Amsterdamska pogodba

 

POVZETEK:

Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji

KAJ JE NAMEN TE POGODBE?

• Ta pogodba je posodobila in pojasnila Maastrichtsko pogodbo o Evropski uniji.
• Bistvene spremembe, ki jih uvaja, so bile načrtovane tudi za pripravo EU na njeno prihodnjo širitev.

KLJUČNE TOČKE

Pogodba določa naslednje cilje EU:

• spodbujati gospodarski in socialni razvoj, visoko stopnjo zaposlenosti ter uravnotežen in trajnosten razvoj;
• uveljaviti identiteto EU na mednarodnem prizorišču;
• okrepiti pravice in interese državljanov EU;
• ohranjati in razvijati EU kot območje svobode, varnosti in pravice;
• ohranjati in razvijati pravni red EU (znan kot acquis communautaire).

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

• Ta je okrepljena s tem, da:
  • omogoča skupne strategije, skupne ukrepe, skupna stališča in redno sodelovanje med državami EU;
  • vključuje vsa vprašanja glede varnosti EU, vključno s postopnim razvojem skupne obrambne politike v okviru SZVP;
  • razvija tesnejše povezave z obrambno organizacijo Zahodnoevropska unija;
  • zahteva, da države EU usklajujejo svoja stališča v mednarodnih organizacijah, zlasti v Združenih narodih;
  • oblikuje delovno mesto visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko – vlogo, dodeljeno generalnemu sekretarju Sveta;
  • vzpostavlja enoto za načrtovanje politike in zgodnje opozarjanje.

Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

• Policijsko sodelovanje vključuje:
  • preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj;
  • zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo koristnih informacij;
  • organiziranje skupnih pobud pri usposabljanju in izmenjavi uradnikov;
  • ocenjevanje preiskovalnih tehnik, zlasti za odkrivanje organiziranega kriminala;
  • uporabo Europolovih virov na področjih, kot sta povezovanje med tožilci in preiskovalci ter vzpostavitev mreže za raziskovanje, dokumentacijo in statistiko kriminala znotraj EU.
• Pravosodno sodelovanje vključuje:
  • olajševanje izročitve (mehanizem, s katerim države zahtevajo vrnitev posameznikov iz drugih držav, bodisi kadar so obtoženi kaznivih dejanj bodisi iskani zaradi prestajanja kazni) med državami EU;
  • zagotavljanje skladnosti med nacionalnimi predpisi;
  • preprečevanje sporov o pristojnosti;
  • določitev minimalnih predpisov o kaznivih dejanjih in kaznih na področju organiziranega kriminala, terorizma in nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami.

Tesnejše sodelovanje

Vlade EU, ki želijo tesneje sodelovati druga z drugo na nekaterih področjih politike, lahko to storijo, če sodelovanje:

• spodbuja cilje in interese EU ter spoštuje njena načela;
• se uporablja kot zadnje sredstvo;
• zadeva najmanj večino držav EU;
• ne vpliva na pravni red EU;
• spoštuje pristojnosti, pravice, obveznosti in interese držav, ki ne sodelujejo.

Vizumi, azil, priseljevanje in druge politike v zvezi s prostim gibanjem oseb

• Te politike se selijo iz medvladnega sodelovanja, da bi postale del normalnega odločanja EU. Vlade EU morajo v petih letih sprejeti ukrepe za:
  • preprečevanje kriminala in boj proti njemu ob hkratnem varstvu pravic državljanov držav zunaj EU;
  • krepitev sodnega in upravnega sodelovanja;
  • standarde in postopke za kontrole na zunanjih mejah EU;
  • vzpostavitev predpisov o vizumih;
  • določitev meril in mehanizmov za obravnavanje prošenj za azil.
• Schengenski sporazum o potovanju brez potnih listov znotraj EU je vključen v pravni sistem EU (čeprav Združeno kraljestvo (1) in Irska ne sodelujeta v tej ureditvi).

Zaposlovanje

• Zaveza EU o visoki zaposlenosti se okrepi z:
  • upoštevanjem tega cilja pri načrtovanju in izvajanju politik in dejavnosti EU;
  • predložitvijo letnega poročila v vednost voditeljem EU;
  • zahtevo, da vsaka vlada enkrat letno predloži informacijo o ukrepih, ki jih je sprejela za visoko raven zaposlenosti;
  • ustanovitvijo posvetovalnega odbora za zaposlovanje.

Institucionalna vprašanja

• Zakonodajni postopek
  • postopek soodločanja, v katerem vlade EU z glasovanjem s kvalificirano večino in Evropski parlament skupaj sprejmejo zakonodajo, je razširjen na večino področij politike in uvedena so jasna pravila za reševanje sporov v spravnem odboru.
• Evropski parlament
  • obstaja najvišja zgornja meja 700 poslancev;
  • pripravlja predloge za enoten postopek pri evropskih volitvah;
  • uvaja predpise in splošne pogoje o nalogah svojih poslancev;
  • glasuje o odobritvi imenovanja predsednika Evropske komisije in Komisije kot organa.
• Evropska komisija
  • v EU z do 20 članicami bi vsaka država imela komisarja, pod pogojem, da so dogovorjene uteži glasov v Svetu;
  • institucionalno strukturo EU je treba celovito pregledati najmanj eno leto, preden se pridruži 21. članica.

Sankcije

Vlade EU lahko odpravijo pravice, ki jih ima država po pogodbi, vključno s pravico glasovanja o osnutku zakonodaje, če menijo, da „resno in vztrajno krši“ temeljna načela EU.

Poenostavitev

Pogodba poenostavlja različne pogodbe EU s tem, da spreminja ali črta več kot 50 zastarelih členov in preštevilči preostale, da so bolj berljivi.

OD KDAJ SE TA POGODBA UPORABLJA?

Podpisana je bila 2. oktobra 1997, veljati pa je začela 1. maja 1999.

GLAVNI DOKUMENT

Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte (UL C 340, 10.11.1997, str. 1–144)

Zadnja posodobitev 04.04.2018

---

(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).