–

za EPIC Financial Consulting Ges.m.b.H. K. Hornbanger, Rechtsanwältin,

–

za avstrijsko vlado A. Posch in J. Schmoll, agenta,

–

za madžarsko vlado M. Z. Fehér in R. Kissné Berta, agenta,

–

za Evropsko komisijo P. Ondrůšek, P. J. O. Van Nuffel in G. Wils, agenti,

1

Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 1(1), člena 2(1)(a) in člena 2a(2) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil blaga in gradenj (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 (UL 2014, L 94, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva 89/665), člena 1(1) in člena 35 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1), člena 81(1) PDEU, načela enakovrednosti, člena 4, člena 5(5) in člena 33(3) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65) ter člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

2

Ta predloga sta bila vložena v okviru spora med družbo EPIC Financial Consulting Ges.m.b.H. (v nadaljevanju: EPIC) na eni strani ter Republiko Avstrijo in Bundesbeschaffung GmbH (v nadaljevanju: zvezna družba za nabavo) na drugi glede oddaje javnih naročil za dobavo testov za odkrivanje antigenov, ki jih proizvaja virus SARS-CoV-2 (covid-19) (v nadaljevanju: antigenski testi), s strani Republike Avstrije in zvezne družbe za nabavo.

3

V peti uvodni izjavi Direktive 89/665 je navedeno:

„[…] ker so postopki oddaje javnih naročil tako kratki, morajo biti pristojni revizijski organi med drugim pooblaščeni za sprejemanje začasnih ukrepov, katerih cilj je, da se začasno ustavi tak postopek ali izvajanje odločitev, ki jih je lahko naročnik sprejel; […] kratkotrajnost postopkov pomeni, da je treba zgoraj opredeljene kršitve obravnavati prednostno“.

4

Člen 1 te direktive, naslovljen „Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov“, v odstavkih 1 in 3 določa:

„1.   Ta direktiva se uporablja za javna naročila iz Direktive [2014/24], razen če so takšna naročila izključena v skladu s členi 7, 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16, 17 in 37 navedene direktive.

[…]

Naročila v smislu te direktive zajemajo javna naročila, okvirne sporazume, koncesije za gradnje in storitve in dinamične nabavne sisteme.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se v zvezi z naročili s področja uporabe Direktive [2014/24] […] zagotovi učinkovita in zlasti čim hitrejša revizija odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, skladno s pogoji, določenimi v členih od 2 do 2f te direktive, ker [so] bil[i] s takšnimi odločitvami kršen[i] pravo Unije na področju javnih naročil ali nacionalni predpisi o prenosu tega prava.

[…]

3.   Države članice zagotovijo, da so revizijski postopki v skladu z natančnimi pravili, ki jih lahko določi država članica, na voljo vsaj osebam, ki imajo ali so imele interes za dodelitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda.“

5

Člen 2 Direktive 89/665, naslovljen „Zahteve za revizijske postopke“, določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da sprejeti ukrepi v zvezi z revizijskimi postopki, določeni v členu 1, vključujejo zagotovitev pooblastil, da:

[…]

3.   Če prvostopenjski organ, ki je neodvisen od naročnika, opravi revizijo odločitve o oddaji javnega naročila, države članice zagotovijo, da naročnik ne more skleniti pogodbe, dokler revizijski organ ne sprejme odločitve glede zahtevka za začasne ukrepe ali za revizijo. Začasna prekinitev se ne more končati pred potekom obdobja mirovanja iz členov 2a(2) ter 2d(4) in (5).

4.   Razen v primerih iz odstavka 3 in člena 1(5) ni nujno, da imajo revizijski postopki sami po sebi samodejni suspenzivni učinek na postopke oddaje javnega naročila, na katere se nanašajo.

5.   Države članice lahko predvidijo, da lahko organ, pristojen za revizijske postopke, upošteva verjetne posledice začasnih ukrepov za vse interese, ki se jim lahko povzroči škoda, in javni interes, ter odloči, da takšnih ukrepov ne uvede, če obstaja možnost, da bi njihove negativne posledice presegale njihove prednosti.

Odločitev, da se začasni ukrepi ne odobrijo, ne posega v druge zahtevke osebe, ki zahteva takšne ukrepe.

[…]“

6

Člen 2a te direktive, naslovljen „Obdobje mirovanja“, določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da imajo osebe, navedene v členu 1(3), na voljo primerne roke, ki jim zagotavljajo učinkovita pravna sredstva zoper odločitve o oddaji naročila, ki jih sprejmejo naročniki, in sicer tako, da sprejmejo potrebne določbe, ki upoštevajo minimalne pogoje, navedene v odstavku 2 tega člena in v členu 2c.

2.   Do sklenitve pogodbe, ki sledi odločitvi o oddaji naročila s področja uporabe Direktive [2014/24] ali Direktive [2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL 2014, L 94, str. 1)], ne sme priti pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko se zadevnim ponudnikom in kandidatom po faksu ali po drugih elektronskih komunikacijskih sredstvih pošlje odločitev o oddaji naročila, oziroma, če so bila uporabljena druga komunikacijska sredstva, pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 15 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bila zadevnim ponudnikom in kandidatom poslana odločitev o oddaji naročila, ali od 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema odločitve o oddaji naročila.

Zadevni ponudniki so tisti, ki niso bili dokončno izključeni. Izključitev je dokončna, če je bil zadevni ponudnik o njej obveščen in jo neodvisni revizijski organ šteje za zakonito ali pa izključitev ne more več biti predmet revizijskega postopka.

Zadevni kandidati so tisti, ki jim naročnik ni zagotovil informacij o zavrnitvi njihovih prošenj pred objavo odločitve o oddaji naročila zadevnim ponudnikom.

Sporočilo o odločitvi o oddaji naročila vsakemu zadevnemu ponudniku in kandidatu spremljata:

7

Člen 2b navedene direktive, naslovljen „Odstopanja od obdobja mirovanja“, določa:

„Države članice lahko določijo, da se roki iz člena 2a(2) ne uporabljajo v naslednjih primerih:

[…]

Če se uporablja to odstopanje, države članice zagotovijo, da je pogodba v skladu s členoma 2d in 2f te direktive neveljavna, če:

8

V uvodnih izjavah 3, 4 in 36 Direktive 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL 2007, L 335, str. 31) je navedeno:

[…]

9

Pragovi za uporabo Direktive 2014/24, ki se nanašajo na ocenjeno vrednost naročil, so določeni v členu 4 te direktive.

10

Člen 5 te direktive, naslovljen „Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil“, v odstavku 5 določa:

„Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) vseh javnih naročil, predvidenih za celotno trajanje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.“

11

Člen 18 navedene direktive, naslovljen „Načela javnega naročanja“, v odstavku 1, prvi pododstavek, določa:

„Javni naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminatorno ter delujejo transparentno in sorazmerno.“

12

Člen 32 Direktive 2014/24, naslovljen „Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave“, v odstavku 2 določa:

„Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporablja za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev v katerem koli od naslednjih primerov:

[…]

13

Člen 33 te direktive, naslovljen „Okvirni sporazumi“, v odstavkih 2 in 3 določa:

„2.   Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.

Navedeni postopki se lahko uporabljajo samo med javnimi naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v javnem razpisu ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sklenjenega okvirnega sporazuma.

Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.

3.   Če se okvirni sporazum sklene z enim samim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi navedenega sporazuma oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.

Pri oddaji navedenih naročil se javni naročniki lahko pisno posvetujejo z gospodarskim subjektom, podpisnikom okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.“

14

Člen 49 navedene direktive, naslovljen „Obvestilo o javnem naročilu“, določa:

„Obvestila o javnem naročilu se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa pri vseh postopkih brez poseganja v drugi pododstavek člena 26(5) in člen 32. Obvestila o javnem naročilu vsebujejo informacije, določene v delu C Priloge VI, in se objavijo v skladu s členom 51.“

15

Člen 50 iste direktive, naslovljen „Obvestila o oddaji javnega naročila“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Javni naročniki pošljejo obvestilo o oddaji javnega naročila z rezultati postopka javnega naročanja najpozneje 30 dni po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ki sledi odločitvi o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma.

Takšna obvestila vsebujejo informacije, določene v delu D Priloge V, in se objavijo v skladu s členom 51.

2.   Če je javni razpis za zadevno javno naročilo objavljen v obliki predhodnega informativnega obvestila in se javni naročnik odloči, da v obdobju, zajetem v predhodnem informativnem obvestilu, ne bo oddal drugih javnih naročil, je treba to posebej navesti v obvestilu o oddaji javnega naročila.

Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 33, javni naročniki niso dolžni poslati obvestila o rezultatih postopka javnega naročanja za vsako oddano javno naročilo na podlagi tega sporazuma. Države članice lahko določijo, da javni naročniki obvestila o rezultatih postopka oddaje naročila na podlagi okvirnega sporazuma pošiljajo po četrtletjih. V tem primeru javni naročniki pošljejo zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.“

16

Člen 72 Direktive 2014/24, naslovljen „Spremembe [naročil, ki se izvajajo]“, določa:

„1.   [Naročila, ki se izvajajo] in okvirni sporazumi se lahko spremenijo brez novega postopka javnega naročanja v skladu s to direktivo v katerem koli od naslednjih primerov:

[…]

[…]“

17

V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 1215/2012 je navedeno:

„Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati vse glavne civilne in gospodarske zadeve, razen točno opredeljenih zadev, zlasti preživninskih obveznosti, ki bi jih bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe zaradi sprejetja Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah [(UL 2009, L 7, str. 1)]“.

18

Člen 1 te uredbe v odstavku 1 določa:

„Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Zlasti ne zajema davčnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države za dejanja in opustitve pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii).“

19

Člen 35 navedene uredbe določa:

„Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice.“

20

Člen 144 Bundesvergabegesetz 2018 (zvezni zakon iz leta 2018 o javnem naročanju) (BGBl. I, 65/2018, v nadaljevanju: zakon o javnem naročanju) v odstavku 1 določa:

„Naročnik ne more oddati naročila pred iztekom obdobja mirovanja, sicer je to absolutno nično. Obdobje mirovanja začne teči s pošiljanjem ali dajanjem na voljo obvestila glede odločitve o oddaji. V primeru pošiljanja ali dajanja na voljo po elektronski poti je to obdobje 10 dni, v primeru pošiljanja po pošti ali na kak drug primeren način pa 15 dni.“

21

Člen 334 tega zakona določa:

„(1)   Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče, Avstrija)] v skladu z določbami tega oddelka odloča o zahtevkih za začetek revizijskega postopka (drugi oddelek), za sprejetje začasnih ukrepov (tretji oddelek) in za izvedbo ugotovitvenega postopka (četrti oddelek). Taki zahtevki se vložijo neposredno pri Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče)].

(2)   Do oddaje naročila ali razveljavitve postopka javnega razpisa je Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče)] za namene odprave kršitev tega zveznega zakona in izvedbenih predpisov, ki izhajajo iz njega, ali kršitev prava Unije, ki se uporablja neposredno, pristojno za:

(3)   Po oddaji naročila je Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče)] pristojno za:

[…]

[…]

[…]“

22

Člen 336 navedenega zakona določa:

„(1)   Javni naročniki in naročniki, ki spadajo na področje uporabe tega zveznega zakona, morajo Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče)] predložiti vse informacije, ki so potrebne za izpolnitev njegovih nalog, in mu predložiti vse za to zahtevane dokumente v ustrezni obliki. Enako velja za podjetnike, ki so udeleženi v postopku javnega razpisa.

(2)   Če javni naročnik, naročnik ali podjetnik ni predložil nekaterih dokumentov, ni zagotovil nekaterih informacij ali je informacije zagotovil, vendar ni predložil dokumentov postopka oddaje javnega naročila, lahko Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče)], če je bil naročnik ali podjetnik predhodno izrecno obveščen o posledicah opustitve, odloči na podlagi trditev udeleženca, ki je obveznosti izpolnil.“

23

Člen 340 istega zakona določa:

„(1)   Vlagatelj zahtevka mora plačati pavšalno takso za vsak zahtevek, vložen na podlagi [člena] 342(1), [člena] 350(1) in [člena] 353(1) in (2), v skladu s temi določbami:

[…]

[…]

24

Člen 342 zakona o javnem naročanju določa:

„(1)   Podjetnik lahko do oddaje naročila ali do razglasitve razveljavitve zoper ločeno izpodbojno odločitev, ki jo je javni naročnik sprejel v postopku oddaje javnega naročila, vloži zahtevek za revizijo zaradi nezakonitosti, če:

[…]

(3)   Vložitev zahtevka za revizijo nima odložilnega učinka na zadevni postopek javnega razpisa.

[…]“

25

Člen 344 tega zakona določa:

„(1)   Zahtevek na podlagi člena 342(1) mora vsekakor vsebovati:

(2)   Zahtevek je v celoti nedopusten, če

(3)   Če je zahtevek na podlagi člena 342(1) vložen po oddaji javnega naročila ali po razveljavitvi postopka javnega razpisa, ga Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče)] obravnava kot predlog za izdajo ugotovitvene odločbe na podlagi člena 353(1), če vlagatelj zahtevka ni mogel vedeti za oddajo javnega naročila ali razveljavitev in je bil zahtevek vložen v roku iz člena 354(2). Na zahtevo Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče)] mora vlagatelj zahtevka v razumnem roku, ki ga določi Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče)], podrobno pojasniti, katero ugotovitev v skladu s členom 353(1) predlaga. Če se po izteku tega roka ne predlaga nobena izdaja ugotovitvene odločbe na podlagi člena 353(1), se zahtevek zavrne.“

26

Člen 350 navedenega zakona določa:

„(1)   Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče)] mora na predlog podjetnika, ki očitno izpolnjuje pogoje za uporabo člena 342(1), nemudoma z začasno odredbo sprejeti takojšnje začasne ukrepe, ki se zdijo potrebni in primerni za odpravo ali preprečitev škode, ki nastane ali neposredno ogroža interese vlagatelja zahtevka zaradi domnevne nezakonitosti ločeno izpodbojne odločitve.

(2)   Predlog za izdajo začasne odredbe vsebuje:

[…]

(5)   Bundesverwaltungsgericht [(zvezno upravno sodišče)] nemudoma uradno obvesti javnega naročnika in po potrebi naročnika o prejemu predloga za izdajo začasne odredbe, v katerem predlaga prepoved oddaje javnega naročila, prepoved sklenitve okvirnega sporazuma, prepoved razveljavitve ali prepoved odpiranja ponudb. Predlogi za izdajo začasne odredbe, s katerimi se predlaga prepoved oddaje javnega naročila, prepoved sklenitve okvirnega sporazuma, prepoved razveljavitve ali neodpiranje ponudb imajo odložilni učinek od prejema obvestila o prejemu zahtevka do odločitve o zahtevku. Javni naročnik ali naročnik ne sme, dokler ni sprejeta odločitev o zahtevku:

[…]

(7)   Predlog za izdajo začasne odredbe ni dopusten, če ustrezna taksa kljub pozivu k njenemu plačilu ni bila plačana.“

27

Člen 382 istega zakona določa:

„S tem zveznim zakonom se prenašajo in upoštevajo naslednji pravni akti Unije:

[…]

2. Direktiva [89/665];

[…]

16. Direktiva [2014/24].“

28

Člen 49(1) Allgemeine Verwaltungsverfahrensgesetz (splošni zakon o upravnem postopku) določa:

„Priča lahko zavrne pričanje:

[…]“

29

Verordnung der Bundesregierung betreffend die Pauschalgebühr für die Inanspruchnahme des Bundesverwaltungsgerichtes in den Angelegenheiten des öffentlichen Auftragswesens (BVwG-Pauschalgebührenverordnung Vergabe 2018 – BVwG-PauschGebV Vergabe 2018) (uredba zvezne vlade o pavšalnih taksah za predložitev zadeve zveznemu upravnemu sodišču v zadevah na področju javnih naročil (uredba iz leta 2018 o pavšalnih taksah – BVwG-PauschGebV 2018)) določa:

„Na podlagi:

1. člena 340(1), prva točka, [zakona o javnem naročanju]

[…]

se odredijo:

Stopnje taks

Člen 1 – Za zahtevke, vložene na podlagi [člena] 342(1) ter [člena] 353(1) in (2) [zakona o javnem naročanju], za zahtevke, vložene na podlagi člena 135 [Bundesgesetz über die Vergabe von Aufträgen im Verteidigungs- und Sicherheitsbereich (Bundesvergabegesetz Verteidigung und Sicherheit 2012 – BVergGVS 2012) (zvezni zakon o postopku javnega razpisa na področju obrambe in varnosti (zvezni zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti iz leta 2012 – BVergGVS 2012) (BGBl. I, 10/2012))] v povezavi s [členom] 342(1) ter [členom] 353(1) in (2) [zakona o javnem naročanju], in za zahtevke, vložene na podlagi [člena] 86(1) ter [člena] 97(1) in (2) [Bundesgesetz über die Vergabe von Konzessionsverträgen (Bundesvergabegesetz Konzessionen 2018 – BVergGKonz 2018) (zvezni zakon o podelitvi koncesijskih pogodb (zvezni zakon iz leta 2018 o javnem naročanju Koncesije 2018 – BVergGKonz 2018) (BGBl. I, 65/2018))], mora vlagatelj zahtevka plačati pavšalno takso v vsakem posamičnem primeru v skladu s temi določbami:

Oddaja naročil na podlagi neposrednega dogovora: 324 [EUR]

[…]“

30

Člen 5 Bundesverfassungsgesetz betreffend Begleitmaßnahmen zu COVID-19 in Angelegenheiten des öffentlichen Auftragswesens (COVID-19 Begleitgesetz Vergabe) (zvezni ustavni zakon o spremljevalnih ukrepih v zvezi s pandemijo covida-19 na področju javnih naročil (spremljevalni zakon v zvezi s pandemijo covida-19)) (BGBl. I, 24/2020), ki je bil podaljšan do 30. junija 2021 (BGBl. I, 5/2021), določa:

„Če se na podlagi informacij iz predloga za izdajo začasne odredbe v primeru revizije v okviru oddaje javnega naročila v skladu z [zakonom o javnem naročanju] ali BVergGVS 2012 zdi ali če javni naročnik verodostojno trdi, da je postopek oddaje naročila namenjen preprečevanju in nujnemu boju proti širjenju covida‑19 ali ohranitvi javnega reda v zvezi s preprečevanjem širjenja covida‑19 in bojem proti njemu, predlog za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na prepoved odpiranja ponudb, sklenitev okvirnega sporazuma ali oddajo javnega naročila, nima odložilnega učinka. V tem primeru lahko javni naročnik odda naročilo, sklene okvirni sporazum ali odpre ponudbe, preden se odloči o predlogu.“

31

Republika Avstrija in zvezna družba za nabavo (v nadaljevanju skupaj: javni naročnik ali toženi stranki v postopku v glavni stvari) sta konec leta 2020 sklenili 21 okvirnih sporazumov v vrednosti treh milijonov EUR za nakup antigenskih testov.

32

Družba EPIC je 1. decembra 2020 pri Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) vložila zahtevek za revizijo, s katerim je v bistvu izpodbijala sklenitev teh okvirnih sporazumov, ker naj ta sklenitev ne bi bila pregledna in naj bi bilo z njo kršeno pravo javnih naročil. Temu zahtevku za revizijo je bil priložen predlog za izdajo začasne odredbe, katere namen je v bistvu bil, da se javnemu naročniku začasno prepove nadaljevanje postopka ali postopkov za oddajo javnega naročila za dobavo antigenskih testov, katerih zakonitost družba EPIC izpodbija.

33

Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) je istega dne na družbo EPIC naslovilo prvo zahtevo za dopolnitev, ker njena začetna vloga ni omogočala jasne opredelitve ločeno izpodbojnih odločitev v smislu Direktive 89/665, za katere je družba EPIC zahtevala razglasitev ničnosti, niti postopkov za oddajo javnih naročil, na katere se nanaša njen predlog za izdajo začasne odredbe.

34

Družba EPIC je z vlogo z dne 7. decembra 2020 izpodbijala, da bi bilo treba njen zahtevek za revizijo dopolniti, in navedla, da se ta nanaša le na odločitev naročnika, s katero je bila seznanjena prek medijev, to je na odločitev o uporabi postopka za oddajo javnega naročila na podlagi neposrednega dogovora za naročilo več milijonov dodatnih antigenskih testov za izvedbo množičnega testiranja v Avstriji. Ob očitni kršitvi načela preglednosti naj družba EPIC ne bi mogla dostopati do nobenega dokumenta v zvezi z zadevnim naročilom, tako da naj ji ne bi bilo treba konkretno določiti zadevnega postopka za oddajo javnega naročila, sicer bi bila kršena njena pravica do učinkovitega sodnega varstva.

35

Družba EPIC je v dodatnem odgovoru z dne 9. decembra 2020 pojasnila, da ne namerava izpodbijati same sklenitve 21 okvirnih sporazumov s strani javnega naročnika, ampak izključno nabave približno dveh milijonov dodatnih antigenskih testov pri družbi R med 29. oktobrom in 24. novembrom 2020 za več kot 3 milijone EUR. Za te nabave naj bi bilo treba šteti, da izhajajo iz nezakonite oddaje javnih naročil na podlagi neposrednega dogovora, ker precej presegajo obseg, določen z zadevnim okvirnim sporazumom.

36

Družba EPIC je 14. decembra 2020 navedla, da je njen predlog za izdajo začasne odredbe omejen na nasprotovanje morebitnim novim naročilom od 20. novembra 2020 pri treh poimensko določenih podjetjih, ki naj bi presegala najvišjo nakupno vrednost 3 milijonov EUR, določeno v zadevnih okvirnih sporazumih.

37

Poleg tega, družba EPIC je v pisni vlogi z dne 5. januarja 2021 potrdila, da odslej izpodbija izključno nabave, opravljene od 20. novembra 2020 na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih 13. oziroma 18. novembra 2020 z družbama I in S. Te naj bi presegale najvišjo nabavno vrednost 3 milijonov EUR, določeno v teh okvirnih sporazumih.

38

Družba EPIC nazadnje navaja, da ob vložitvi zahtevka za revizijo ni mogla poznati zneska pavšalnih sodnih taks, ki jih je dolgovala, ker so te izračunane glede na število izpodbijanih aktov. Tega števila pa naj glede na nepreglednost postopkov za oddajo javnih naročil iz postopka v glavni stvari ne bi bilo mogoče določiti.

39

Toženi stranki iz postopka v glavni stvari izpodbijata procesno upravičenje družbe EPIC, ker naj ta do 10. decembra 2020 ne bi imela poklicnih kvalifikacij, ki se zahtevajo za trženje antigenskih testov. Poleg tega trdita, da je zahtevek za revizijo družbe EPIC nedopusten, ker ta ni navedla konkretno izpodbijane odločitve in postopka za oddajo javnega naročila, na katerega se ta odločitev nanaša. Toženi stranki iz postopka v glavni stvari trdita tudi, da sta 1. decembra 2020 v Uradnem listu Evropske unije objavili obvestilo o odprtem postopku za sklenitev okvirnega sporazuma za dobavo antigenskih testov. Poleg tega naj bi nedopustnost zahtevka za revizijo, vloženega pri Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče), posledično povzročila nedopustnost predloga za izdajo začasne odredbe. Vsekakor naj v skladu s členom 5 spremljevalnega zakona v zvezi s pandemijo covida‑19, navedenega v točki 30 te sodbe, ta predlog ne bi imel odložilnega učinka, ker je bila izpodbijana nabava antigenskih testov namenjena preprečevanju in nujnemu boju proti širjenju covida‑19. Toženi stranki iz postopka v glavni stvari trdita tudi, da je bil vsak od 21 okvirnih sporazumov, ki jih izpodbija družba EPIC, sklenjen z enim samim gospodarskim subjektom, kar bi družba EPIC očitno lahko ugotovila tako, da bi preverila spletno stran zvezne družbe za nabavo. Nazadnje, po vložitvi zahtevka za revizijo družbe EPIC naj ne bi bila opravljena nobena nabava antigenskih testov na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z družbama S oziroma I. Zato naj ločeno izpodbojna odločitev ne bi več obstajala.

40

Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) poudarja, prvič, da morajo v Avstriji posamezniki, ki pri njem vložijo zahtevek za revizijo na področju javnih naročil, za vsak svoj zahtevek plačati pavšalne takse. Te takse se izračunajo zlasti glede na število izpodbijanih odločitev v okviru posebnega postopka za oddajo javnega naročila. V skladu s sodno prakso Verfassungsgerichtshof (ustavno sodišče, Avstrija) obveznost plačila takse nastane ob vložitvi zahtevka in jo je treba takoj plačati Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče). Zato zahtevek za revizijo ali predlog za izdajo začasne odredbe nista dopustna, če ustrezna taksa, ki se nanaša na ta zahtevek ali ta predlog, ni bila plačana, kljub pozivu za njeno plačilo. Prav tako naj to sodišče ne bi moglo upoštevati umika zahtevka, dokler mu niso plačane dolgovane pavšalne takse. Glede na okoliščine primera naj bi bilo mogoče šteti, da so člani navedenega sodišča zaradi svoje napake povzročili finančno škodo državni blagajni, to je škodo, ki jo morajo plačati iz lastnih sredstev. Iz tega sledi, da bi se lahko vlagatelj zahtevka v primeru nepreglednega postopka za oddajo javnega naročila z zneskom pavšalnih taks, povezanih z njegovim zahtevkom, seznanil šele po tem, ko je Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) opravilo obsežne preiskave za opredelitev postopkov za oddajo javnih naročil in posamičnih odločitev, na katere se sklicuje vlagatelj zahtevka.

41

Predložitveno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je treba za zahtevke za revizijo v zvezi z oddajo naročil na podlagi neposrednega dogovora plačati pavšalno takso v višini 324 EUR na postopek oddaje javnega naročila in na ločeno izpodbojno odločitev. Ta znesek se poveča za 50 % in torej znaša 486 EUR, če je skupaj z zahtevkom za revizijo vložen predlog za izdajo začasne odredbe. Če pa ocenjena vrednost naročila za dvajsetkrat presega prag 750.000 EUR za javna naročila storitev v zvezi z javnim zdravjem, bi bilo treba za vsak postopek za oddajo javnega naročila in vsako izpodbijano odločitev naročnika plačati takso v višini 19.440 EUR.

42

Predložitveno sodišče je na podlagi teh pravil družbo EPIC obvestilo, da bodo v okoliščinah spora o glavni stvari pavšalne takse znašale 1.061.424 EUR, če bi za vsakega od 21 okvirnih sporazumov želela izpodbijati tri odločitve in s predlogom za izdajo začasne odredbe predlagati začasne ukrepe. Ker je do tedaj družba EPIC plačala le 486 EUR pavšalnih taks, bi torej lahko prejela poziv za ureditev položaja, tako da bi morala plačati dodatno pavšalno takso v višini 1 milijona EUR, česar ob vložitvi zahtevka za revizijo ni mogla nujno pričakovati.

43

Drugič, predložitveno sodišče poudarja, da družba EPIC ni dokazala, da je imela ona sama ali njen dobavitelj v obdobju pred 10. decembrom 2020 poklicne kvalifikacije, ki se v Avstriji zahtevajo za trženje antigenskih testov.

44

Tretjič, predložitveno sodišče meni, da je verjetno, da družba EPIC ob vložitvi zahtevka za revizijo ni upoštevala niti števila in vrste postopkov za oddajo javnega naročila, ki jih je vodil naročnik, niti števila ločeno izpodbojnih odločitev, ki so že bile sprejete v postopkih za oddajo javnega naročila iz postopka v glavni stvari. Tako je po mnenju predložitvenega sodišča družba EPIC lahko zgolj navajala nenatančne trditve, čeprav avstrijska pravila civilnega postopka načeloma vsakemu vlagatelju zahtevka za revizijo nalagajo, da navede dejstva, na katerih temelji njegov zahtevek.

45

Četrtič, predložitveno sodišče poudarja, da je v preiskavi lahko ugotovilo obstoj petnajstih okvirnih sporazumov, ki jih je naročnik jeseni leta 2020 sklenil za dobavo antigenskih testov. Vsak od teh okvirnih sporazumov naj bi bil sklenjen z enim samim gospodarskim subjektom in po postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu v skladu s členom 32(2)(c) in členom 33(3) Direktive 2014/24.

46

Petič, družba EPIC naj bi se odslej omejila posebej na izpodbijanje javnih naročil za dobavo antigenskih testov, ki so bila oddana neposredno družbama S in I ter ki presegajo ocenjeno vrednost okvirnega sporazuma, sklenjenega z vsako od njiju. V skladu z avstrijskim pravom naj bi bilo torej treba za družbo EPIC šteti, kot da je umaknila zahtevek za revizijo zoper odločitve, sprejete v okviru 19 drugih okvirnih sporazumov, na katere se je prvotno sklicevala.

47

Glede na zgoraj navedeno Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) meni, da se v sporu o glavni stvari glede na pravo Unije zastavljajo štiri skupine vprašanj.

48

Prvič, to sodišče meni, da zahtevki za revizijo zoper akte, povezane s postopkom za oddajo javnega naročila, spadajo med civilne zadeve v smislu Uredbe št. 1215/2012. Pravila o oddaji javnih naročil iz Direktive 2014/24 naj bi namreč urejala predpogodbene obveznosti javnih naročnikov in podjetnikov, ki želijo skleniti pogodbo s temi naročniki. Zato naj bi pravila za oddajo javnih naročil v delu, v katerem se nanašajo na sklenitev pogodb, spadala v posebno civilno pravo in torej na področje uporabe Uredbe št. 1215/2012.

49

Zato naj bi bilo treba na podlagi načela enakovrednosti uporabiti prožnejša pravila civilnega postopka od tistih, ki naj bi jih navedeno sodišče moralo upoštevati. Isto sodišče zlasti ugotavlja, da se sodišče v civilnih zadevah izreče o zahtevku za revizijo in predlogu za izdajo začasne odredbe, čeprav vlagatelj zahtevka ni takoj plačal pavšalnih taks in ne da bi to ogrozilo pravico države članice, da te takse pobere. Poleg tega naj pred civilnimi sodišči ne bi bilo treba plačati nobene posebne pavšalne takse za predloge za izdajo začasne odredbe, povezane z zahtevkom za revizijo, za katerega je treba plačati takso.

50

Če bi bilo ugotovljeno, da je poseben sistem taks, ki prevladuje na področju javnih naročil, v nasprotju s pravom Unije, naj bi predložitveno sodišče preiskovalne ukrepe, potrebne za določitev takse, upoštevalo kot subsidiarne in bi tako lahko v skladu z načelom ekonomičnosti postopka predlog za izdajo začasne odredbe obravnavalo zelo hitro, ne da bi moralo predhodno opraviti obsežne raziskave za določitev števila postopkov za oddajo javnega naročila in odločitev, ki so bile prvotno izpodbijane.

51

Drugič, predložitveno sodišče se sprašuje, ali je poseben sistem taks, ki se uporablja na področju javnih naročil, v skladu s pravico, ki jo zagotavlja Direktiva 89/665, da se zahtevki za revizijo in predlogi za izdajo začasne odredbe obravnavajo čim hitreje in neodvisno od vprašanj, povezanih s pavšalnimi sodnimi taksami. V zvezi s tem se med drugim pojavljajo težave v zvezi z obveznostjo, da se pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo nujno opredelijo izpodbijane odločitve in postopki, ter v zvezi s tem, da se posameznik ne more vnaprej seznaniti – zlasti kadar je zadevni postopek nejasen – z zneskom pavšalnih sodnih taks, ki jih dolguje. To sodišče se sprašuje tudi, ali v primeru oddaje naročila na podlagi nepreglednega postopka pravica do učinkovitega sodnega varstva, zagotovljena s členom 47 Listine, nasprotuje uporabi sistema sodnih taks, v skladu s katerim je znesek taks, ki jih je treba plačati, odvisen od ocenjene vrednosti naročila, števila postopkov oddaje javnega naročila in števila ločeno izpodbojnih odločitev, ki se izpodbijajo.

52

Tretjič, navedeno sodišče meni, da je mogoče člen 1(1) Direktive 89/665 razlagati tako, da sklenitev okvirnega sporazuma z enim samim gospodarskim subjektom, kar zadeva naročnika, ustreza sklenitvi pogodbe in pomeni oddajo zadevnega naročila. Zato naj bi bilo treba v obravnavanem primeru predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti, ker je bilo zadevno naročilo že oddano. Prav tako naj bi bilo treba pojasniti pravno opredelitev javnih naročil, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, katerega najvišja vrednost je že bila presežena, in podrobna pravila za izračun ocenjene vrednosti takega naročila.

53

Četrtič, Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) poudarja, da je na podlagi člena 336 zakona o javnem naročanju mogoče izdati zamudno odločbo na podlagi navedb ene stranke v postopku, če druga stranka v postopku ne predloži zahtevanih podatkov ali dokumentov. Obveznost odgovornih oseb pri naročniku ali njegovih zaposlenih, da predložijo podatke ali informacije, da bi se odpravila nevarnost, da bi bila taka zamudna odločba izdana v škodo tega naročnika, pa naj bi lahko bila v nasprotju s prepovedjo samoobtožbe, ki izhaja iz člena 48 Listine. V nasprotju s tem, kar določa člen 49(1), točka 1, splošnega zakona o upravnem postopku, naj namreč člen 336 zakona o javnem naročanju ne bi vseboval nobene pravice do zavrnitve predložitve informacij. S tako predloženimi informacijami pa bi se lahko razkrila dejstva, ki bi se lahko v okviru kazenskih postopkov ali pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti uporabila zoper odgovorne osebe in zaposlene naročnika. Predložitveno sodišče poleg tega navaja, da je bil v skladu s časopisnim člankom zoper člane avstrijske zvezne vlade uveden kazenski pregon. To sodišče tako meni, da bo morebitna upoštevnost odgovora Sodišča na vprašanje, ali je člen 336 zakona o javnem naročanju združljiv s prepovedjo samoobtožbe, v obravnavanem primeru dokazana s prihodnjimi preiskavami, opravljenimi v okviru kazenskih pregonov, o katerih poročajo mediji, ki naj bi se nanašali na nekatere odgovorne osebe in na nakupe antigenskih testov iz postopka v glavni stvari.

54

V teh okoliščinah je Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) v okviru zadeve C‑274/21 prekinilo odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila družba EPIC in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

55

V okoliščinah, navedenih v točkah od 40 do 53 te sodbe, je Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) v okviru zadeve C‑275/21 prekinilo odločanje o zahtevku za revizijo, ki ga je vložila družba EPIC, in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

56

Predložitveno sodišče s prvima vprašanjema v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 v bistvu sprašuje, ali je treba pojem „civilna in gospodarska zadeva“ v smislu člena 1(1) Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da zajema postopke za izdajo začasne odredbe in revizijske postopke iz člena 2(1)(a) in (b) Direktive 89/665.

57

V zvezi s tem zadostuje opozoriti, da se Uredba št. 1215/2012 uporablja le, kadar se spor nanaša bodisi na več držav članic bodisi na eno samo državo članico, če v zadnjenavedenem primeru zaradi vpletenosti tretje države obstaja tuj element. Ta položaj namreč lahko sproži vprašanja v zvezi z določitvijo mednarodne sodne pristojnosti (glej v tem smislu sodbi z dne 1. marca 2005, Owusu,C‑281/02, EU:C:2005:120, točki 25 in 26, ter z dne 7. maja 2020, Rina,C‑641/18, EU:C:2020:349, točka 25).

58

V obravnavanem primeru pa tega tujega elementa ni.

59

Iz tega sledi, da se ta uredba v sporu o glavni stvari ne uporablja in da zato na prvi vprašanji v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 ni treba odgovoriti.

60

Predložitveno sodišče s šestima vprašanjema v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(1) Direktive 89/665 razlagati tako, da sklenitev okvirnega sporazuma z enim samim gospodarskim subjektom v skladu s členom 33(3) Direktive 2014/24 ustreza sklenitvi pogodbe iz člena 2a(2) Direktive 89/665.

61

Najprej je treba ugotoviti, da člen 1(1), tretji pododstavek, Direktive 89/665 izrecno določa, da pojem „naročilo“ v smislu te direktive zajema okvirne sporazume.

62

Zato se člen 2a(2), prvi pododstavek, Direktive 89/665 uporablja za okvirne sporazume. V skladu s to določbo pa do sklenitve pogodbe, ki sledi odločitvi o sklenitvi okvirnega sporazuma z enim samim gospodarskim subjektom v skladu s členom 33(3) Direktive 2014/24, ne more priti pred iztekom obdobja mirovanja, ki traja vsaj 10 ali 15 koledarskih dni, odvisno od uporabljenega sredstva komunikacije, od dneva, ki sledi dnevu, ko je bila odločitev o sklenitvi tega okvirnega sporazuma poslana zadevnim ponudnikom in kandidatom.

63

Poleg tega, kot je navedla Evropska komisija v pisnem stališču, ta razlaga lahko zagotovi polni učinek Direktive 89/665. Po potrebi lahko, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 4 Direktive 2007/66, s katero je bila spremenjena in dopolnjena Direktiva 89/665, neobstoj roka med odločitvijo o oddaji javnega naročila in sklenitvijo zadevne pogodbe, ki bi omogočal učinkovito revizijo, povzroči, da naročniki, ki želijo, da bi posledice sporne odločitve o oddaji postale trajne, pohitijo s podpisom pogodbe. Prav zaradi odprave te pomanjkljivosti v revizijskih mehanizmih, ki obstajajo v državah članicah, ki je resno ogrozila učinkovito sodno varstvo zadevnih ponudnikov, to je ponudnikov, ki še niso bili dokončno izključeni, pa je bilo uvedeno minimalno obdobje mirovanja, v katerem je sklenitev zadevne pogodbe odložena, ne glede na to, ali je do sklenitve prišlo ob podpisu te pogodbe ali ne.

64

Glede na zgoraj navedeno je treba na šesti vprašanji v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 odgovoriti, da je treba člen 1(1) Direktive 89/665 razlagati tako, da sklenitev okvirnega sporazuma z enim samim gospodarskim subjektom v skladu s členom 33(3) Direktive 2014/24 ustreza sklenitvi pogodbe iz člena 2a(2) Direktive 89/665.

65

Predložitveno sodišče s šestima vprašanjema, točka 1, v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 v bistvu sprašuje, ali je treba člen 33(3) Direktive 2014/24 razlagati tako, da se javni naročnik pri oddaji novega naročila lahko opre še na okvirni sporazum, katerega količina in/ali najvišja vrednost zadevnih gradenj, blaga ali storitev, ki so bili v njem določeni, je že bila dosežena oziroma sta že bili doseženi.

66

V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča jasno izhaja, da se lahko naročnik s sklenitvijo okvirnega sporazuma zaveže le do količine in/ali najvišje vrednosti zadevnih gradenj, blaga ali storitev, tako da ta okvirni sporazum, ko bo ta zgornja meja dosežena, ne bo imel več učinka (sodba z dne 17. junija 2021, Simonsen & Weel, C‑23/20, EU:C:2021:490, točka 68).

67

Zato, kot sta poudarili avstrijska vlada in Komisija v pisnih stališčih, nobeno javno naročilo ne more biti več v skladu s členom 33(2) Direktive 2014/24 zakonito oddano na podlagi okvirnega sporazuma, katerega navedena zgornja meja je bila prekoračena in ki zato nima učinka, razen če ta oddaja bistveno ne spremeni tega sporazuma v smislu člena 72(1)(e) Direktive 2014/24 (glej v tem smislu sodbo z dne 17. junija 2021, Simonsen & Weel, C‑23/20, EU:C:2021:490, točka 70).

68

Na šesti vprašanji, točka 1, je treba torej odgovoriti, da je treba člen 33(3) Direktive 2014/24 razlagati tako, da se naročnik pri oddaji novega naročila ne more več opreti na okvirni sporazum, katerega največja količina in/ali najvišja vrednost zadevnih gradenj, blaga ali storitev, določena v njem, je bila že dosežena oziroma sta bili že doseženi, razen če oddaja tega naročila ne povzroči bistvene spremembe tega okvirnega sporazuma, kakor je to določeno v členu 72(1)(e) te direktive.

69

Glede na odgovor na šesto vprašanje, točka 1, v zadevi C‑275/21 na šesto vprašanje, točka 2, v tej isti zadevi ni treba odgovoriti.

70

Predložitveno sodišče z drugima vprašanjema, z drugima vprašanjema, točka 1, in s petima vprašanjema v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 v bistvu sprašuje, ali je treba načelo enakovrednosti razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za predloge za izdajo začasne odredbe in zahtevke za revizijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila določa drugačna postopkovna pravila od tistih, ki se med drugim uporabljajo v civilnih postopkih.

71

Predložitveno sodišče v teh vprašanjih napotuje predvsem na tri nacionalna pravila, ki se posebej uporabljajo za predloge za izdajo začasne odredbe in zahtevke za revizijo, vložene na področju javnih naročil: prvič, pravilo, v skladu s katerim je dopustnost predloga za izdajo začasne odredbe ali revizije na tem področju pogojena s tem, da mora posameznik plačati pavšalne sodne stroške, tako da se lahko meritorna obravnava tega predloga ali revizije opravi le, če so ti stroški predhodno plačani; drugič, pravilo, v skladu s katerim se na navedenem področju za predlog za izdajo začasne odredbe, vložen hkrati z zahtevkom za revizijo po vsebini, pobira posebna pavšalna taksa, in tretjič, pravilo, v skladu s katerim na tem področju pavšalne sodne takse niso naložene z upravno odločbo, tako da teh taks ni mogoče izpodbijati pred sodiščem z neomejeno pristojnostjo.

72

Spomniti je treba, da člen 1(1) in (3) Direktive 89/665 državam članicam nalaga, da v zvezi s postopki oddaje javnih naročil sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovitih in čim hitrejših revizij odločitev naročnikov, ki niso združljive s pravom Unije, in da zagotovijo, da so revizijski postopki na voljo vsem osebam, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda. Ta direktiva državam članicam tako daje diskrecijsko pravico pri izbiri postopkovnih jamstev, ki jih določa, in z njimi povezanih formalnosti. Natančneje, navedena direktiva ne vsebuje nobene določbe, ki bi se posebej nanašala na sodne takse, ki jih morajo plačati posamezniki, kadar v skladu s členom 2(1)(a) in (b) iste direktive vložijo predlog za izdajo začasne odredbe ali revizijo za razglasitev ničnosti domnevno nezakonite odločitve v postopku oddaje javnega naročila (sodba z dne 6. oktobra 2015, Orizzonte Salute,C‑61/14, EU:C:2015:655, točke od 43 do 45).

73

Tako mora vsaka država članica ob neobstoju predpisov Unije na določenem področju v skladu z načelom procesne avtonomije držav članic določiti pravila upravnega postopka in pravila sodnega postopka, ki zagotavljajo varovanje pravic, ki jih posameznikom daje pravo Unije. Ta postopkovna pravila pa ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobna pravna sredstva, predvidena za varstvo pravic iz nacionalnega pravnega reda (načelo enakovrednosti), in ne smejo praktično onemogočiti oziroma čezmerno otežiti uveljavljanja pravic, ki jih daje pravni red Unije (načelo učinkovitosti) (sodbi z dne 6. oktobra 2015, Orizzonte Salute,C‑61/14, EU:C:2015:655, točka 46, in z dne 21. decembra 2021, Randstad Italia,C‑497/20, EU:C:2021:1037, točka 58).

74

Dejstvo, da so pavšalne sodne takse, ki jih mora na področju postopkov oddaje javnega naročila plačati posameznik, večje od taks, dolgovanih v okviru civilnih postopkov, kot tako ne more biti dokaz kršitve načela enakovrednosti (glej po analogiji sodbo z dne 6. oktobra 2015, Orizzonte Salute,C‑61/14, EU:C:2015:655, točka 66).

75

To načelo namreč pomeni enako obravnavanje pravnih sredstev, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava, in podobnih pravnih sredstev, ki temeljijo na kršitvi prava Unije, in ne enakovrednost nacionalnih postopkovnih pravil, ki se uporabljajo za različne spore, kot so civilni spori na eni strani in upravni spori na drugi, ali za spore, ki se nanašajo na dve različni pravni področji (sodba z dne 6. oktobra 2015, Orizzonte Salute,C‑61/14, EU:C:2015:655, točka 67).

76

Poleg tega navedeno načelo ni upoštevno za dve vrsti pravnih sredstev, ki obe temeljita na kršitvi prava Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2015, Târşia,C‑69/14, EU:C:2015:662, točka 34).

77

Načela enakovrednosti torej ni mogoče razlagati tako, da mora država članica svojo najugodnejšo nacionalno ureditev razširiti na vsa pravna sredstva, vložena na določenem pravnem področju (glej v tem smislu sodbi z dne 15. septembra 1998, Edis,C‑231/96, EU:C:1998:401, točka 36, in z dne 26. januarja 2010, Transportes Urbanos y Servicios Generales,C‑118/08, EU:C:2010:39, točka 34).

78

Glede na zgoraj navedeno je treba na drugi vprašanji, na drugi vprašanji, točka 1, in na peti vprašanji v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 odgovoriti, da je treba načelo enakovrednosti razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za predloge za izdajo začasne odredbe in zahtevke za revizijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila določa drugačna postopkovna pravila od tistih, ki se med drugim uporabljajo v civilnih postopkih.

79

Predložitveno sodišče z osmima in devetima vprašanjem v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(1) Direktive 89/665 v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki posamezniku nalaga, da v predlogu za izdajo začasne odredbe in v zahtevku za revizijo opredeli zadevni postopek oddaje javnega naročila in ločeno izpodbojno odločitev, ki jo izpodbija, tudi če se je naročnik odločil za postopek oddaje javnega naročila brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu.

80

Najprej je treba poudariti, da v obravnavanih zadevah Sodišču ni postavljeno vprašanje o razlagi člena 32(2)(c) Direktive 2014/24, da bi to ugotovilo, ali je to, da naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu, združljivo s to direktivo. Zdi se namreč, da predložitveno sodišče potrjuje odločitev naročnika, da je v sporu o glavni stvari uporabil tak postopek, da bi čim prej pridobil dobavo antigenskih testov. Avstrijska vlada in Komisija poleg tega poudarjata, da je iz točke 2.3.4 Smernic Evropske komisije o uporabi okvira za javno naročanje v izrednih razmerah zaradi krize v zvezi z boleznijo COVID-19 (UL 2020, C 108 I, str. 1) razvidno, da „[p]ostopki s pogajanji brez predhodne objave lahko omogočajo izpolnjevanje takojšnjih potreb“ in da se ti postopki „uporabljajo […] samo toliko časa, dokler se ne najdejo stabilnejše rešitve, kot so okvirne pogodbe za blago in storitve, ki se oddajo z rednimi postopki (vključno s pospešenimi postopki)“.

81

Vsekakor ni mogoče izpodbijati, da ob neobstoju predhodne objave obvestila o javnem naročilu iz člena 49 te direktive ali obvestila o oddaji javnega naročila iz člena 50 te direktive posameznik ne more določiti vrste zadevnega postopka oddaje javnega naročila in števila izpodbojnih odločitev.

82

Iz tega sledi, da nacionalna ureditev, ki v takem položaju posamezniku nalaga, naj v predlogu za izdajo začasne odredbe in v zahtevku za revizijo navede to vrsto informacij, praktično onemogoča izvrševanje pravic, zagotovljenih s pravnim redom Unije, in zato posega v polni učinek Direktive 89/665 (glej po analogiji sodbi z dne 28. januarja 2010, Uniplex (UK),C‑406/08, EU:C:2010:45, točka 40, in z dne 12. marca 2015, eVigilo,C‑538/13, EU:C:2015:166, točki 39 in 40), katere cilj je zagotoviti, da so nezakonite odločitve javnih naročnikov lahko predmet učinkovitih in čim hitrejših revizij (sodba z dne 6. oktobra 2015, Orizzonte Salute,C‑61/14, EU:C:2015:655, točka 43).

83

Taka ureditev je tudi v nasprotju s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, zagotovljeno s členom 47 Listine, ki sama po sebi zadostuje in ne potrebuje pojasnila z določbami prava Unije ali nacionalnega prava, da bi se posameznikom podelila pravica, na katero se kot tako lahko sklicujejo (sodba z dne 17. aprila 2018, Egenberger,C‑414/16, EU:C:2018:257, točka 78).

84

V teh okoliščinah je treba na osmi in deveti vprašanji v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 odgovoriti, da je treba člen 1(1) Direktive 89/665 v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora posameznik v predlogu za izdajo začasne odredbe ali zahtevku za revizijo opredeliti zadevni postopek oddaje javnega naročila in ločeno izpodbojno odločitev, ki jo izpodbija, če se je naročnik odločil za postopek oddaje javnega naročila brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu in obvestilo o oddaji javnega naročila še ni bilo objavljeno.

85

Predložitveno sodišče s tretjima in četrtima vprašanjema v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(1) Direktive 89/665 v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki samo za namene izračuna zneska pavšalnih sodnih taks, ki ga mora posameznik obvezno plačati, ne da bi bila njegov predlog za izdajo začasne odredbe ali njegov zahtevek za revizijo zavrnjena zgolj iz tega razloga, sodišču nalaga, naj pred odločanjem o takem predlogu ali takem zahtevku za revizijo določi vrsto zadevnega postopka oddaje javnega naročila, (ocenjeno) vrednost zadevnega naročila in skupno število ločeno izpodbojnih odločitev ter po potrebi sklope, ki izhajajo iz zadevnega postopka oddaje javnega naročila, če se je javni naročnik odločil za postopek javnega naročanja brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu in v času vložitve zahtevka za revizijo obvestilo o oddaji naročila še ni bilo objavljeno.

86

V zvezi s tem je treba opozoriti, da morajo države članice v skladu s členom 1(1), četrti pododstavek, Direktive 89/665 zlasti v zvezi s postopki oddaje javnih naročil, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/24, sprejeti ukrepe, potrebne za to, da so odločitve, ki jih sprejmejo naročniki, lahko predmet učinkovite in kar najhitrejše revizije, pod pogoji, določenimi v členih od 2 do 2f Direktive 89/665, ker je bilo s temi odločitvami kršeno pravo Unije na področju javnih naročil ali nacionalni predpisi, s katerimi je bilo to pravo preneseno.

87

Kot je bilo opozorjeno v točki 72 te sodbe, pa Direktiva 89/665 ne vsebuje nobene določbe, ki bi se posebej nanašala na sodne takse, ki jih morajo plačati posamezniki, kadar v skladu s členom 2(1)(a) in (b) te direktive vložijo predlog za izdajo začasne odredbe ali zahtevek za revizijo za razglasitev ničnosti domnevno nezakonite odločitve, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila.

88

Zato morajo države članice sprejeti postopkovna pravila za pravna sredstva v sodnem postopku, katerih namen je zagotoviti varstvo pravic, ki jih pravo Unije daje kandidatom in ponudnikom, oškodovanim zaradi odločitev naročnikov, tako da se zagotovi, da se ne posega niti v polni učinek Direktive 89/665, katere cilj je zagotoviti, da so lahko nezakonite odločitve javnih naročnikov predmet učinkovitih in čim hitrejših revizij, niti v pravice, ki jih posameznikom daje pravo Unije. Poleg tega, kot je razvidno iz uvodne izjave 36 Direktive 2007/66, je namen te direktive kot tudi Direktive 89/665, ki je bila s prvonavedeno direktivo spremenjena in dopolnjena, zagotoviti polno spoštovanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47, prvi in drugi odstavek, Listine (glej v tem smislu sodbe z dne 12. decembra 2002, Universale-Bau in drugi, C‑470/99, EU:C:2002:746, točki 72 in 73; z dne 15. septembra 2016, Star Storage in drugi, C‑439/14 in C‑488/14, EU:C:2016:688, točke od 42 do 46; z dne 7. avgusta 2018, Hochtief,C‑300/17, EU:C:2018:635, točka 38, in z dne 7. septembra 2021, Klaipėdos regiono atliekų tvarkymo centras,C‑927/19, EU:C:2021:700, točka 128).

89

S tega vidika je cilj določb Direktive 89/665, namenjenih varstvu ponudnikov pred samovoljnim ravnanjem javnega naročnika, okrepitev obstoječih mehanizmov za zagotovitev učinkovitega izvajanja pravil Unije na področju oddaje javnih naročil, zlasti v fazi, ko je kršitve mogoče še odpraviti (glej v tem smislu sodbi z dne 11. avgusta 1995, Komisija/Nemčija,C‑433/93, EU:C:1995:263, točka 23, in z dne 15. septembra 2016, Star Storage in drugi, C‑439/14 in C‑488/14, EU:C:2016:688, točka 41).

90

V okviru nepreglednega organiziranega postopka oddaje javnega naročila je namreč pravica predlagati začasno varstvo bistvena. V uvodni izjavi 5 Direktive 89/665 je poleg tega navedeno, da morajo biti pristojni revizijski organi, ker so postopki oddaje javnih naročil tako kratki, med drugim pooblaščeni za sprejemanje začasnih ukrepov, katerih cilj je, da se začasno ustavi tak postopek ali izvajanje odločitev, ki jih je naročnik morebiti sprejel, in da kratkotrajnost postopkov pomeni, da je treba kršitve pravil o javnem naročanju obravnavati prednostno.

91

Za dosego tega cilja člen 1(1) Direktive 89/665 določa, da morajo države članice zagotoviti učinkovito in zlasti čim hitrejšo revizijo odločitev, s katerimi bi se lahko kršilo pravo Unije na področju javnega naročanja ali nacionalni predpisi o izvajanju tega prava. Natančneje, člen 2(1)(a) te direktive državam članicam nalaga, naj zagotovijo pooblastila, da „se ob prvi priložnosti in z začasnimi postopki sprejmejo začasni ukrepi, katerih cilj je, da se popravijo domnevne kršitve ali prepreči nadaljnja škoda zainteresiranim ponudnikom“ (sodba z dne 9. decembra 2010, Combinatie Spijker Infrabouw-De Jonge Konstruktie in drugi, C‑568/08, EU:C:2010:751, točki 52 in 53).

92

Če se je javni naročnik odločil za postopek oddaje javnega naročila brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu in če ob vložitvi zahtevka za revizijo, ki se nanaša na razveljavitev odločitve v zvezi s tem postopkom, obvestilo o oddaji javnega naročila še ni bilo objavljeno, bi bila lahko ta pravica do začasnega varstva zelo verjetno izničena, če bi mora sodišče, ki odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, preden bi lahko izdalo začasno odredbo in zgolj za izračun zneska pavšalnih sodnih taks, ki jih mora plačati posameznik, obvezno določiti vrsto uporabljenega postopka oddaje javnega naročila, pojasniti ocenjeno vrednost zadevnega naročila in opredeliti vse odločitve, ki jih je naročnik sprejel v okviru tega postopka. To tveganje je toliko večje, če se postopek izvede v nasprotju z načelom preglednosti, zagotovljenim v členu 18(1), prvi pododstavek, Direktive 2014/24. V tovrstnih položajih je namreč zelo verjetno, da bo moralo to sodišče opraviti dolge in zapletene preiskave. Vendar navedeno sodišče, dokler preiskave ne bodo končane, ne bo moglo prekiniti nabav javnega naročnika, ki jih izpodbija vlagatelj zahtevka za revizijo.

93

Taka obveznost, ki bremeni sodišče, ki mora odločiti v okviru nujnega postopka, je zato očitno tako nesorazmerna, da je kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, zagotovljena s členom 47 Listine.

94

Poleg tega je treba poudariti, kot je že navedlo Sodišče, da je ogrožen polni učinek Direktive 89/665, če je edino možno pravno sredstvo tisto pred sodišči, ki odločajo meritorno. Možnost vložitve zahtevka za revizijo za razveljavitev same pogodbe namreč ne more nadomestiti nemožnosti ukrepanja zoper dejanje oddaje javnega naročila pred sklenitvijo pogodbe. Zato v primeru, ko je bila pogodba že podpisana, dejstvo, da je edini predvideni sodni nadzor naknadno preverjanje, izključuje možnost vložitve pravnega sredstva v fazi, v kateri je kršitve še mogoče odpraviti, in torej ne omogoča zagotovitve popolnega sodnega varstva tožeči stranki pred sklenitvijo pogodbe (glej v tem smislu sodbe z dne 3. aprila 2008, Komisija/Španija,C‑444/06, EU:C:2008:190, točka 38; z dne 11. junija 2009, Komisija/Francija, C‑327/08, neobjavljena, EU:C:2009:371, točka 58, in z dne 23. decembra 2009, Komisija/Irska, C‑455/08, neobjavljena, EU:C:2009:809, točka 28).

95

V teh okoliščinah je z nacionalno ureditvijo, ki sodišču, ki odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, preprečuje, da bi o njem odločilo, dokler niso na eni strani zbrani podatki, navedeni v točki 92 te sodbe, ter na drugi strani in posledično vlagatelj tega predloga ni plačal pavšalnih sodnih taks, kršen tako člen 2(1)(a) Direktive 89/665 kot tudi člen 47 Listine.

96

Nasprotno pa zahteva po hitrosti ni enako intenzivna, če posameznik pri nacionalnem sodišču vloži zahtevek za revizijo za razveljavitev odločitve naročnika, ki jo je mogoče izpodbijati ločeno, kot v primeru, v katerem posameznik preventivno vloži predlog za izdajo začasne odredbe. Zato nacionalna ureditev, kakršna je avstrijska ureditev, ki nalaga predložitev informacij, navedenih v točki 92 te sodbe, v okviru postopka za razglasitev ničnosti ločeno izpodbojne odločitve naročnika, ni v nasprotju s pravom Unije.

97

Na tretji in četrti vprašanji, postavljeni v zadevah C‑274/21 in C‑275/21, je torej treba odgovoriti, da je treba člen 2(1) Direktive 89/665 v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da:

98

Predložitveno sodišče z desetima vprašanjema v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 v bistvu sprašuje, ali je treba člen 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora posameznik, ki vloži predlog za izdajo začasne odredbe ali zahtevek za revizijo, plačati pavšalne sodne takse, katerih zneska ni mogoče določiti, če se je naročnik odločil za postopek oddaje javnega naročila brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu ali, po potrebi, brez poznejše objave obvestila o oddaji naročila, tako da je mogoče, da se posameznik ne more seznaniti z ocenjeno vrednostjo naročila in številom ločeno izpodbojnih odločitev, ki jih je sprejel naročnik in na podlagi katerih so bile izračunane te takse.

99

Najprej je treba poudariti, kot je to storila avstrijska vlada, da lahko vlagatelj predloga za izdajo začasne odredbe ali zahtevka za revizijo vnaprej pozna podrobna pravila za izračun pavšalnih stroškov postopka, ki jih mora na področju javnih naročil plačati vlagatelj predloga za izdajo začasne odredbe ali zahtevka za revizijo, ker ta pravila jasno izhajajo iz člena 340 zakona o javnem naročanju v povezavi z uredbo iz leta 2018 o pavšalnih taksah, navedeno v točki 29 te sodbe.

100

Vendar kadar naročnik uporabi postopek oddaje javnega naročila brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu, se lahko zgodi, da posameznik, ki je vložil predlog za izdajo začasne odredbe ali zahtevek za revizijo, ne pozna niti ocenjene vrednosti zadevnega naročila niti števila ločeno izpodbojnih odločitev, ki jih je že sprejel naročnik in na podlagi katerih se izračunajo navedene pavšalne takse.

101

Zato je mogoče, da ta posameznik ne bi mogel predvideti zneska pavšalnih sodnih taks, ki jih mora plačati.

102

Po mnenju predložitvenega sodišča je morala družba EPIC v okoliščinah spora o glavni stvari zaradi svoje nemožnosti, da na eni strani določi vrsto postopka oddaje javnega naročila, ki ga je uvedel naročnik, in na drugi strani opredeli izpodbojne odločitve, ki jih sprejel zadnjenavedeni, najprej izpodbijati 21 okvirnih sporazumov, ki jih je sklenil naročnik, in tri odločitve, sprejete na podlagi vsakega od teh okvirnih sporazumov. Ker se je družba EPIC odločila zoper vse te odločitve vložiti predlog za izdajo začasne odredbe in zahtevek za revizijo, ki naj se obravnava meritorno, je po mnenju predložitvenega sodišča odgovorna za to, da ji je bilo naloženo plačilo pavšalnih sodnih taks v znesku, ki presega 1 milijon EUR.

103

Tako nacionalna ureditev, ki posamezniku nalaga plačilo pavšalnih sodnih taks v znesku, ki ga ni mogoče predvideti pred vložitvijo njegovega predloga za izdajo začasne odredbe ali zahtevka za revizijo, praktično onemogoča ali čezmerno otežuje uresničevanje njegove pravice do učinkovitega pravnega sredstva in posledično krši člen 47 Listine, tudi če je ta znesek le neznaten del vrednosti zadevnega naročila ali zadevnih naročil.

104

Na deseti vprašanji v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 je torej treba odgovoriti, da je treba člen 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora posameznik, ki vloži predlog za izdajo začasne odredbe ali zahtevek za revizijo, plačati pavšalne sodne takse v znesku, ki ga ni mogoče predvideti, če se je naročnik odločil za postopek oddaje javnega naročila brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu ali, po potrebi, brez poznejše objave obvestila o oddaji naročila, tako da je mogoče, da ta posameznik ne more vedeti za ocenjeno vrednost zadevnega naročila in število ločeno izpodbojnih odločitev, ki jih je sprejel naročnik in na podlagi katerih so bile te takse izračunane.

105

Predložitveno sodišče s sedmima vprašanjema v zadevah C‑274/21 in C‑275/21 v bistvu sprašuje, ali člena 47 in 48 Listine nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora naročnik, ki je tožena stranka v sporu v zvezi z oddajo javnega naročila, v okviru predloga za izdajo začasne odredbe in zahtevka za revizijo predložiti vse informacije in dokumente, ki se zahtevajo od njega, tudi če se lahko na eni strani zoper njega izda zamudna odločba, na drugi strani pa bi te informacije in dokumenti lahko povzročili kazenski pregon odgovornih oseb pri tem naročniku ali njegovih zaposlenih.

106

V zvezi s tem je treba poudariti, kot je to storila avstrijska vlada in kot je bilo poudarjeno v točki 53 te sodbe, da je iz predlogov za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da bo v obravnavanem primeru morebitna upoštevnost odgovora na ta vprašanja dokazana z morebitnimi preiskavami, ki jih bo treba opraviti v okviru kazenskega pregona, o katerih poročajo mediji ter ki se nanašajo na nekatere odgovorne osebe in na nabave antigenskih testov iz postopka v glavni stvari.

107

Predložitveno sodišče s tem izraža hipotetičnost obeh sedmih vprašanj v obravnavanih zadevah. Poleg tega to sodišče navaja le kazenski pregon zoper člane avstrijske zvezne vlade, ne da bi vzpostavilo povezavo med tem pregonom in obravnavanima zadevama.

108

Poleg tega, kot je poudarila Komisija v pisnem stališču, navedeni vprašanji nista upoštevni, ker predložitveno sodišče ni pojasnilo, kako bi se prepoved samoobtožbe lahko uporabila v položaju, v katerem odgovorne osebe pri naročniku ali njegovi zaposleni nacionalnemu sodišču posredujejo informacije o ravnanju naročnika, ne da bi jim bila a priori naložena kakršna koli kazenska sankcija.

109

Nazadnje, predložitveno sodišče zgolj na splošno napotuje na člena 47 in 48 Listine ter trdi, da avstrijska zakonodaja močno omejuje učinkovitost sodnega varstva, ki ga zagotavlja Direktiva 89/665, ne da bi opredelilo določbe prava Unije, ki bi se lahko uporabile za položaj iz postopka v glavni stvari, zaradi česar bi se zato ta člena Listine lahko uporabila v sporu o glavni stvari.

110

Iz tega sledi, da sta ti sedmi vprašanji hipotetični in zato nedopustni.

111

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo: