitega boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter zmanjšanje nekaznovanosti v regiji;

41.

pozdravlja regionalno pobudo „proces Brdo“, ki sta jo marca 2010 sprožili Hrvaška in Slovenija, zlasti sporazum med Hrvaško, Slovenijo in Srbijo o ustanovitvi skupnega železniškega tovornega podjetja za boljši tovorni promet med zahodno Evropo, Turčijo in Grčijo prek ozemlja teh treh držav; meni, da to ne bo le občutno zmanjšalo stroškov prevoza in skrajšalo časa potovanja na račun poenostavljene mejne in carinske kontrole, temveč kaže tudi na pripravljenost, da se prizadevanja za spravo pretvorijo v praktične korake, ki bodo prinesli gospodarske koristi vsem udeleženim;

42.

meni, da bi bilo mogoče gospodarski razvoj regije pospešiti s tesnim sodelovanjem Hrvaške in Srbije v okviru strategije za podonavsko regijo, saj bi bila to priložnost za nadaljnje povezovanje obeh držav z EU prek različnih oblik sodelovanja na področju prometa, okolja in gospodarskega razvoja v podonavski makroregiji;

43.

poudarja, da je treba gradnjo elektrarn in ukrepe regulacije vzdolž Donave izvesti z največjo skrbnostjo in v skladu z najsodobnejšo okoljsko tehnologijo; pri tem zahteva, da se upošteva za Evropo edinstvene podeželske razmere in da se od samega začetka za odobritve uporabljajo predpisi, ki veljajo v EU; meni, da morajo ta načela veljati tudi za ustrezne gradbene spremembe drugih rečnih tokov;

44.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Hrvaške.