Pogodba o Evropski uniji
POVZETEK:
Pogodba o Evropski uniji
KAJ JE NAMEN TE POGODBE?
- Pogodba o Evropski uniji (PEU) je skupaj s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) ena od osnovnih pogodb EU. Z določitvijo namena EU in upravljanja njenih centralnih institucij predstavlja osnovo prava EU.
- PEU temelji na Maastrichtski pogodbi, ki je označila novo stopnjo evropskega povezovanja, s tem ko je presegla izvirni gospodarski cilj (skupni trg). Odprla je pot političnemu povezovanju s prehodom iz Evropske gospodarske skupnosti (EGS) v Evropsko unijo (EU).
- Maastrichtska pogodba je uvedla številne pomembne spremembe glede strukture, institucij in odločanja, področij politike in njenega obsega v novi EU.
KLJUČNE TOČKE
Glavne značilnosti Maastrichtske pogodbe
- Evropsko unijo sestavljajo trije „stebri“:
- Več demokratično zakonitih institucij:
- Uvedba ekonomske in monetarne unije za dokončno vzpostavitev enotnega trga.
- Razvoj socialne dimenzije Evropske skupnosti s socialnim protokolom, ki je priložen k Pogodbi in razširja pristojnosti Skupnosti na socialnem področju.
- Vzpostavitev politik Skupnosti na šestih novih področjih: vseevropska omrežja (TEN); industrijska politika; varstvo potrošnikov; izobraževanje in poklicno usposabljanje; mladi ter kultura.
- Vzpostavitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti zaradi zagotavljanja, da se odločitve sprejemajo v kar najtesnejši povezavi z državljani in so omejene na tisto, kar je potrebno za doseganje ciljev.
- Uvedba koncepta državljanstva EU poleg nacionalnega državljanstva.
Spremembe pogodbe
Maastrichtska pogodba je bila pozneje spremenjena z naslednjimi pogodbami:
- Amsterdamska pogodba (1997) je povečala pristojnosti EU z oblikovanjem politike zaposlovanja Skupnosti, s prenosom nekaterih področij, ki so bila prej v pristojnosti medvladnega sodelovanja na področju pravosodja in notranjih zadev, na skupnosti, z uvedbo ukrepov, ki so namenjeni približevanju EU državljanom in omogočajo tesnejše sodelovanje med nekaterimi državami EU (okrepljeno sodelovanje). Razširila je tudi postopek soodločanja in glasovanja s kvalificirano večino ter poenostavila in preštevilčila člene Pogodb.
- Pogodba iz Nice (2001) je obravnavala predvsem institucionalne probleme, povezane s širitvijo, ki niso bili rešeni leta 1997: sestavo Komisije, ponderiranje glasov v Svetu in razširitev področij glasovanja s kvalificirano večino. Poenostavila je pravila o uporabi okrepljenega sodelovanja in izboljšala učinkovitost pravosodnega sistema.
- Lizbonska pogodba (2007) je prinesla poglobljene reforme. Končala je Evropsko skupnost – Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti se je preimenovala v „Pogodbo o delovanju Evropske unije“. Odpravila je prejšnjo arhitekturo treh stebrov EU in prerazporedila pristojnosti med EU in državami EU. Revidirala je tudi način, kako delujejo evropske institucije, in proces odločanja, da bi se prilagodila povečani EU, sestavljeni iz 28 držav EU. Preoblikovane so bile tudi nekatere notranje in zunanje politike EU, institucije pa so dobile možnost delovati na novih področjih politike. Demokratična razsežnost EU je bila še okrepljena.
- Po letu 1992 so PEU spreminjale različne pogodbe o pristopu, ki so postopoma povečale število držav EU z 12 na 28.
OD KDAJ SE SEDANJA RAZLIČICA POGODBE UPORABLJA?
Lizbonska pogodba, podpisana 13. decembra 2007 – ki zajema PEU in PDEU –, je začela veljati 1. decembra 2009.
OZADJE
- Pogodba o Evropski uniji (PEU) izvira iz Maastrichtske pogodbe, podpisane 7. februarja 1992, in njena sedanja različica je po različnih spremembah rezultat Lizbonske pogodbe (2007).
- Več informacij je na voljo na straneh:
GLAVNI DOKUMENT
Pogodba o Evropski uniji z dne 13. decembra 2007 – prečiščena različica (UL C 202, 7.6.2016, str. 13–46).
POVEZANI DOKUMENTI
Pogodba o Evropski uniji (UL C 191, 29.7.1992, str. 1–112).
Akt o pogojih pristopa Kraljevine Norveške, Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, vsebina (UL C 241, 29.8.1994, str. 9–404).
Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte (UL C 340, 10.11.1997, str. 1–144).
Pogodba iz Nice, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte (UL C 80, 10.3.2001, str. 1–87).
Pogodba med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim Vvjvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) in Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (UL L 236, 23.9.2003, str. 17–930).
Pogodba med Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (države članice Evropske unije) ter Republiko Bolgarijo in Romunijo o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (UL L 157, 21.6.2005, str. 11–395).
Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, podpisana v Lizboni dne 13. decembra 2007 (UL C 306, 17.12.2007, str. 1–271).
Pogodba med Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) ter Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji (UL L 112, 24.4.2012, str. 10–110).
Zadnja posodobitev 04.04.2018