EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010AE1188

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 663/2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom – (COM(2010) 283 konč. – 2010/0150 (COD))

UL C 48, 15.2.2011, p. 165–166 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 48/165


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 663/2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom

(COM(2010) 283 konč. – 2010/0150 (COD))

2011/C 48/30

Poročevalec: g. BUFFETAUT

Evropski parlament (15. junija 2010) in Svet Evropske unije (23. junija 2010) sta sklenila, da v skladu s členoma 194(1)c in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 663/2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom

COM(2010) 283 konč. - 2010/0150 (COD).

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 6. septembra 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 465. plenarnem zasedanju 15. in 16. septembra 2010 (seja z dne 15. septembra) s 133 glasovi za, 2 glasovoma proti in 1 vzdržanim glasom.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO podpira temeljne gospodarske vidike besedila in cilje, ki jih zasleduje Komisija. Zlasti se strinja z zamislijo o uporabi evropskih sredstev kot vzvoda z multiplikacijskim učinkom, s katerim naj bi pospešili uresničevanje naložb na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Po mnenju EESO bi razdelitev finančne pomoči na tehnično pomoč in posojila z ugodnimi obrestmi ter bančnimi jamstvi finančnih institucij morala biti bolje utemeljena. Poleg tega EESO meni, da bi bilo treba podrobneje opredeliti, kaj tehnična pomoč obsega.

1.2   Izraža upanje, da se bo ureditev, kot jo opredeljuje Komisija, učinkovito izvajala, in sicer bi vsi zainteresirani finančni posredniki morali biti pristojni za upravljanje finančnega instrumenta, projekte pa bodo izbrali upravljavci skladov pod nadzorom Komisije. EESO meni, da bi bilo treba jasno opredeliti način upravljanja in dostop do sredstev, tako da bi finančni posredniki in nosilci projektov dobro vedeli, kako jih je treba uporabljati.

1.3   EESO meni, da je treba razjasniti nekatere izmed naslednjih točk:

1.3.1   Čim prej, do konca leta 2010, je treba vedeti, koliko znaša celotni znesek (ali pa vsaj ocena zneska) razpoložljivih finančnih sredstev, ki presega napovedanih 114 milijonov EUR: ta vsota, razdeljena med 27 držav članic, pomeni razmeroma majhen prispevek. Vendar pa bo treba upoštevati tudi učinek vzvoda, ki ga je mogoče doseči z dodatnim prispevkom zasebnih vlagateljev ter s spodbudo projektom in naložbam samim od trenutka, ko je v okviru tehnične pomoči dodeljena večja podpora.

1.3.2   Opredelitev pojma „projekti, zanimivi za banke“: izolacija stavb, ki je na primer zelo koristna na področju energetske učinkovitosti, se na področju varčevanja z energijo, zlasti pri starih stavbah, splača dolgoročno. Pojem „dolgoročno“ je treba razumeti tako, da projekt, ki se financira, ne bi bil izvedljiv brez evropske pomoči. Pojem „projekt, zanimiv za banke“ bi bilo treba opredeliti v uredbi, in sicer kot „projekt, pri katerem se finančno ravnovesje doseže s podporo evropskih finančnih instrumentov“.

1.3.3   Merila upravičenosti

EESO izraža razumevanje in tudi sprejema, da noben vpleteni sektor nima prednosti ter da se bodo upoštevala merila za naložbe in za skladnost z evropskimi cilji na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Zlasti bodo prišli v poštev projekti v okviru pogodb za energetsko učinkovitost in projekti, ki so bili že subvencionirani z evropskimi sredstvi. EESO poudarja, da ta projekt skuša krepiti sinergije s strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom.

Če ne bo pripravljen seznam vnaprej izbranih projektov (tako kot v okviru Uredbe 663/2009), bo EESO pozoren, kako se bodo sredstva razdelila med financiranje projektov in tehnično pomoč, saj meni, da bi bilo treba finančna sredstva v veliki večini nameniti za naložbe ali konkretne projekte.

Odbor poudarja, da v uredbi ne bo seznama vnaprej izbranih projektov in da bo sklad projekte izbral na podlagi meril, vsebovanih v uredbi. O financiranih projektih se pripravi poročilo.

EESO poudarja, da finančna pomoč za investicijske projekte mora upoštevati načelo nepristranske obravnave zasebnih ali javnih izvajalcev. Obstajati mora možnost, da se ti projekti izvedejo v okviru javno-zasebnih partnerstev.

Odbor nasploh poudarja, da bi se merila za dodeljevanje morala prvenstveno nanašati na tehnično zanesljivost, finančno varnost projektov ter na pričakovane konkretne rezultate na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.

EESO meni, da je merilo upravičenosti za ukrepe, ki imajo „hiter, izmerljiv in trajen učinek“, treba podrobneje opredeliti.

1.4   Čeprav Odbor izraža razumevanje za željo Komisije, da bi vpletene lokalne skupnosti sprejele „politično zavezo za blažitev podnebnih sprememb, vključno z natančnimi cilji“, opozarja pred prevelikim zaupanjem v naravnanost, ki ima več opraviti s politično konkretno mislijo in komuniciranjem kot pa s konkretnimi ukrepi, ki bi se opirali na trdne in inovativne tehnike ali učinkovite sisteme upravljanja, preizkušene na področju energetske učinkovitosti, omrežij za ogrevanje in obnovljivih virov energije.

2.   Ozadje in načela uredbe o programu za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom

2.1   Evropski energetski program za oživitev (EEPO) je vseboval 3,98 milijarde EUR. Od leta 2010 dalje naj bi se razdelila skoraj celotna sredstva. Vendar pa znesek 114 milijonov EUR iz naslova EEPO ne bo dodeljen; v primeru, da bi se izkazalo, da projekti ne ustrezajo pravnim, finančnim ali tehničnim zahtevam, bi se navsezadnje lahko še povišal.

2.2   Nedodeljena sredstva iz poglavja II Uredbe EEPO bodo uporabljena za oblikovanje finančnega instrumenta, ki bo posebej namenjen spodbujanju energetske učinkovitosti in pobud za obnovljive vire energije v okviru pobude za financiranje trajnostne energije.

3.   Splošna načela

3.1   Ta finančni instrument naj bi omogočil podporo razvoju energetske učinkovitosti, ZANIMIVE ZA BANKE, in projektom za obnovljive vire energije ter olajšal financiranje naložb na področju energetske učinkovitosti in obnovljive energije, zlasti na urbanih območjih.

3.2   Da se spodbudi večje število decentraliziranih naložb, bodo upravičenci občinski, lokalni in regionalni javni organi, vključno v okviru javno-zasebnih partnerstev.

3.3   Projekti trajnostne energije, ki bodo financirani, vključujejo javne in zasebne stavbe, visoko energetsko učinkovito soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE) ter mestna omrežja ogrevanja/hlajenja, decentralizirane obnovljive vire energije, vključene v lokalno okolje, čist mestni promet in lokalno infrastrukturo, kot na primer pametna omrežja, ter učinkovito cestno razsvetljavo in pametne števce.

4.   Merila za izbiro in dodelitev

4.1   Finančni ukrepi morajo imeti hiter, izmerljiv in bistven učinek na gospodarsko oživitev v Evropski uniji, povečano energetsko varnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

4.2   S pomočjo finančne pomoči EU naj bi na podlagi natančnih meril glede politik za lokalne in regionalne skupnosti in tehničnih in finančnih značilnosti projektov dosegli učinek vzvoda na druge vpletene lokalne ali regionalne skupnosti ali podjetja.

4.3   Pravila za lokalne in regionalne skupnosti zadevajo njihov boj proti podnebnim spremembam, že prej napovedane cilje, naravo razvitih strategij, spremljanje izvajanja in doseženih rezultatov ter seznanjanje z njimi.

4.4   S tehničnimi in finančnimi pravili naj bi zagotovili utemeljenost in tehnično primernost pristopa, trdnost finančnega paketa, upoštevanje, v kolikšnem obsegu bo pomoč EEPO spodbujala javne in/ali zasebne finance, socialno-ekonomske in okoljske učinke, okoljski vpliv, geografsko ravnotežje med projekti ter njihovo zrelost, da bodo hitro dosegli konkretno naložbeno fazo.

V Bruslju, 15. septembra 2010

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI


Top