27.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/37

1.1

Predlog, ki ga je prejel EESO, se nanaša na spremembo dveh uredb: Uredbe št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o higieni živil.

1.2

EESO meni, da je na področju politik Skupnosti za boljšo pripravo zakonodaje še posebej pomembno in potrebno zmanjšati upravne obremenitve za podjetja, ki so posledica sedanje zakonodaje, saj je to ključni element za izboljšanje konkurenčnosti podjetij in uresničevanje lizbonskih ciljev. K dosegi tega cilja zagotovo prispevata sporočili Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strateški pregled boljše pravne ureditve Evropski uniji in Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji.

1.3

Prva sprememba se nanaša na Uredbo št. 11. Ta uredba je bila sprejeta precej dolgo nazaj, obravnava pa odpravo diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. EESO odobrava odpravo obveznosti posredovanja informacij o poti, razdaljah, prevozninah in drugih pogojih za prevoz in dopustitev uporabe tovornih listov za posredovanje informacij o preostalih zahtevah, povezanih s sedanjim prevoznim dokumentom, saj to omogoča zmanjšanje nepotrebnih upravnih obremenitev, obenem pa zagotavlja enako stopnjo bistvenih informacij.

1.4

EESO zato odobrava spremembo Uredbe št. 11, zlasti odpravo člena 5 in predlog za črtanje pete in šeste alineje člena 6(1). Odbor se prav tako strinja s predlogom, da se črta tretja alineja člena 6(2) in da se ta člen nadomesti z naslednjim besedilom: „Od prevoznikov se ne zahtevajo novi dokumenti, kadar so v obstoječih dokumentih, kot so tovorni listi ali kateri koli drugi prevozni dokumenti, na voljo vsi podatki iz odstavka 1 in kadar ti obstoječi dokumenti v povezavi s sistemi evidentiranja in računovodskimi sistemi prevoznika omogočajo popolno kontrolo nad prevozninami in pogoji za prevoz, tako da se oblike diskriminacije iz člena 75(1) Pogodbe lahko odpravijo ali razveljavijo“.

1.5

EESO se strinja s predlagano spremembo Uredbe št. 852/2004, ki za določena podjetja uvaja oprostitev zahtev iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, pri čemer morajo podjetja seveda izpolnjevati vse druge zahteve iz navedene uredbe. V skladu s členom 5(1) Uredbe št. 852/2004 morajo vsa podjetja, zlasti mali nosilci dejavnosti, ki svoje izdelke prodajajo neposredno končnemu potrošniku, kot so pekarne, mesnice, trgovine z živili, stojnice na tržnici, restavracije in bari, ki so mikropodjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednje velikih podjetij, vzpostaviti, izvajati in vzdrževati stalen postopek ali postopke, ki temeljijo na načelih analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk („HACCP“).

1.6

EESO kljub temu meni, da bi oprostitev za zgoraj omenjena podjetja, ki prodajajo svoje izdelke neposredno končnemu potrošniku, kot so pekarne, mesnice, trgovine z živili, restavracije in bari, morali razširiti na mala podjetja, opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednje velikih živilskih podjetij.

1.7

Pri spremembi člena 5 Uredbe št. 582 bi bilo treba sprejeti dva parametra in vanju vključiti tudi mala podjetja (opredeljena seveda kot kategorija z največ 50 delavci, kar je previsoko število zaposlenih za izvzem iz postopkov HACCP) ali – če bi jih vključili v področje uporabe uredbe – oblikovati posebno določbo in omejitve za živilska podjetja.

1.8

Prvi parameter bi lahko bila obveza za strogo spoštovanje navodil in posebnih zahtev za vzdrževanje higiene, kot je opisano v členu 4 Uredbe 852/2004, ter usposabljanje osebja. Ta dva elementa zadostujeta za zagotavljanje higiene proizvedenih živil in podjetjem hkrati omogočata lažje izpolnjevanje pravnih obveznosti.

1.9

Drugi, dodatni parameter, uveden za oprostitev za mala živilska podjetja (seveda tista, ki imajo po definiciji manj kot 50 zaposlenih), bi lahko bil, da v podjetjih, kot so pekarne, mesnice, trgovine z živili, stojnice na tržnici, restavracije in bari, število oseb, ki pripravljajo izdelke (proizvodnja-kuhinja) ne sme biti višje od 10 na posamezno izmeno. Podjetje bo moralo v razpredelnico vnaprej vnesti imena oseb, ki delajo pri pripravi živil.

1.10

Z uvedbo razlikovanja in zgoraj navedeno razjasnitvijo pojmov spoštujemo terminologijo priporočila 2003/361/ES, pri čemer za posebni primer živilskih podjetij, kot so pekarne, mesnice, trgovine z živili, restavracije in bari, določamo omejitve proizvodnje in izmenskega delovnega časa na tak način, da se spoštujejo potrebni pogoji za varstvo in ohranjanje javnega zdravja.

2.1

Komisija je EESO zaprosila za mnenje o dveh uredbah: Uredbi št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Uredbi (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o higieni živil.

2.2

Predlog v primeru Uredbe št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti proučuje možnost črtanja zastarelih zahtev in spremembo nekaterih drugih, da bi zmanjšali upravne obremenitve za podjetja. Člen 5 določa, da morajo prevozna podjetja (in tudi vlade držav članic) predložiti informacije o prevoznih tarifah, prevozninah in pogojih za prevoz do 1. julija 1961. Člen 6(1) zahteva prevozni dokument, ki vsebuje več podatkov v zvezi s pošiljateljem, naravo blaga, ki se prevaža, krajem porekla in namembnosti blaga ter pot ali razdaljo prevoza, po potrebi vključno z mejnimi prehodi. Glede na to, da ti zadnji podatki niso več nujno potrebni za doseganje ciljev uredbe, se jih lahko črta. Tretji stavek člena 6(2) uredbe od prevoznika zahteva, da ohrani kopijo, ki ponazarja polne in končne stroške prevoza ter kakršne koli druge stroške in rabate ali druge dejavnike, ki vplivajo na prevoznine in pogoje za prevoz. Ta stavek se lahko črta, saj so te informacije sedaj na voljo v računovodskem sistemu. Člen 6(3) se jasno sklicuje na tovorne liste, ki so dobro znani in se pogosto uporabljajo v sektorju notranjega prevoza. Ta sklic izboljšuje pravno varnost za prevozna podjetja, saj pojasnjuje, da ti tovorni listi zadostujejo, če vsebujejo vse podrobnosti iz člena 6(1).

2.3

Eden od predlogov za „hitro ukrepanje“ se nanaša na Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o higieni živil. Njegov namen je male nosilce živilskih dejavnosti, ki lahko higieno živil nadzorujejo preprosto z izvajanjem drugih zahtev Uredbe (ES) 852/2004, oprostiti zahtev, da vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo stalen postopek ali postopke, ki temeljijo na načelih analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk („HACCP“). Ta izjema se uporablja za mikropodjetja, ki živila prodajajo pretežno neposredno končnemu potrošniku.

3.1

EESO odobrava spremembo Uredbe št. 11, ki obravnava odpravo diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. Ta sprememba obravnava možnost črtanja zastarelih zahtev in spremembo nekaterih drugih zahtev, da bi kar se le da zmanjšali upravne obremenitve za podjetja.

3.2

EESO ocenjuje, da je pri spreminjanju Uredbe (ES) št. 852/2004 treba upoštevati tudi mala podjetja, v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003. Kot kaže praksa, je pri teh podjetjih treba pokazati nekaj prožnosti.

3.3

Upoštevati je treba, da podobno kot mikropodjetja tudi nekatera mala podjetja ne morejo določiti meril HACCP. Določila bi lahko zgolj kritične kontrolne točke, to pa ravno zato, ker je hranjenje dokumentov zahtevno in podjetja pretirano obremeni.

3.4

V skladu s Priporočilom 2003/361/ES so mikropodjetja tista podjetja, ki imajo manj kot 10 zaposlenih in katerih promet ne presega 2 milijona EUR. Glede števila zaposlenih v podjetjih bi bila ta definicija v nekaterih državah članicah ustrezna; toda promet 2 milijona EUR je v odnosu do števila zaposlenih v teh državah članicah pretiran.

3.5

Kategorizacija podjetij v smislu Priporočila 2003/361/ES ne dela nobene razlike med podjetji – ne glede na to, ali gre za živilska ali trgovinska podjetja – vsaj ne pri številu zaposlenih: merilo 2 milijona EUR je bilo dejansko dodano predvsem zaradi trgovinskih podjetij, saj lahko eno takšno podjetje z zgolj tremi zaposlenimi ustvari promet, večji od 1,5 milijona EUR, vsaj v nekaterih državah članicah. Nesprejemljivost te definicije je bila popravljena zgolj za določen tip podjetij. Zato je logično, da vsaj v okviru tega mnenja ne smemo pozabiti, da ne moremo sprejeti tega, da so živilska podjetja, ki delujejo v različnih državah članicah, mikropodjetja samo tedaj, če imajo manj kot 10 zaposlenih in če njihov promet ni višji od 2 milijonov EUR. V nekaterih državah članicah imajo živilska podjetja po dve izmeni, kar pomeni, da imajo zaposlenih veliko več kot 10 ljudi, promet, ki ga ustvarijo, pa zdaleč ne dosega 500.000 EUR.

4.1

EESO ocenjuje, da bi se bilo treba sklicevanja na Priporočilo 2003/361/ES, kakor ga omenja predlog glede kategorizacije podjetij, predvsem kar zadeva izvajanje HACCP, lotiti povsem drugače.

4.2

Pri spremembi člena 5 Uredbe št. 582 bi bilo treba sprejeti dva parametra in vanju vključiti tudi mala podjetja (opredeljena seveda kot kategorija z največ 50 delavci, kar je previsoko število zaposlenih za izvzem iz postopkov HACCP) ali – če bi jih vključili v področje uporabe uredbe – oblikovati posebno določbo in omejitve za živilska podjetja.

4.3

Prvi parameter bi lahko bila obveza za strogo spoštovanje navodil in posebnih zahtev za vzdrževanje higiene, kot je opisano v členu 4 Uredbe 852/2004, ter usposabljanje osebja. Ta dva elementa zadostujeta za zagotavljanje higiene proizvedenih živil in podjetjem hkrati omogočata lažje izpolnjevanje pravnih obveznosti.

4.4

Drugi, dodatni parameter, uveden za oprostitev za mala živilska podjetja (seveda tista, ki imajo po definiciji manj kot 50 zaposlenih), bi lahko bil, da v podjetjih, kot so pekarne, mesnice, trgovine z živili, stojnice na tržnici, restavracije in bari, število oseb, ki pripravljajo izdelke (proizvodnja-kuhinja) ne sme biti višje od 10 na posamezno izmeno. Podjetje bo moralo v razpredelnico vnaprej vnesti imena oseb, ki delajo pri pripravi živil.

4.5

Uvedba razlikovanja in zgoraj navedena razjasnitev pojmov je v skladu z določbami Priporočila 2003/361/ES, pri čemer za posebni primer živilskih podjetij določamo omejitve proizvodnje in sestave izmene na tak način, da se spoštujejo potrebni pogoji za varstvo in ohranjanje javnega zdravja.

4.6

EESO meni zlasti, da bi bilo treba odstavku 3 člena 5 Uredbe (ES) št. 852/2004 dodati naslednje besedilo:

4.6.1

„Ne glede na druge določbe uredbe se odstavek 1 lahko spremeni tako, da so v oprostitev zahtev izvajanja postopkov HACCP vključena tudi mala živilska podjetja, pekarne, mesnice, trgovine z živili, stojnice na tržnici, restavracije in bari, kot jih določa Priporočilo 2003/361/ES; pod pogojem, da strogo izpolnjujejo navodila in posebne zahteve za vzdrževanje higiene, kot jih navaja člen 4 Uredbe št. 852/2004, ter usposabljanje osebja. Ta dva elementa zadostujeta za zagotavljanje higiene proizvedenih živil in podjetjem hkrati omogočata lažje izpolnjevanje pravnih obveznosti. Bistveni pogoj je varstvo javnega zdravja.“

4.6.2

„Da bi izvzeli mala živilska podjetja, pekarne, mesnice, trgovine z živili, stojnice na tržnici, restavracije in bare – podjetja, ki imajo že po definiciji zagotovo manj kot 50 zaposlenih – je treba izpolniti tudi naslednji, dodatni pogoj: da število oseb, ki pripravljajo izdelke (proizvodnja-kuhinja) ne presega 10 v posamezni izmeni.“