—

za zadevne dokumente ni mogla veljati nobena posebna zaščita; in

—

tudi če bi za zahtevane dokumente lahko veljala posebna zaščita, člen 4(7) Uredbe št. 1049/2001 določa, da „izjeme, določene v odstavkih od 1 do 3, veljajo le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta“. Polovica najdaljšega obdobja varstva, določenega v členu 4(7), je potekla, kar upravičuje dopustitev dostopa do zahtevanih dokumentov;

—

nazadnje – dokumenti, katerih razkritje je zahtevano, niso dokumenti občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe št. 1049/2001;

—

okoliščina, da so se tretje osebe izražale v teh dokumentih na „zaupen način“, ni upoštevna, saj Uredba št. 1049/2001 institucijam ne dovoljuje zavrnitve dostopa do dokumentov zaradi varstva hipotetičnih „tretjih oseb“;

—

obrazložitev Sveta, ki se nanaša na „varstvo“ telesne celovitosti opazovalcev, prič in virov nanaša na varstvo zasebnih interesov teh oseb in ne na javno varnost; in

—

ima Svet vedno možnost, da – za uskladitev potrebe po zaupnosti glede določenih oseb z javnim interesom – omeji dostop javnosti do zahtevanih dokumentov, tako da v teh dokumentih prekrije poimenska sklicevanja, ki omogočajo identifikacijo „tretjih oseb“.